Socijalni pomenki.
(Piše dr. Ivan Ev. Krek.)
(Dalje.) Socijalizem na Ruskem. Kamorkoli so zmagonosno stopila kopita Napoleonovih konjikov, tam so se tudi odprla vrata idejam francoske revolucije. Z Napoleona L zmagami  se je  pričela  na  evropski  celini
Janez Gutenberg.
borba za politiško svobodo in ž njo vred se je tudi vzbujal socijalizem. Veliki Korz je sicer padel, a sledi njegovih zmag so ostale; njegove krvave poti po Evropi imajo v silnem liberalnem gibanju, v njegovih revolucijah in v popolnih izpremembah državnih vladalnih oblik trajne spominke. Vse krščanske evropske države jih poznajo; samo Rusija ne, ker je ravno ruska zemlja in njeno ljudstvo v lepi zvezi šiloma zavrnila predrznega Francoza in s tem tudi zaprla svoje meje njegovim idejam.
Ruska zmaga nad Napoleonom je utrdila, ali pravzaprav vzbudila zaupanje v carjevo samodrštvo, in čim bolj se je v drugi Evropi bila borba za politiško svobodo, tem krep-keje se je v Rusiji dvigal absolutizem. Ni-; kolaj I. je bil celo življenje najsijajnejši izraz mržnje proti gnilemu zapadu in nepremagljive ruske samozavesti. Njegov sin Aleksander II. in vnuk Aleksander III. sta v tem oziru hodila po njegovih stopinjah.
Ravno tako mišljenje je navdajalo tudi vodilne ruske izobražence; zato pa vidimo, da ob vstopu v 20. vek Rusija še vedno vzdržuje svojo vladavino. Socijalni demo-kratje dobro vedo, da že bivanje take države v Evropi močno zadržuje njihov razvoj tem bolj, ker ima po prostranosti in legi, pa tudi po notranjem razvitku ogromen vpliv na vse druge. Zato tudi neprestano, s posebno silo zabavljajo Rusiji in se trudijo, da bi si v njeni sredi dobili zaveznikov.
Splošno javno mnenje je še danes na Ruskem odločno nasprotno socijalizmu. Se liberalno gibanje s svojim glasilom „Ruskija vjedomosti" ne more toliko napredovati, da bi si priborilo znaten vpliv v javnosti; tem slabše se godi socijalizmu. S tem pa ne trdimo, da nima ruska država nobenih soci-jalistov, ali da bo mogoče za trajno brez čvrstih družabnih preosnov zatirati njihov razvoj in njihovo moč. Divja oblika nihi-lizma, v kateri se je najpreje pojavil ruski socijalizem, je zahtevala obilo žrtev. Ze o Nikolaju I. se trdi, da je umrl za strupom. Aleksandra II. žalostna smrt je znana; nihi-listi so mu vrgli bombo pod voz, in še tisti dan je umrl v groznih mukah. O Aleksandru III. se tudi govori, da si je nakopal bolezen na ledvicah, zaradi katere je umrl, pri železniški nesreči na Borkah in da je bila ta nesreča delo ruskih revolucijcev.1
1 Pr. Boljezn' i smert' Aleksandra III. Pravdi-vyja zamjetki. London 1900 str. 7. V ti knjižici, iz-