the oldest and most popular slovenian newspaper in united • states of america. AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. najstarejši in najbolj: priljubljen slovenski list v združenih državah 'ameriških. STEV. (No.) 238. CHICAGO, ILL., PETEK, 10. DECEMBRA FRIDAY, DECEMBER 10, 1926. LETNIK XXXV. ZVEZA MED ITALIJO IN ALBANIJO DELA STRAHOVE V JUGOSLAVIJI, KATERE VLADA BO PROTESTIRA-LA PRI LIGI. — MUSSOLINI JE DANES RAVNO TAKO NEVAREN MIRU, K AKOR JE BIL NEMŠKI KAJ-ZAR LETA 1914. — JUGOSLAVIJA DOBRO OBOROŽENA. ženeva, svica. Italijanski diktator Benito Mussolini je napravil novo potezo, katera resno ogroža mir v Evropi. To je pogodba,- s katero je privezal Albanijo k Italiji. V tej potezi pa vidi jugoslovanska vlada nevarnost za mir na Balkanu, zato pripravlja pritožbo, katero namerava predložiti ligi narodov. Pa tudi to slabo stran ima imenovana zveza, ker jc uničila upanje za dosego kompromisa med Berlinom in Parizom v zadevi kontrole nad nemškim orožjem. . Ker je vsled tega stališče na Balkanu tako, da je mir v resnici ogrožen, je jugoslovanski zunanji minister, dr. M. Ninčič odstopil, takoj nato pa tudi U-zunovič s svojim kabinetom. To je storil v protest proti ita-lijansko-albanski zvezi. Zadeva bo prišla pred "sodni stol" lige, je sicer upanje, da se bo spor končal mirnim potom. Mussolini rožlja že par let z orožjem. Nič ni bolj gotovega vk'\kor to, da bi kedaj že uda-"ttalija — ko oi bila ti-Hancno zmožna. Sedaj je pa še neki drugi vzrok, da si ne upa -— to je, ker so zadnji dogodki Pokazali Mussoliniju, če bi se dvignil z orožjem v roki, bi imel nad seboj toliko sovražnikov, da bi Italijo kar poman-drali. Zato pa je rekel neki delegat pri svetu lige, da Mussolini danes tako rožlja z orožjem, kakor je to delal nemški kajzar Viljem pred svetovno yojn'o. Srečki je le ta, da Italija nima tiste vojaške sile in drugih sredstev za vojno, kakor je to imel Vilče leta 1914. Kako zahrbtni in neodkrito-8rčni so Italijani, kaže tudi sledeči slučaj. Italija in Jugoslavia imate obojestransko podpisano pogodbo, katera ju ve-da nobena ne podvzame ni-kake akcije v Albaniji, drugače, kakor sporazumno. Na to Se pa seveda zahrbtna Italija ozirala in sklenila zvezo z Albanijo, ne da bi se preje sporazumela z jugoslovansko vlado. To pa je ravno dalo po-v°d za kabinetno krizo v Jugoslaviji in za protest vlade v ■ elegradu pri ligi. Jugoslovanska vlada se dobro zaveda, da Namerava Mussolini s to potezo Vklopiti Adrijo k Italiji, Jtar 36 ubranil Woodrow Wilson 11:1 pariški konferenci leta 1919. v Jugoslavija je močno oboro-žeUa; v kraljevini vse vre v so-Vaštvu do Italije. 200,000 mož ^ Pripravljenih vsako minuto, branijo svojo domovino ,)red sovražnikom. ...Ogorčenje do hinavske Ita-5je jejše tem večje, ko je jugo-Sovanska vlada prišla do preganja, da jfe njena sumnja, ima Italija tajno pogodbo z Krskd, upravičena. . Kralj Aleksander je sprejel eS]gnacijo kabineta in poveril l>i>mierju Uzunoviču nalogo ' ZIMA IN VIHARJI NA SEVEROVZHODU. VLAK SKOČIL S TIRA; 1 OSEBA MRTVA. Clatskanie, Ore. — S tira je skočil vlak na .katerem so bili gozdarji vozeči se na delo v gozdu, last Green Mountain Timber kompanije. Eden je bil pri priči mrtev, pet jih je za-dobilo tako težke poškodbe, da se borijo s smrtjo, nekateri so bili le lahko poškodovani. Severna obal Atlantika je zelo prizadeta po viharjih; zima neznosna; parnik je treščilo ob skalovje in ga razbilo. —o— New York, N. Y. — Že od sobote divja nad severno obalo Atlantika vihar, ki je napravil že ogromno škodo. Ljudje po mestih v severo-vzhodnih državah srtašno trpijo vsled mraza, kakršnega že dolgo ne pomnijo. Kanadsko-skuno Ella M. Rudolph, so visoki valovi vrgli v bližini Catalina ob skalovje, in se je razbila; osem mož posadke je prišlo ob življenje. To je že deveti parohrod, ki je bil vržen ob skalovje, skupno število mrtvih je dvanajst. V New Yorku so v sredo štiri osebe u-mrle vsled mraza. Ribiči trpijo veliko škodo ob obali Atlantika. Največjo izgubo imajo v Lunenburg, kjer imajo kanadski ribiči svoje čolne. New England država in nekateri kraji v Pennsylvania trpijo silni mraz, kakršnega že mnogo let ne pomnijo. V Oriole, ki leži v Nipponese dolini, Pennsylvania, imajo 26 stopinj pod ničlo. Poročilo pravi, da se bo vreme kmalu spremenilo in bo postalo gorkejše. -o- COOLIDGE PRAVI, DA NI TREBA NOVIH POSTAV. Washington, D. C. — Predsednik Coolidge je v svoji poslanici na kongres, ob priliki otvoritve rekel, da je dovolj zakonov', le ti naj se vpošteva-jo, novih pa ne potrebujemo. Priznal je tudi, da so v nekaterih krajih nastale diploma-tične težkoče in so še ne rešeni problemi, pa tudi, da se v nekaterih strokah ne dela s polno paro, kjer pa bo s časoma zopet vse v redu. Umevno je, da