Ö Z akcijskim raziskovanjem k uram ^^^ oddelCcne skupnosti
ft
Ö Cd
Ivanka Oblak
Ravnateljica Osnovne šole Poljane nad Škofjo Loko ivanka.oblak@guest.arnes.si
O
>
^^	Ključno izhodišče, zaradi katerega smo izbrali to področje, je sis-
^	tematičen pristop do pedagoškega spremljanja dela razrednikov.
Zanimalo nas je, ali ure oddelčne skupnosti potekajo racionalno in uspešno, saj je to tudi ravnateljeva odgovornost. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je stanje pri izvajanju ur oddelčne ^	skupnosti, in glede na interese in pobude razrednikov prispevati h
kakovostnejši izvedbi ur. Razredniki zelo različno izvajajo ure, ki so namenjene vodenju oddelčne skupnosti, in doslej na tem področju na naši šoli še niso delovali usklajeno. Delo razrednika je odgovorno in zahtevno in z medsebojnim sodelovanjem bi si ga lahko olajšali.
^	Zagotovo so ure oddelčne skupnosti ustrezna priložnost, da
učen či bolj sproš čeno in kritično sodelujejo pri izmenjavi mnenj o odnosih med vrstniki, o odnosu do delavčev šole in do najširše Ä	skupnosti. Druga priložnost se kaže tudi v tem, da bi razred-
^	niki lahko timsko sodelovali in v ure oddelčne skupnosti ume-
^^	ščali aktualne vsebine, ki jih ne znamo in ne zmoremo umestiti
^	v učne predmete (izjemne situačije v šolskem in širšem oko-
HH	lju, pogovor o informačijah iz javnih občil, kritične obravnave
uspehov/neuspehov šole ali posameznika, kroskurikularne vsebine ...).
Raziskovalno vprašanje, ki smo si ga zastavili za področje spremljanja ur oddelčne skupnosti, je bilo: Kaj lahko jaz kot ravnateljica prispevam, da bodo ure oddelCne skupnosti bolj uspešne?
Med uspešno izvajanimi urami oddelčne skupnosti se nam ponuja možnost, da več prispevamo k boljšim odnosom na šoli, in to v obliki preventivne dejavnosti. Razredniki bi lahko z usklajenim delovanjem in timskim delom uresničili več in višje čilje. To vprašanje je pomembno za ravnatelja in šolo kot institučijo.
Kako smo izbrali temo?
Med vsemi nalogami, ki so bile na voljo, teme ni bilo težko najti. Z metodo akčijskega raziskovanja pri urah oddelčne skupnosti smo
VODENJE 2|2008: 97-IO8
realizirali nalogo, ki je že dalj casa cakala v predalu. Ob vseh drugih časovno omejenih zahtevah nam doslej kljub želji po spremljanju teh ur ni uspelo načrtovati in izvesti sodelovanja z razredniki na tem področju. Z vidika pedagoškega vodenja pa je tudi to področje treba umestiti med ravnateljeve naloge, vendar ob obilici neposrednih naro čil in obveznosti zmanjka mo Ci in časa za reševanje teoreti čno odložljivih nalog. Pri odlo čitvi ni bilo težav, ker je podro čij, za katera vemo, da ponujajo veliko možnosti za izboljšavo, dovolj. Naloge s tem pristopom smo se lotili prav z zadovoljstvom, ker smo ob odgovornem spremljanju na črtovanega uspešno odpravili zadrego, ki že dalj časa obremenjuje nabor vsebin, ki jih je še treba uresni čevati.
Naccrtovanje raziskave
Pri teoretičnih podlagah je treba poiskati oporo v predpisih in literaturi, ki jo imamo na voljo. Kot gradivo za te vsebine bomo predstavili nekatera osnovna dolo čila v predpisih za izvajanje ur oddelčnih skupnosti, v drugem delu pa vsebinska izhodiš ča za strokovno izvajanje ur oddelčnih skupnosti. V zadnjem delu bomo navedli gradiva, ki so lahko u čiteljem pri pripravi vsebin za ure oddelčne skupnosti v veliko pomo č.
Šola ima za otroka pomembno so čializačijsko vlogo. Prizadevamo si, da bi čim bolje izpolnili naloge štirih stebrov izobraževanja (Delors 1996), in sičer: učiti se, da bi vedeli, učiti se, da bi znali delati, učiti se, da bi znali živeti v skupnosti, in u čiti se biti. U čen či sooblikujejo so čialni prostor, v katerem dosegamo naslednje spe-čiflčne čilje:
•	zagotavljanje svobode in razvoj odgovornosti, strpnosti ter solidarnosti,
•	uvajanje raznolikih oblik in metod dela,
•	pove čevanje aktivne vloge u čen čev,
•	spodbujanje skladnega telesnega in duševnega razvoja, ki vključuje tudi so čialni razvoj,
•	pove čevanje stopnje vključenosti učen čev,
•	priprava učen čev za kakovostno življenje,
•	razvijanje sposobnosti za samostojno, ustvarjalno in kritično mišljenje ter presojanje,
•	usposabljanje za samostojno reševanje problemov.
Predstavljene čilje lahko uresni čujemo le v ustrezni šolski kul-
turi in klimi, katere pomemben del je kultura in klima oddelCne skupnosti.
Temeljna nacela lahko predstavljajo osnovno orientacijo ali okvir za profesionalno opravljanje razrednikovega dela med urami oddelCne skupnosti; gre za:
•	naCelo celostnega pristopa,
•	nacelo razvojne usmerjenosti,
•	nacelo kakovostne organizacije življenja,
•	nacelo aktualnosti,
•	nacelo povezovanja, strokovnega sodelovanja in interdisciplinarnosti,
•	nacelo strokovnosti in strokovnega izpopolnjevanja,
•	evalvacijo kakovosti življenja v oddelcni skupnosti.
Pri nacrtovanju dela za ure oddelcne skupnosti se morajo razredniki zavedati razlicnosti vzgojnih ciljev in si prizadevati, da bi poiskali take nadne, oblike in metode dela, ki bodo vedno bolj vzpodbujali dejavnost ucencev, omogocali njihovo soodgovornost za uro in jim dajali možnost za resnicno izkustveno ucenje. Tako bi uresnicevali tudi trditev, da uciti se pomeni spreminjati se.
Ugotoviti je bilo treba, kako so ure oddelcne skupnosti potekale doslej. Letne priprave za to nalogo so razredniki predstavili drug drugemu in izmenjali mnenja. Nekateri so videli možnost, da ustrezno predstavljene vsebine in pristope vkljucijo v svoje delo. Dogovarjali smo se o usklajevanju vsebin po triadah. Predvideli smo tudimedkolegialne hospitacije. Po izvedbi predstavitvene ure smo organizirali pogovore o uri in vsi sodelujoci so povedali svoja mnenja o njej.
K izboljšavi v prvem krogu smo povabili razrednike druge in tretje triade (šest razrednicark druge in pet razrednikov tretje triade) ter svetovalno delavko. O izvajanju ur oddelcne skupnosti smo v prvem obdobju anketirali tudi ucence štirih oddelkov in predstavnike skupnosti ucencev šole iz druge in tretje triade.
Zbiranje podatkov je potekalo prek pogovorov na sestankih skupine razrednikov, z ucenci pa smo se o njihovih obcutkih pogovarjali po urah oddelcne skupnosti. Ankete, opazovanje in pogovori po hospitacijah so potrebni nadni zbiranja podatkov.
Iz podatkov smo v prvem krogu ugotovili, ali je hipoteza, da bi lahko izvajanje ur spremenili in izboljšali, sprejeta ali zavrnjena.