Coolidge tudi pri tej priliki ni pozabil omeniti prosperitete, ki baje vlada v deželi. Pravi, da je do tega privedla ekonomija, rezultat redukcije davkov, pa tudi, ker so gledali pri administraciji na to, da se ni tratilo'z denarjem. Pravi, da ni nič lažjega, kakor zapravljati ljudski denar. Zgleda, kot ni ne bil nikogar last, skušnjava je velika, da bi si ga kdo prilastil. Poleg drugih točk, je Coolidge tudi priporočal kongresu, naj' ostane še nadalje kot doslej protektivna tarifa. -o- KATOLIČAN BREZ KATOLIŠKEGA LISTA .TE NIC r SENATOR MCKINLEY PREMINUL. za sestave nove vlade. Nova smernica jugoslovanske zunanje politike je, da bo iskala ožjih stikov s sovjetsko Rusijo Po več mesečni bolezni je umrl senator v starosti 70 let. —_ Njegov namestnik v senatu bo najbrž Frank L. Smith. Martinsville, Ind. — V IIo- melawn sanitoriju je v torek popoldan preminul senator William B. McKinley, dolgoletni, vestni ljudski služabnik države Illinois. Star je bil 70 let. Bolan je bil že par mesecev. V sredo ob 9 :30 dopoldne so prepeljali njegovo truplo v Indianapolis, od tam1 pa dalje proti Champaign. Pogreb se bo vršil danes, v petek 10. dep., iz domače cerkve na Mount Hope pokopališče, kjer počiva tudi njegov o^e in mati. Senator je zbolel meseca septembra t. 1., imel je pljučnico. Oktobra se je počutil bolje in zapustil bolniško posteljo, a od dne do dne je bolj hiral in moral zopet v posteljo, s katere ni več ustal. Senator McKinley je bil na glasu kot najbogatejši član kongresa. Premoženje si je pridobil, ko je posojeval denar na vknjižbe in bil tudi zainteresiran pri illinojških javnih napravah, nad katerimi je imel zadnje čase kontrolo. Kakor se sliši, bo McKinley-jevo mesto v senatu zasedal Frank L. Smith. Tako sicer govorijo okrog državnega kapi-tola; guverner Small pa še ni tega objavil. -o- ŽENA UMRLA PRI POGREBU SOPROGA. Kenosha, Wis. — Mrs. Albert Krahn, katere dom je bil v Bristol, se je med sprevodom, ko so nesli na pokopališče nje nega spprog.a, zadeta od srčne kapi zgrudila na tla in umrla Krahn je bil star 88 let, starost žene, ni objavljena. .Oba sta bila pozneje skupno pokopana. -o- ŽENA CHAPLINA, ODKLONILA PONUDBO $2500 NA TEDEN. Los Angeles, Cal. —- Lita Gray Chaplin, ki je odšla od svojega soproga Charlie Chap-lina, je odklonila pogodbo, po kateri bi dobila tedensko $2500, da bi nastopila na odru Rekla je, da je njena dolžnost le pri njenih malčkih. Iz druge strani se pa tudi poroča, da je Charlie Chaplin zaprl svoj studijo za filme, ves svoj čas hoče posvetiti le za to, da dobi nazaj svoja dva otročiča. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENEC NOVI OREGONSKI SENATOR. Slika nam predstavlja novega oregonskega senatorja Fre-dericka Steimerja, republikanca iz Oregona. NAGLA SMRT MILIJONARJA V URBANA, ILL. Urbana, 111. — Albert Eisner, milijonar, predsednik Albert Eisner Grocery kompanije se je pri banketu v Champaign Country klubu zadet od kapi, zgrudil mrtev na tla. Banket se je vršil ob priliki 70 letnice M. W. Busey-a, premožnega bankirja iz Urbana, 111. 1 11 khiii i mmmmmimmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmmmmmm S FARMARSKE KONVENCIJE. 1 KRIŽEM SVETA. — Washington, D. C. — Do-čim je v kongresu .dovolj nujnih problemov, ki čakajo rešitve, in radi.kratkega zasedanja ne bodo vsi prisH na vrsto, sili generalni pravdnik v ,o-spredje s svojim predlogom za amendment Volsteadovega zakona, po katerem bi imeli sodniki pravico, kršiteljem naložiti visoke zaporne kazni. — Wiashington, d. C. — Josef Sigall, poljski slikar portretov je prispel v Washington ,kjer bo slikal Mrs. Coolidge, soprogo predsednika. Sigall je velik poljski umetnik, dobil je že nešteto nagrad za svoja dela v Evropi, star je šele 35 let. — Wichita, Kans. — Srečna je ženska, ki zna dobro kuhati. William Johnson, je nedavno obhajal s svojo soprogo 65. obletnico poroke. Pri tej priliki^ je rekel, da sta bila vedno srečna in vesela v zakonu, to pa vsled tega, ker mu je ženica vedno dobro kuhala. — Vancouver, B. C. — Bri-tiška Kolumbia je imela to leto posebno dober lov na salmon ribe. V celi sezoni so jih vjeli toliko, da so pripravili za trg 1,900,000 zabojev, to je 200,000 več, kakor kakšno drugo najboljše leto. — Giverny, Francija. — Claude Monet, znameniti francoski umetnik, eden izmed najboljših prijateljev Clemen-ceau-a, je umrl. Pri smrtni postelji je bil Clemenceau, ki je bil tako potrt, da se je zaprl v svojo sobo in ni mogel odgovarjati na vprašanje novinarjev. — Chicago, . 111. — Mrs. Jane Dorsey, bivša sužnja, je umrla na domu svojega sina, James Dorsey-ja na 412 North State cesti. Mrs. Dorsey je dosegla starost 90 let. Iz suženjstva na jugu je pobegnila in prišla na sever baš pred začetkom državljanske vojne. Za odpomoč farmarjev storjen velik korak na konvenciji.