Podatke smo zbirali tako pri razrednikih kot pri ucencih, in sicer so razredniki zbrali podatke pri svojih ucencih in jih posredo-
vali ravnateljici. Pridobili smo podatke o tem, kako so razredniki ure oddelcne skupnosti izvajali doslej, katere vsebine so obravnavali in kako so z urami oddelCne skupnosti zadovoljni uCenci. Za drugi krog smo zbrali primere dobre prakse ter timsko pripravili naCrt izvajanja ur oddelCne skupnosti, naCrt, ki je postal bogatejši za vertikalno usklajenost.
Raziskava je potekala na matiCni šoli, sodelovala pa je tudi ra-zredniCarka s podružniCne šole. Štirje razredniki so v ovrednotenje ur oddelCne skupnosti vkljuCili tudi uCenCe.
MeseCa maja smo pripravili in izvedli prvo sreCanje z razredniki, na katerem smo predstavili naCrt izboljšave. Vprašalnike (posnetek stanja) so sodelujoCi izpolnili do konCa šolskega leta, do dopustov smo jih analizirali. Avgusta smo skliCali sestanek z razredniki; na njem smo izoblikovali predlog okvirnih vsebin za ure oddelCne skupnosti. Januarja pa smo sklenili drugi krog, ki je prikazal rezultate prizadevanj za izboljšavo.
InformaCije smo zbrali od razrednikov, svetovalne delavke ter uCenCev, in siCer z anketnimi vprašalniki in pogovori z razredniki.
Spremljanje in evalvaCija akCijske raziskave sta bila pripravljena tako, da Casovni okvir ni bil prezahteven, in ob doslednem uresniCevanju naCrtovanih nalog in dejavnosti je bilo do zaCetka naslednjega šolskega leta rezultate našega prvega kroga že mo-goCe prepoznati. Na osnovi ugotovljenih dejstev in stanja smo pripravili skupni naCrt za izvedbo ur oddelCne skupnosti, kar je uCite-ljem razrednikom delo v novem šolskem letu olajšalo. Kako so bili z izvajanjem po poloviCi šolskega leta zadovoljni uCenCi, smo ugotavljali januarja in priCakovali smo, da bodo omenili spremembe na bolje. Ker je analiza anket pokazala, da so uCenCi bolj zadovoljni, smo ugotovili, da smo dosegli napredek. V primeru, da bi ugotovili slabe rezultate, bi bil naslednji korak iskanje razlogov, zakaj do izboljšave ni prišlo, in zastaviti bi bilo treba nove poti za nadaljevanje raziskave.
Ta del akCijskega raziskovanja je bil najzahtevnejši. Od naCrto-vanja je namreč posredno odvisen tudi uspeh raziskave. Pojavljajo se dileme, kako bodo predvideni udeleženCi sprejeli izziv in kako se bodo vkljuCili v dejavnost. Tudi pri Casovnem naCrtovanju dejavnosti so pomembne izkušnje o tem, koliko »dodatnih« nalog v doloCenem Casu lahko skupina še opravi. Posebej natanCno je bilo treba poskrbeti za umešCanje teoretiCnih podlag (v obliki izobraževanja) v sodelujoCo skupino razrednikov. Pri naCrtovanju nas je vodilo osnovno naCelo: z majhnimi koraki do uresniCitve Cilja in z ustrezno izbranim Ciljem na pot do priCakovanih rezultatov.
V	obeh akcijskih krogih so sodelovali vsi razredniki obeh triad, Ceprav so bili njihovi prispevki razlicni, zato smo ugotovili, da je bilo naCrtovanje ustrezno.
Zbiranje in analiza podatkov (uvedba akcije in refleksija) Vzorec vključenih v raziskavo
V	raziskavo je bilo vkljuCenih enajst razrednikov od 4. do 9. razreda, poleg njih še po dva uCenca, predstavnika oddelka za šolsko skupnost, in ucenci 5. in 8. razreda.
Potek raziskave
Razrednike smo seznanili z akcijskim raziskovanjem o izvajanju ur oddelcnih skupnosti. Pripravili smo anketne vprašalnike za razrednike, ucence in starše. Izhodišca za vprašalnike in vedno vprašanj smo povzeli iz doktorske naloge Jane Kalin (Kalin 1999; glej preglednici 1 in 2 ter prilogo). Izvedli smo ankete in zbrali mnenja razrednikov o dosedanji praksi pri urah oddelcnih skupnosti. Razredniki so vprašalnike shranili in so jih po dolocenem casu, predvidoma januarja, znova primerjali. V jeseni smo glede na ugotovljeno stanje skupaj sprejeli pobude za izboljšanje in v nadaljevanju spremljali uvajanje izboljšav.
Povzetek anket
Razredniki so odgovorili na nekaj vprašanj, katerih namen je bil ugotoviti, kakšno je stanje pri urah oddelcne skupnosti.
Ure oddelcne skupnosti izvajajo, ker je to potrebno za uspešno sodelovanje z ucenci. Tako je menila velika vedna anketiranih. En odgovor je bil: izvajam jih z veseljem, eden pa: ker moram. Vec kot polovica anketirancev je sporocila, da opravijo vecje število ur, kot je normativno doloceno.
Vsebine, ki jih obravnavajo na urah oddelcne skupnosti, so naslednje:
•	bonton vedenja, kako se uciti;
•	vzgojni nacrt šole, nasilje med vrstniki, aktualna problematika;
•	odnosi med sošolci, odnos do starejših ljudi, okrogla miza »za in proti«, ocenjevanje dela uciteljice, govorilne ure za ucence;
•	hišni red, odnos ucenec - učitelj in sošolec - sošolka, dejavniki uspešnega uCenja;
•	uCenCeva osebna redovalnica, domaCe naloge, kaj bom naredil za boljše sodelovanje pri pouku, kaj bom naredil, da bo med poukom manj klepetanja, CišCenje okolice, loCevanje odpadkov;
•	nasilje med vrstniki, medsebojna pomoC, dobrodelnost in dobrodelne organizacije, medsebojni odnosi;
•	humanitarne akcije, škodljivost kajenja, drugaCnost, ekg projekt, šola v naravi;
•	težave, ki se pojavljajo sproti, teme, ki se vežejo na šolsko skupnost, vedenjske težave in disciplinski problemi;
•	sprejetost, medkulturni dialog, pozitivno razmišljanje, socialne igre, medsebojno spoštovanje, reševanje konkretnih težav;
•	strah (kako ga razumemo, kako se boriti proti njemu), ekg šola, prijateljstvo (socialna igra), pohvalimo se, stresni dejavniki;
•	prijateljstvo, strpnost, skrb za okolje - naravo, splošna problematika med letom.
Kot obliko in metodo dela, ki ju izberejo pri teh urah, so uCi-telji najveCkrat navedli skupinsko delo, pogovor in individualno delo, manj pogosto pa frontalno obliko, multimedijsko predstavitev teme, okroglo mizo in didaktiCne igre.
Literaturo za to podroCje dela izbirajo iz ponudbe šolske knjižnice in na fakulteti, iz osebnega gradiva, s spleta, nasvete najdejo v pogovorih s sodelavci, z vodstvom šole, na izobraževanjih, v pogovoru s šolsko svetovalno službo.
Povzetek anket učencev (5. in 8. razred)
UCenci so po opravljeni uri oddelCne skupnosti odgovorili na vprašanja iz anket. Povzetek odgovorov (preglednici 1 in 2) kaže, da so uCenci kritiCni do razrednikovih osebnih lastnosti in tudi njegovih nalog. Razlike v odgovorih so velike. V 5. razredu bolj poudarjajo vlogo razrednika in ga ocenjujejo višje kot v 8. razredu. Odgovori predstavnikov skupnosti uCencev šole (po dva predstavnika oddelkov), pa so bili nekje med obema vrednostma.