— Upanje za zbližanje med zapadom in jugom. — 1500 delegatov na konvenciji. Chicago, III. — Delegatje iz zapada in juga so stopili v e,-notno fronto z namenom, da storijo nekaj, kar bi rešilo far-marsko vprašanje in dosegli za kar se dolgo bojujejo, to je za sprejem predloga za odpomoč farmarjev. 1500 delegatov Farm Bureau Federation je skupaj zbranih na konvenciji, vsi pa so delovni in mislijo le nato, da bi sporazumno prišli do rezultata in stali v enothi fronti v Wash-ingtonu za dosego svojih ciljev. POGREBILARE OLSON. Prairie du Chien, Wis. — V torek so pokopali Claro Olson, katere truplo so našli minuli teden zakopano v malem gozdu. Sedaj počiva na gričku nad Ivickapoo dolino. V navadni sivi rakvi so položili žrtev brutalnega morilca, k večnemu počitku. Mrzla burja je brila in sneg je naletaval nad svežim grobom; pogrebcev je bilo vzlic temu mnogo. Nekateri so se pripeljali z avtom ,drugi s koleselji in tretji peš — vsi so stali sklonjenih glav, ko so slišali zmrznjeno prst, ki je padala na krsto. Nepopisna je žalost v hiši Christa Olsona, očeta umorjene. Najbolj poti^t je pa oče sam — nevtolazljiv, neprestano joka. Vresničile so se njego ve sanje, v katerih je videl Claro v jami, kjer so jo v resnici našli. Erdman Olson, 18 letni mladenič, s katerim je imela CLara razmerje in ji je obljubil, da jo poroči, je še vedno na svobodi. Vsi dokazi pa pokazuje-jo, da je on morilec. -o- LADJA TREŠČILA OB POMOL; 12 DELAVCEV UTONILO. Šanghaj, Kitajsko. — Parnik McKinley, Dollar družbe je z vso silo treščil v tukajšnem pristanišču ob pomol; 12 delavcev je padlo v vodo in utonilo; parnik je pa le neznatno poškodovan. -o- — Tampa, Fla. — Louis F. Sweeney iz New Yorka in Mrs. 1. Maingot iz Trinidad, sta se vozila s čolnom v bližini Venice, čoln se je pa prekucnil, oba sta utonila. Iz Jugoslavije ZNAMENJE, DA JE JUGOSLOVANSKI STER NAKLONJEN ITALIJANOM. LACIJE SE MINISTER NE OZIRA. MIVE VESTI. ZUNANJI MINI- — NA INTERPE- — DRUGE ZANI- Vpražanje Jugosl. kluba. Belgrad, 9. nov. — Interpelacija, ki jo je Jugosl. klub poslal zunanjemu ministru radi zločinstev fašistov v Gorici, je v tukajšnji javnosti vzbudila veliko zanimanje in obenem obsodbo divjanja fašistov nad Slovenci v Italiji. Zato se je splošno pričakovalo, da bo minister sprejel nujnost te interpelacije. Skrajni čas je namreč, da že enkrat pojasni svoje stališče napram narodnim manjšinam in stori korake za njih zaščito. Toda, kar je vsa poštena javnost pričakovala, to se ni zgodilo. Pred dnevnim redom se je namreč prečitala interpelacija Jugosl. kluba radi diVjanja fašistov proti goriškim Slovencem. V tej interpelaciji, katero so podpisali vsi poslanci Jugoslovanskega kluba, se podrobno opisujejo vsi dogodki, ki so se dogodili v Gorici. Nato zahtevajo od zunanjega ministra, da odgovori na sledeča vprašanja: 1. Ali mu je vse to znano? 2. Kaj namerava storiti v zaščito slovenskih narodnih manjšin v Italiji? Po prečitanju interpelacije je v imenu vlade izjavil zunanji minister, da nujnosti ne sprejema. Ta izjava je napravila porazen vtis ne samo na opoziciji, iznenadenje in začudenje je bilo opaziti tudi v vladni večini. Padli so razni o-stri medklici, med drugim: — "Oho, ali intervenira g. Bo-drero? Zakaj ne sprejmete? Zakaj ne zaščitite naših manjšin?" -o- Žrtev narasle Radovne. V Krnici nad Gorjami pri Bledu so se otroci igrali ob še vedno močno narasli Radovni. Metali so v vodo smrekove storže, a pri tem je šestletnemu Francku Smqleju spolzelo po bregu tako, da je zdrknil v vodo. Radovna ga je nesla dalje in nekomu se je posrečilo, da ga je pograbil za del obleke, a močan vodni tok mu ga je iztrgal iz rok in tako je izginil v tolmunih. Iskali so ga, kjer je pač Radovna dostojna, ker je po zadnji povodnji na mnogih krajih napravila udrtine in nanesla raznega lesa. Skozi Vint-gar pa sploh ni mogoče, ker so vsi mostički in brvi potrgane. Ker je dečka voda najbrže zanesla v globine v Vintgarju, ga ne bo tako lahko dobiti. Za grabljami električne centrale v Vintgarju so v nedeljo, ko se ni obratovalo, iskali, a zaman; nikjer ni bilo sledu o ponesrečenem dečku. Njegov oče je za poslen v tovarni na Savi in je za nesrečo zvedel po telefonu iz Radovne. i narastla. Posestnik Rotar Fran iz Prapretnega, občina Trbovlje, je vozil pohištvp vpokoje-nega poduradnika Kanglerja, ki stanuje na Separaciji za Savo. Ko je Rotar hotel iti s par konji in vozom ob železnici pod mostom, ki vodi iz Prapretnega na Separacijo, so ga ljudje svarili, na«j nikar ne stori tega, ker je Sava stala že visoko Čez cesto. Mož, vajen vožnje, ni maral za svarila, nego je pognal konje Čez vodo. Valovi pa so vse skupaj potegnili s seboj. Konji so utonili, Rotarja samega pa so ljudje