Anketni vprašalnik uporabimo zato, ker lahko hkrati poišCemo mnenja o doloCenih vprašanjih v širšem krogu ciljne populacije, dileme pa se pojavijo glede tega, kako uCenci razumejo vprašanja
preglednica 1 Pomembnost vlog razrednika
Vloga		(1)	(2)	(3)
1.	Ureja odnose z drugimi profesorji in vodstvom šole	4,73	3,00	4,27
2.	Posreduje med starši, otroki in šolo kot institucijo	4,07	3,44	3,53
3.	Sodeluje s šolsko svetovalno službo	4,40	3,17	4,00
4.	Izreka pohvale, vzgojne ukrepe	4,40	3,63	4,64
5.	Vodi razredno dokumentacijo	4,93	4,05	3,47
6.	Posreduje informacije ucencem, staršem	4,87	3,74	4,40
7.	Sodeluje s starši, vodi roditeljske sestanke, govorilne ure	4,00	4,21	4,80
8.	Svetuje staršem	3,93	3,26	4,14
9.	Pozna razmere v družini svojih ucencev	2,20	2,68	2,79
10.	Vodi razredno skupnost, rešuje razredno problematiko	4,73	3,00	3,93
11.	Izvaja razredne ure	3,93	3,74	4,53
12.	Spodbuja sodelovanje med ucenci	3,93	3,26	4,60
13.	Ucence spodbuja k aktivnemu svetovanju	3,93	3,37	4,13
14.	Opazuje in spoznava razred	4,73	3,16	4,53
15.	Razsoja v problemskih situacijah	4,47	3,53	4,50
16.	Se zavzame za pravice ucencev	4,87	3,47	4,60
17.	Vodi, usmerja ucenca v nadaljnje življenje	4,00	3,37	4,36
18.	Spremlja napredek, razvoj ucenca	4,60	3,05	3,93
19.	Rešuje osebna vprašanja ucencev	4,53	3,26	3,67
20.	Pomaga ucencem pri ucenju	4,60	3,47	4,53
21.	Navaja na spoštovanje razlicnosti	4,60	3,26	4,47
22.	Želi svetovati ucencem	4,29	3,32	4,73
23.	Zna svetovati ucencem	4,67	3,11	4,60
24.	Vzgaja, oblikuje ucence	3,87	3,21	4,13
opoMBE Naslovi stolpcev: (1) 5. razred, (2) 8. razred, (3) šolska 2 - malo pomembna, 3 - srednje pomembna, 4 - zelo pomembna,
skupnost; 1 - nepomembna, 5 - najbolj pomembna.
in doloCene besedne zveze. Intervju je Časovno obsežnejši, tako pri izvedbi kot pri interpretaciji, in zato nekoliko manj ustrezen.
Ponovna opredelitev raziskovalnega problema
Raziskovalno vprašanje za drugi oziroma tretji krog ostaja enako.
Iz dosedanjih dejavnosti z razredniki smo po razpravi sklenili, da smo v prvem krogu izoblikovali naCrt razrednikovega dela za ure oddelčne skupnosti in ugotovili, da doslej sodelovanja med razredniki na tem področju po vertikali ni bilo. Uspešno je potekalo sodelovanje med razredniki oddelkov iste stopnje. Predstavili smo literaturo, ki jo ima na voljo šolska knjižnica. Razredniki so bili s timskim delom na tem podrocju zadovoljni, saj do njega verjetno ne bi prišlo, ce jih k temu ne bi usmerili in jim pokazali poti.