rešili. -o- Dobova ob Savi. Naliv. V noči od 10. na 11. nov. je tukaj strašno deževalo, kakor da bi se utrgal oblak. Moralo pa je deževati tudi zgoraj, ker je Sava kakor tudi Sot-la prekoračila svoje bregove. Hud naliv je spremljala tudi toča, tresk in grom. Tako je strela udarila v kozolc Ivana Kovačiča. Poprava cerkve. DaleČ naokrog znana lepa in velika farna cerkev Imena Marije je radi večkratnih potresov mnogo trpela, zlasti še streha. Tukajšnji konkurenčni odbor pod predsedstvom g. Mihaela Kovačiča pa je poskrbel za to nujno popravilo tako, da je streha že skoro dogotovljena; ostala dela se bodo nadaljevala spomladi, tako da bo v maju ali juniju že vse gotovo, ko bomo obhajali tu zlato sv. mašo našega preljubljenega župnika g. svetnika A. Pernata, na kar še že vsi farani veselijo. Vinska kupčija. Vinska trta je dala sicer malo soka, a precej dobrega. Kupčija je precej živahna in vino je že precej prodano. Videti je, da bodo cene še rastle. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA." Konji utonili v Savi. V sredo, dne 8. nov. je radi obilnega deževja Sava močno DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din ......................$ 9.45 1,000 Din ......................$18.60 2,500 Din ......................$ 46.25 5,000 Din ....................$ 92.00 10,000 Din .................„...$183.00 100 lir _________________________$ 4.75 200 lit ___________________$ 9-20 500 lir _____________________$22.00 1000 lir ...........................$43.00 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po Došti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK & ČESAR : 455 W. 42nd ST.. NEW YORK. N.Y. "Roža sveta" NAŠ NOVI ROMAN PRIČNE V KRATKEM- KER JE TO NAJZANIMIVEJŠI ROMAN, KI SMO JIH DOSLEJ ŠE IMELI, OPOZARJAMO VSE NAŠE ČITATELJE, DA NAJ TA ZANIMIVI ROMAN ČITAJO OD ZAČETKA, DA JIM NE BO POZNEJE ŽAL. OBENEM PROSIMO VSE NAŠE PRIJATELJE IN SOMIŠLJENIKE, NAJ TE DNI $E OPOZORE TUDI VSE SVOJE PRIJATELJE IN ZNANdE, Ki MORDA Š£ NIMAJO NAŠEGA LISTA, DA SI ISTEGA NAROCE, DA BODO ČTTALI TO KRASNO POVEST. ČITAJTE VSI ZANIMIVI ROMAN "ROŽA SVETA!" WM Homat| na Balkanu. - Viharji na Atlantiku; 12 mrtvih. AMERIKANSKI SL'OVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. 2C (Ml i, -.1 f Izhaja vsak dali razun nedelj, pon-tleljkov in dnevov po praznikih. Iidaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 0098. - #WF Naročnina: 7.a. celo leto ......................................$5.00 £a pol leta .............!.>....,................. 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ...................................... 6.00 Za pol leta ........................................ 3.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0098. Subscriptions: For one year ....................................$5.00 For half a year.................................... 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year .................................... 6.00 For half a year.................................. 3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Odkrita beseda. v tej novi domovini, Vi, ki držite pokoncu naše jednote, naša društva, naše župnije, na Vas so naslovljene te vrstice! Poslušajte! Staro leto se bliža svojemu koncu. Vsi delamo nove načrte za prihodnje leto. Vi vsi pa, ki ste ostali zvesti veri svojih slovenskih očetov, veste, kaj je vaša dolžnost? Da greste s podvojenimi silami na delo za svoj katoliški list Amer. Slovenec! Ta najstarejši in najboljši slovenski list v Ameriki naj zavzema prvo mesto v vseh vaših hišah. Tako pregovorite tudi vaše prijatelje in sosede. To je vaša dolžnost kot katoličanov. Dolžnost vaša je, da izrezavate in odstranjate vso grdo, umazano gnilobo, ki jo je razširil med naše ljudstvo u-mazan liberalni list v New Yorku. Tako švigašvagarsko in zraven peklensko hinavsko časopisje, kakor je liberalno trobilo v New Yorku, ki si nadeva vsakovrstne maske, samo da slepomiši med našim ljudstvom, ki si nadeva celo masko, dobrodelnosti ter skriva svoj hinavski framasonski obraz za dobrodelne akcije, kot za uboge reveže itd., tak časopis, ki zlorablja celo take akcije v svrho svoje reklame, ne zasluži drugega, kakor da ga vsak pošten človek prezira in odklanja. To sem hotel povedati slovenski javnosti že preje. Zdaj pa je prilika, da sem to storil. Vsem katoliškim Slovencem pa še enkrat: Podpirajmo in širimo to, kar je naše. To, kar stoji krepko na straži za naša načela. Švigašvagarijo pa pometimo na smetišče, kamor spada!—Isti kot prej. O Solonu, grškem zakonodajalcu, se pripoveduje, da je zagrozil svojim državljanom z izgubo državljanstva, če se ne bodo udeleževali političnega življenja. Bal se je namreč, da bi se sicer posamezni, ki so vladanja lakomni, polastili vse oblasti in jo izrabljali samo v osebne namene. Ko bi bil živel ob času, ko se je pojavil časopis, mož, ki je mogel presoditi vso dalekosežnost tega pojava v bodočnosti, bi nedvomno zagrozil v imenu svobode, resnice, pravega napredka, družabnega miru, spoštovanja osebnosti, ljudske skupnosti in autoritete z istim sredstvom. A ker tega ni bilo in ker se zlasti katoličani niso zavedali pomena te najvplivnejše ustanove v političnem in gospodarskem življenju v novem veku, se je polastil rod Židov z geslom: "Čast je možnost plačila! Kdor mi vzame denar, mi vzame mojo ča£t." Kaj je to dejstvo pomenilo predvsem za katoličane? To, kar je že ob Napoleonovem času napovedal najznamenitejši nemški časnikar, katerega je Nepoleon imenoval peto velesilo in o katerem so rekli, da je svoj časopis pisal s krvjo, ne s črnilom, ko je dejal: "So žuželke in hrošči, ki v maju, ko vse cvete in zeleni, le najraje plazijo po blatu na cesti. In so ljudje s časopisom, ki stoje pred veličastno stolno cerkvijo v Kolnu, a ne bodo iskali lepote krščanske umetnosti, ampak — prah na stebrih." — To je prerokba, ki se je izpolnila do piči-ce! Ali je narod temu brez moči? Znameniti dunajski narodnogospodarski pisatelj in politik Schaffle je odkrito povedal: "Trajno bo narod imel le časopisje, ki ga zasluži, a tudi svoj pogin bo sam zaslužil, če bo trajno prenašal zastrupljajoče časopisje!" — Te besede veljajo bolj ko katerim drugim, tudi nam Slovencem! Ameriški Slovenci imamo sedaj katoliški list, ki izhaja do malega vsak dan. Ta list je "Amerikanski Slovenec," ki že 35 let izhaja ter krepko zastopa naša katoliška načela, iste brani in uveljavlja v vsem našem javnem življenju, kjer je to mogoče. Ta list je veliko storil za naše naselbine in našo katoliško prepričanje. To se ne da utajiti. Zdaj pa, ko vse to vemo, ko vemo, da brez močnega katoliškega časopisja smo katoličani, nič, smo kakor vojaki brez pušk, po kljub temu že leta in leta vidim, kako je treba prositi in prosili, treba kampanjo za kampanjo in še težko gre. Oprostite mi, da slovenski javnosti kot duhovnik povefn, da med nami ameriškimi Slovenci nekaj ni prav, drugače bi ne bilo take malomarnosti do katoliškega časopisja. Saj vendar je to v vašo korist in čim močnejše bo vaše časopisje, tem močnejši bote vi! Jaz nisem nikdar igral dvojne uloge. Povem naravnost kar mislim, brez ovinkov. Tako sem povedal v članku: "Zakaj smo brezbrižni?" Zdaj pa povem to-le: Ako od vere od-r padli Slovenci imajo toliko zmisla, da vzdržujejo protiversko časopisje, bi morali pa že tudi katoliški Slovenci imeti toliko zmisla in zavednosti po naših naselbinah, da bi napeli vse svoje moči za svoje časopisje. Kajti, kdor ima denar za taka trobila, kot je n. pr. newyorško liberalno trobilo, ki je povzročilo razkol pred leti pri katoliški jednoti, zakar smo se ljuto že tedaj borili, ta ni naš z duhom, ta je z nami samo, da špijonira, zakaj pravemu katoličanu, ki mu je res kaj za stvar in ne hodi v cerkev samo radi ljudi, bi"se moralo studiti v dno duše prijeti v roke in brati tako neznačajni, umazani, bogokletni list, kot je liberalno trobilo v New Yorku! In za tak list imajo še naši rojaki denar! Pri čitanju takega berila mofa propasti in poginiti tudi najjačji značaj in njegov odpor. Ni čudno, da je med našim narodom tako, ker bere in podpira tako švigašvagarijo! In potem se včasih kak člankai; čudi, zakaj je tako med nami. Poglejte samo, s kom so se naši ljudje zadnjih 30 let družili v Ameriki, pa ste na jasnem! Zato pa vsi dobri in vrli Slovenci, Vi, ki ste prinesli seboj vero svojih očetov in ste isto ohranili kljub vsej švigašvagari ji na Lenox cesti, kjer sta s svojo prehitro vožnjo povzročila kolizijo z nekim drugim avtomobilom. Ti avtomobilisti so res smešni ljudje. Buhajo se, kakor da bi bili koštruni. Posledice pa so, da se take hitre vozače pripelje pred sodnika. Tako sta bila tudi dva. Za prihodnjič bota že bolje vedela... Gospa Štorklja, ta zares pridna in dobrotljiva gospa, ki že od Adama sem skrbi, da je nas vedno več na svetu, je tudi pri nas vedno zelo zaposlena. Sirota obiskuje zdaj tega, zdaj onega. Te dni pa je obiskala družino Mr. in Mrs. Joseph Horvatin na 1504 Elizabeth Ave. ter jim je pustila čvrstega sindka. Veseli so ga. Pa obiskala je tudi vrlo družino Mr. in. Mrs. John Jerman z 1219 Summit Street in jim dala za spomin pa brihtno hčerko. Obema družinama želi Tone obilo veselja in njima iskreno čestita! Vidite, pa sem spet nekaj povedal. Saj novic je dosti, samo treba jih je dobiti. Kadar spet kaj zvem, pa vam spet povem. Toliko časa pa bodite vsi prav lepo pozdravljeni od Toneta s hriba. TONE ZAMUDI VLAK . . . Joliet, 111. Nesreča se mi je pripetila. Pa bote rekli, kakšna? Taka, da je res nesreča. Zadnjo nedeljo