PREGLEDNICA 2 Pomembnost razrednikovih osebnostnih lastnosti
Lastnost		(1)	(2)	(3)
1.	Zna poslušati	5,00	3,27	4,53
2.	Je komunikativen	4,67	2,93	4,13
3.	Spoštuje osebnost uCenCa	4,87	3,27	4,00
4.	Zaupa uCenCem	5,00	3,20	4,27
5.	Ima smisel za humor	4,87	2,80	3,87
6.	Je osebno urejen (zunanji videz)	4,60	2,67	3,60
7.	Se zna vživeti v drugega Cloveka - je empatiCen	4,73	2,87	3,80
8.	Je etiCen - ne raznaša osebnih informaCij	4,87	3,07	3,93
9.	Dosledno in praviCno rešuje probleme	4,60	3,40	4,27
10.	Je pozitivno naravnan do življenja	4,60	3,20	4,40
11.	Je prilagodljiv, fleksibilen	4,67	2,80	3,87
12.	Veliko zahteva od uCenCev	3,40	3,73	2,80
13.	Je strog	3,60	3,40	2,67
14.	Je praviCen in objektiven pri oCenjevanju	4,60	3,40	4,20
15.	Ima rad uCenCe	4,73	2,73	4,07
16.	Je »resniCen« (nenarejen, pristen)	4,73	2,93	4,20
17.	Spoštuje razliCnost	4,93	3,27	4,47
18.	Ima rad svoje delo	4,93	3,53	4,40
19.	Zna sprejemati kritiko	4,53	2,80	4,13
20.	Je zgled uCenCem-vse, kar govori, tudi dela	4,60	2,80	4,47
21.	Je odprt za nove izkušnje - se izobražuje, spreminja	4,67	2,87	4,27
22.	Ima Cas za uCenCe	4,87	2,93	4,20
23.	Opazi težave posameznika	5,00	2,87	4,27
24.	Razume stiske in težave uCenCev	4,87	3,13	4,27
25.	Zna ustvariti red	4,73	3,33	4,20
opoMBE Naslovi stolpcev: (i) 5. razred, (2) 8. razred, (3) šolska 2 - malo pomembna, 3 - srednje pomembna, 4 - zelo pomembna,
skupnost; 1 - nepomembna, 5 - najbolj pomembna.
Do januarja so razredniki ugotovili, katere vsebine so skupne vsem in kaj lahko udeleženci pri izmenjavi izkušenj pridobijo (nove metode, druge udeležence pri urah oddelCne skupnosti, isti uCitelj v veC razredih vodi podobno uro, naslednjiC kolega vodi uro v njegovem razredu ...). Z usklajevanjem vsebin pri urah oddelCne skupnosti bomo nadaljevali. Refleksije posameznih udeleženCev so potekale v skupini, kjer so izmenjavali izkušnje. Hkrati so se v medsebojni interakCiji oblikovale nove ideje in zamisli, kako ravnati v prihodnje.
Po tretjem krogu so razredniCarke opravile analizo spin, v kateri je mogoCe iskati izhodišCa za nadaljnje sodelovanje. Ob konCu šolskega leta bomo uCenCem ponudili vprašalnik o urah oddelCne
PREGLEDNICA 3 Del analize spin
Izzivi (priložnosti)
Nevarnosti (kaj bi lahko ogrozilo dejavnosti)
' Svetovati učenčem pri njihovih osebnih težavah,
' vzpodbujati različne dejavnosti, ' ustvariti čim boljšo razredno klimo in preusmeriti otroke od tekmovalnosti k sodelovanju, ' več delavnič, ki bi bile primerne za razvoj komunikačije v razredu, ' še več storiti na področju sprejemanja drugačnih učenčev, ' imeti dinamične roditeljske sestanke, ' da se pri urah bolje spoznamo, poglobimo medsebojne vezi ' motivirati učenče za projekte, povezati razred kot čeloto, sodelovanje s svetovalnimi delavkami in vodstvom,
odkrit pogovor o težavah, ' povedati in argumentirati svoje mnenje, ' evalvačija učiteljevega in učenčevega dela.