sem djav, dons bo šu Tone pa h sv. Juriju v So. Chicago. Saj ste videli, kako so me vabili. Vabila me je neka Špela, pa vabil me je tudi neki poročevalec, ki ga jaz, če se ne motim, malo poznam. — Bom le videl, kaj ti mali southchika-žani zmorejo, ki se vedno tako bahajo in vedno po ta velkem bobnu tolčejo. Pa je nesreča hotela, da ni bilo tako, kakor sem .jaz hotel. Prijatelj iz Center Streeta me je obiskal, pa sva se zamudila pri tretjem prijatelju, ki ga oba rada imava zlasti v teh jttrzlih dneh. — 'Zdaj pa moram it," sem dejal prijatelju. — "Kam pa greš?" "Grem pogledat v So. Chicago, kako se bodo tam kaj Chikažani postavili s svojim 'Sinom." — In res sem šel, pa pridem do naše velike jolietske sodnijske hiše, pa se lukama-tija oglasi: vi, viii, vuf, vufff... itd. In pred nosom je potegnil meni vlak. In šjo je moje upanje po vodi. Kaj pa zdaj ? Zrakoplova nimam, pa če bi ga Tone tudi imel, bi se v So. Chicago ne peljal z njim. Morda bi se ga Špela ustrašila in bi mislila, da je kak velik kragulj prišel po njena piščeta. Naka, strašil southchikažanov na ta način ne bom. Bom pa drugič prišel. Takrat bom pa že tri dfii prej v So. Chicagi, da ja ne bom prepozen. Za zdaj pa prosim Špelo in poročevalca, da mi ne zamerita in da mi oprostita. Pa kaj bom ' segal v druge naselbine. Povem naj rajši kaj novega iz domače naselbine. Kajpada tudi pri nas je dosti novic, samo to je križ, da jih ne dajemo v svet. Novice se pri nas kar ležejo, kakor piščeta pod kokljo iz jajc. Zdaj se zgodi to, zdaj to, itd. Morda niso vse novice mnogo vredne, vendar novice so. Take novice se seveda pri nas ne dogajajo, kakor si jih želi učeni Brisbane. On pravi, če pes ugrizne človeka, ni novica, ampak novica je, če bi človek psu odgriznil uho. No, pri nas takih novic ni, toliko je še celo Tone s hriba pameten, da ne bo šel psom ušesa grizti . . . Te dni je nastopil v našem okraju novi šerif po imenu Albert E. Markgraf. Izvoljen je bil na demokratskem tiketu. Novi šerif bo imel takoj nekaj posla, ko bo treba izvršiti obsodbo nad tistimi 6 krotkimi, ki so bili obsojeni. Dosedaj je uradoval kot šerif naš stari znanec John D. Walker. Inau-guracija novega šerifa se je izvršila zadnji pondeljek. Svojega ta starega je nakre-sala, pa je bila dana pod ključ. Ta junakinja je naše krvi in se piše na ime Pire. Doma je pa iz Rockdale. Možiček ji baje, kot je izpovedala pred sodnikom, ni hotel dati denarja, pa ga je našeskala in sicer tako hudo, kakor pravijo, da mu je "bre-kala" njegov nos. Res hudo in križ je, kjer gospodari ženska pest. Ko so pa zadevo na sod-niji poravnali, je ženka prosila možička za eno dajačo, da se je z njo mogla pripeljati s štritkaro domov. Zdaj pa ji rojijo spet druge muhe po glavi in ljudje pravijo, da bo vložila tožbo za divors. Narobe svet! Kranjska kri ne fali. Nov dokaz temu je, da je te dni 11-letni Peter Klepac s 205 Magnolia Ave., sin družine Mr. in Mrs. Joseph Klepac z istega naslova, udaril v šoli učiteljico Miss Florentine Cronin v Forest Park šoli. Mali Peter je bil aretiran radi tega slučaja. Pregovoru, da se počasi tudi daleč pride, v Jolietu mnogi še ne verjamejo. Tako nista tega verjela tudi ne Fred Radako-vich in Samuel Starčevič. Zraven pa pravijo, da sta ga imela še malo preveč pod kapo in sta baje vozila, kakor Elija po oblakih. Bila sta pa v resnici le DOPIS ZASTOPNICE IZ PUEBLO. Pueblo, Colo. Imeli smo 40urno pobožnost 26., 27. in 28. nov. Prav slovesen je bil začetek, pa tudi sklep je bil nekaj, kar ne bomo nikoli pozabili. Udeležba je bila velika. Vsaki pot, ko je bila kaka pobožnost v cerkvi, je bila obširna cerkev do zadnjega kotička nabitos polna. Znamenje, da je pri nas še dobro verno ljudstvo, ki globoko spoštuje vero svojih očetov, zlasti če-ščenje Presv. Rešnjega Telesa. Pobožnost so vodili priljubljeni gospod Father Trunk iz Lead-villa. Vse tri dni so nam jako lepo pridigali in smo jih prav radi poslušali. Lepe besede in zlati nauki nam ostanejo vsem v trajnem spominu. Vsa fara je prav iz srca hvaležna Father Trunku za njihov trud, ki so ga imeli z nami ob tej priliki. Bog jim plačaj! Omeniti moram, da tudi pri nas agitiramo za naš priljubljeni list "Amer. Slovenec." — Dobila sem lepe stenske kole- darje in sem jih že nekaj razdelila. Pomagajo mi tudi moje prijateljice. Vsak se razveseli lepega koledarja. Kdor izmed naročnikov ga se ni dobil, naj se zglasi pri meni in ga bo dobil. To velja zlasti za oddaljene, ker mi je po slabih potih v oddaljene kraje težko iti. Zlasti še tisti, kateri imate avto, se lahko ustavite mimogrede pri meni in bote dobili lepi koledar. Ravno tako tudi, če je vam naročnina potekla, isto lahko ponovite pri meni. V zalogi imam tudi razne povestjie in mašne knjige iz knjigarne Amer. Slovenca. Tu zopet pošiljam nekaj naročnine, med temi dva nova naročnika. Naši puebloski rojaki se prav pohvalno izražajo o Amer. Slovencu. Naročniki enoglasno volijo za 5krat na teden in po $5.00 na leto, ker je dosti brati in delavci težko plačujejo ve«;. Amer. Slovenec je med nami najpriljubljenejši časopis. Z zanimanjem sem brala tudi lepe članke vi ženskem svetu, o ideji, da bi se združile. S to idejo se tudi jaz strinjam. II koncu mojega dopisa pozdravljam vse rojake tu in onstran oceana! J. Meglen, zastopnica. -o- GLASOVI IZ JOHNSTOWN A. Johnstown, Pa. Iz naše naselbine se malo kedaj kaj čuje, dasi imamo dovolj takih, ki so zmožni poroče-vanja. jSlovenci tukaj nimamo svoje cerkve. Bilo je že.nameravano in se je že delalo na to, pa je zopet vse razpadlo. Nekaj nas Slovencev spada k hrvatski župniji sv. Roka, kjer pastiruje č. g. Father Kajič, ki je res jako navdušen duhovnik v pravem pomenu besede. Jaz vedno rada hodim v cerkev. — Ko sem bila v Nemčiji, kjer sem bila 12 let, in zdaj tu v A-meriki, kjer sem že 16 let, nisem na cerkev še nikoli pozabila, Ampak po naselbinah je pa mnogo takih, ki se norčujejo iz katoličanov. Dne 31. oktobra, ko je' bil proglašen praznik Kristusa Kralja, smo imeli tukaj svečano sv. mašo ob 8. uri zjutraj. Na ta dan je Rev. Kajič sam osebno kolektal po cerkvi pri obeh sv. mašah za uboge prizadete rojake v stari domovini, ki so to leto tako hudo udarjeni od vremenske katastrofe. Dobri bratje Hrvati so darovali 50 dolarjev za reveže, katere je naš zastopnik Mr. Andy To-mec takoj poslal na ljubljanskega knezoškofa Dr. Jegliča, da jih po najboljši razsodnosti med reveže razdele. Sirote so res velike in so potrebni naše pomoči. Delavske razmere so tukaj bolj slabe. Kdor noče delati na pol zastonj, tisti se prav lahko kruha brani. Zimo imamo prav ugodno. Vendar počasi vedno huje pritiska. V oktobru in novembru smo imeli nekaj jako krasnih dni. Da pa tudi jaz nekaj storim za naš lepi list Amer. Slovenec v tej zaključni jubilejni kampanji, vam pošljem enega celoletnega novega naročnika. Pa prosim, pošljite mi zemljevid. Pozdrav vsem naročnikom tega lista! Antonija Požun. -o- jtesjs Za eno skušnjo bogatejši. (Prispevek.) —- Ali ste videli Zarkometarja, kako se je odrezal? Pravi: "Substitant v frančiškanskem listu bo moral še precej kričati, da bi ga Mo-lek slišal ..." — Da, da, revček je še sedaj poparjen od polemik z Rev. Trunkom. Bevskal je v njega, kakor ščene. Kadar pa se je Rev. Trunk ozrl, odkod da prihaja bevskanje, je Žar-komet stisnil rep med noge, zacvilil in delal načrte kod bo bežal .. . Tako delajo vsi, ki so za resno polemiziranje nesposobni.—F. S., Cicero, 111. IZ URADA DR. NAJSVETEJŠEGA IMENA. Chicago, 111. Uljudno se naznarfja vsem članom tega društva, da imamo skupno spoved v soboto, dne 11. decembra in skupno sv. obhajilo v nedeljo, 12. decembra pri pol 8. sv. maši. Spovedova-nje je popoldan in zvečer. Vsakega člana veže dolžnost, da se udeleži. V nedeljo zvečer po večerni pobožnosti je potem glavna ali letna seja in volitev odbora za prihodnje leto 1927. Prosim vse tiste člane, kateri nimajo še poravnanega prispevka za to leto, da bi ga poravnali. Ker smo letos imeli veliko izvanrednih stroškov, imamo še nekoliko dolga. Upam, da bo vsak storil svojo dolžnost. Ne pozabite društvene regalije. Spoštovanjem, Frank Kozjek, tajnik. Kako je to? (Prispevek.)—-Ti, dragi Mimogrede,( ali veš, zakaj naš Zgaga več ne piše o Miklošičevi Marički? — M. K., Brooklyn, N. Y. Odgovor: Vzrok bo najbrže to, ker ne more pozabiti, kako ga je neki rojak radi dotične Maričke "sfiksal." Pa še drugi vzrok je. Vsa njegova duševna dela, v katerih se je Zgaga sukal okrog Miklošičeve Maričke, so baje naložili, kakor so pravili na "garbage wagon" in odpeljali v garbage park, kjer je edino primerno mesto za taka globoka duševna dela. Doma sta ga potem pa še ata in Francka v roke vzela. Takih baje še ni slišal kot tedaj. Pravijo, da samo na Miklošičevo Marič-ko se naj spomni Zgaga, pa ga začne takoj mrzlica tresti. To je vse, dragi M. K. iz Brookly-na, kar Ti more Mimogrede na Tvoje vprašanje povedati. O-stani mi zdrav in še poročaj! Dobro se mu godi. Dva pri* jatelja sta se srečala. Pa pravi eden drugemu: "Ti pa prav dobro izgledaš, tebi se pa gotovo zelo dobro godi!" — Ory mu odgovori: "Ni čuda, da dobi"0 i zfgl e d a m, j serri • pa tu d i abstinent, veš, ne pijem več!" — "Tako? Od kedaj pa ne?" — Oni pa mu je odgovoril: "Od jutri naprej!" * * s|s Priden je bil. Pred sodnikoH1 je stal zločinec. Da bi ga sodnik omehčal, mu je razlagal* rekoč: "Glejte, 20 let ste bili sedaj tako pridni, da niste pri' šli pred mene. Zdaj pa zopet tak zločin. Povejte mi, kje ste pa bili ta čas?" — Obtoženec: "Jaz sem bil 20 let