' Prisluhniti le učenču in manj staršem, ' prevelik poudarek disčiplinskim težavam lahko povzroči zapostavljanje drugih problemov (red, higiena, igra), ' nepovezanost med učenči, ' da razrednik ne bi le posredoval informačij in urejal administrativnih zadev (le takrat smo vsi skupaj), ' nerešene situačije, ' premalo smo povezani, ker ne učim čelotnega oddelka, ' prevelika želja ugajati nekomu (učenčem ali učiteljem), ' take ali drugačne ankete o učitelju, ki od učenčev zahtevajo, naj očenijo tudi področje učiteljevega dela, ki ga ne pozna, ' notranja nesoglasja (med skupinami).
skupnosti in rezultati ankete bodo izhodišče za nadaljnje delo v naslednjem šolskem letu. Junija bomo z razredniki opravili zaključek in evalvačijo in tudi oni bodo odgovarjali na isti vprašalnik, ki so ga izpolnjevali v prvem krogu, na začetku akčijske raziskave. Z njim bomo namreč vzpodbudili razpravo, razmišljanja in dileme, ki ne sodijo samo v te vsebine, saj je pogovor pogosto tekel tudi o širših nalogah razrednikov, kar pa je bilo treba omejiti. Del analize spin je predstavljen v pregledniči 3.
Razredniki pri teh nalogah ne vključujejo staršev niti nerazred-nikov, ki bi lahko bili njihovi kritični prijatelji, tako da je tudi to še neizkoriščena priložnost. Pripravili smo več kolegialnih hospi-tačij razrednikov na urah oddelčne skupnosti. Ob skupni nalogi in dejavnostih se rešujejo in rešijo dileme, ki imajo širši pomen in v načrtovanju po metodi akčijskega raziskovanja niso predvidene.
Vesela sem, da je bil odziv razrednikov zelo dober. To so dokazali z dejavnostmi in s tem, da so sprejeli sodelovanje na tem področju. Očenjujem, da smo čilj dosegli, ker sem in bom še prispevala k temu, da bodo ure oddelčne skupnosti uspešnejše. Razredniki so v tem slabem letu z ustreznim vodenjem zaznali in sprejeli timski pristop pri izvajanju ur oddelčne skupnosti in se že dogovarjajo o nadaljnjem sodelovanju.
Po intenzivnejšem spremljanju razrednikovega dela na pod-
ro čju izvajanja ur oddelčne skupnosti smo ugotovili, da so razredniki pri teh urah vpeti v tradi čionalne okvire, spremljali pa smo uri, ki sta dokazali, da je pri oblikah in metodah dela že prišlo do sprememb in da se je vloga u čen čev pove čala. Razredniki, ki so bili navzo či pri teh dveh urah, so ju sprejeli z navdušenjem, saj sta bili u činkoviti in kakovostni, hkrati pa so ugotovili, da tak na čin dela zahteva dodatne in zahtevnejše priprave.
Na pogovorih in ob spremljanju ur oddelčne skupnosti se je izkazalo, da bi morali učen či dobiti ve č priložnosti pri pripravi in izvedbi ur. Pri na črtovanju dela bo treba upoštevati dejavnejšo vlogo u čen čev, in to bo naslednji korak, ki ga bo treba intenzivneje uresničevati v drugi triadi, da si bodo učen či lahko postopoma, glede na svoje zmožnosti, pridobili potrebne spretnosti. Naslednja priložnost se kaže v tretji triadi, saj so učen či takrat že sposobni voditi te ure, seveda pod vodstvom razrednika. Pri dosedanjem spremljanju ur oddelčne skupnosti je bila namre č izražena bojazen, da učen čem še ne dajemo dovolj priložnosti za to, da bi ob dolo čenih izzivih izrazili svoje razmišljanje.
Literatura
Delors, J. 1996. Uč^enje: skriti zaklad: poročilo Mednarodne komisije o izobraževanju za enaindvajseto stoletje, pripravljeno za uNEsco. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Kalin, J. 1999. Razredništvo v pokli čni so č ializač iji gimnazijskega razrednika. Doktorska disertačija, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Priloga: Anketni vprašalnik za razrednike
Preberite vsako trditev in ozna čite eno od številk v razponu od 1 do 5 glede na to, koliko z njo soglašate oz. kako ustrezno opisuje vaše vedenje ali doživljanje (1 = trditev zame sploh ne drži, 5 = trditev zame povsem drži):
1.	V svoje delo razrednika vlagam veliko truda in prizadevanja.
2.	Razreševanje konfliktnih situačij v razredu mi gre dobro od rok.
3.	Velikokrat ne vem, kaj naj delamo pri razredni uri.
4.	Staršem znam dobro svetovati pri učnih težavah njihovega otroka.
5.	Z metodo diskusije pri pouku izgubimo preve č dragočenega časa.
6.	Biti razrednik je zame zelo naporno.
7.	Manjka mi znanja o spretnostih za reševanje konfliktov.
8.	Moj problem je, kako motivirati učenč e za aktivno sodelovanje pri razrednih urah.
9. Dobro svetujem staršem pri vzgojnih težavah, ki jih imajo z otrokom.
10.	Ucence težko motiviram za sodelovanje v diskusiji.
11.	Rad/-a sem razrednik/razredničarka.
12.	Pomembno je, da vedno prisluhnem ucencu, ki se s problemom obrne name.
13.	Pogosto sem v dilemi, kakšen nacin dela naj uporabim pri razrednih urah.
14.	Starše težko pripravim k aktivnemu sodelovanju na roditeljskih sestankih.
15.	Diskusija je dobra metoda za oblikovanje in spreminjanje dolocenega stališča.
16.	Delo razrednika je predvsem posredovanje ustreznih informacij in znanja.
17.	Ucencem znam svetovati pri reševanju njihovih problemov.
18.	Namen razrednih ur je urejanje administrativnih zadev.
19.	Menim, da je naloga razrednika ustvariti pristno povezavo med šolo, učenci in uciteljem.
20.	Z diskusijo problem osvetlimo z ve^ zornih kotov.
21.	Razumeti moram drugačnost ucencev in jo spoštovati.
22.	Lahko re^em, da dobro poznam vse svoje učence, njihove slabe in dobre lastnosti.
23.	Pri razredni uri je najpomembneje, da rešimo disciplinske probleme.
24.	Razrednik si mora skupaj s starši prizadevati pri iskanju rešitev za otrokove težave.
25.	Diskusija razvija ustno izražanje in spodbuja ucenje za poslušanje.
26.	Občutek imam, da sem kot razrednik pri delu z ucenci neuspešen/-na.
27.	Ne vem, kako naj najdem stik z učenci.
28.	Pri razrednih urah se v glavnem ukvarjamo z reševanjem ucnih težav.
29.	Staršem moram biti kot razrednik vedno na voljo.
30.	Menim, da mora ucitelj z uporabo različnih u^nih metod spodbuditi dejavnost učencev pri pouku.
31.	Ob poucevanju si vzamem cas tudi za otroke in njihove starše.
32.	Menim, da znam dobro poslušati ucence in starše.
33.	Vzgajanje ucencev ni stvar šole in razrednika.
34.	Starši pričakujejo, da bo razrednik naredil vse, ^esar oni niso.
35.	Menim, da znam v razredu ustvariti pozitivno vzdušje.
36.	V šolah bi morali uvesti možnost individualnih pogovornih ur s posameznimi ucenci.
37.	Starši se ne zavedajo nujne povezanosti med razrednikom in starši pri delu za otroka.
38.	V odnosu med razrednikom in uiCenCi je treba ohraniti doloCeno razdaljo (distanCo).
39.	Naloga razrednika je osebnostno oblikovanje uiCenCev (posredovanje vrednot uiCenCem).