zaprt!" -o—;— Dokaz. "Lažnjivec, ti nisi bil v Ti" stu!" "Seveda sem bil, draga ženica, saj sem ti vendar poslal od tam brzojavko." "To že, ali na brzojavki A' tvoja pisava, katero dobro P0' znam." Med "poštenjaki." Dva bandita sta napadla ne' kega gospoda in si razdelil denar. Pri tem je pa tisti, ki )e štel, hotel tovariša oslepariti & mu odšteti manj kakor seb1-kar pa je njegov tovariš opa^'' in dejal: "Oslepariti si me h°' tel. Kaj ne veš, da denar, ki ga pridobiš nepoštenim potopnima sreče?" Rev. Alexander Urankar, O.F.M.: ANČKA POMARANČKA. (Konec.) V Ameriko? Zakaj pa ne? Striček, .ali si kje videl tam žensko, tako in tako. Sreča ji je ime? Bojda je ušla pred leti v Ameriko. Striček je pokimal. Seveda, bančna uradnica je sedaj pri neki čikaški banki, pred letom mi je še dva čeka izmenjala. Pa sem si mislil: človek, pesnik si, to se pravi muzej človeških solza in bridkosti, kaj ko bi jo dobil tam za morjem. Klobuk si kupiš širokokrajen, spoznala te bo in ji boš povedal, kako je žalostna Slovenija, odkar je ni. Prašal jo boš, kaj ji je prišlo v glavo, da jo je tako francosko odkurila. Trdo jo boš držal, čez šest let se pa povrne s teboj vred nazaj domov. Tako "Tam je res silno lepo, Ejna. Po pravici sem sklenil. amerišTu striček mi je dal do- se joka oče tvoj. Si že videla kedaj zlato lar in sem stopil v štacuno, kjer prodajajo zarjo. Nisi je videla. Kar se na čikaškem klobuke: Takega in takega bi želel. Dobil nebu pokaže v jutru, tega ne moreš ime-sem ga. Potem smo ga v družbi z drugimi novati zarjo. Glej, slovenska zarja ni za-pesniki ustoličili na mojo glavo. Objeli/smo vita v pajčolan smradu in saj, čista je in se, brat je po solzah in poklicu, in se pošlo- jasna. Naša jutra so jasnah kakor so jasne vili Gledali smo'se kot novo zvezdo. Da, ko- tvoje Oči, jasna je zarja, kakor tvoje lice. mur je dano. Kdo je takrat mislil, da ga Pokuka solnce iz zarje — svoje postljice, bodo ameriške oči že prve dni vrgle z viso- pa nas spodobno pozdravi, kot solncu pri-kega prestola, še predno je našel bankirko, stoja: dobro jutro, Slovenci! Ali te čikaško Srečo po imenu? Ali ni to žalostno, Ančka- solnce kedaj pozdravi? Drži se kislo in kr-pornarančka?" mežljavo kakor mulav otrok in si briše saje "Ti pa same žalostne zgodbe veš." Po- iz oči. Ejna, si že videla kedaj planine? tem je pa skromno prašala, skromno, ka- Nisi jih videla: Slovenska domovina jih je kor da se boji, ali pa jo je bilo sram prašati polna. Vrhu planin pa pasejo slovenske po starem kraju. "Ali je res lepo tam pri Ančke-pomarančke. Pasejo belorune ovce vas? Moj oče pravi, da je silno lepo.— Moj in prepevajo, da odmeva od gora. Triglav, oče vedno joka, kadar se spomni domovine Stol, Grintovec, pfcmine naše. Ali te ne miza gorami." ka tja, Ejna? Pa kaj bi hodila! Nazadnje imaš planine sredi Chicage. Nebotičnike, temne in mračne, s surovimi očmi, sam zlo-mek gleda iz njih, tako so grde. Planšarice se tudi slakitajo po njih: umazane zamorke snažijo okna. In še te prašam: Ali si že videla bistre potočke in deroče reke? Nisi jih videla. Kakor srebrne nitke se vijo po Sloveniji. Imaš tudi v Chicagi tako nitko, samo črna je in ne vije se po zelenih travnikih, pa nekoliko mqnj bistra. Sleherno jutro si umiva Chicago svoj zamazan obraz v njej, kaj bi ne bila črna? Zdaj veš, Ejna, zakaj joka oče tvoj, kadar se spomni starega kraja." . Ejna molči, čez kratek čas pa pravi: "Ti, pater, če me vzameš seboj, ko boš šel nazaj v Slovenijo, mi lahko rečeš Anč-ka-pomarančka." "Ančka-pomarančka, iz srca rad. Kedaj pa g<-eva. Prihodnje leto?" it "Dobro, prihodnje leto." "Prihodnje leto bodo že zrakoplovi v°' žili ljudi tja v stari kraj." Ančka (pri sebi) : "Oj, to bo lepo. DeSe tolarjev imam že prihranjenih v svoji bal1' ki." Jaz (pri sebi) : "Jaz pa še teh nima^' O joj, domovina, kje si še?" Potem pa A»c' ki (glasneje) : "Torej, prihodnje leto? v januarju." „ "Zdaj mi pa reči: Ančka-pomarančka- "Ančka-pomarančka." STENSKI KOLEDAR IN LIST "AMER. SLOVENEC" JE PRIMERNO BOŽIČNO DARILO ZA SVOJCE V STARI DOMOVINI. NAROČITE "AMER. SLOVENCA" SVOJIM DOMAČIM V STARO DOMOVINO! Kanada Kje sta bratca "Slov. zavetišče" in "miljonski fond?" lo ponoči na misijone. Jezuital Brebeuf in Lalemant bila sta! na misijonu St. Louis. Huroni so se njim izdatno ustavili in ko so Iroquois izgubili precej svojih bojnikov, so se začeli vračati. Kogarkoli so mogli vjeti, so vzeli seboj — moške, ženske in otroke, da jih mučijo. Med njimi bila sta tudi oba duhovnika. Druge so po navadi počasi sežgali, ampak za duhovnike bi to ne bilo dosti. Mučili so jih nečloveško od popoldan do jutra. Father Brebeuf je bil plemenitega rodu in značaja. Bil je pravi orjak po telesu in duhu. Lalemant pa je bil bolehen od mladosti. Brebeufu so rezali meso iz telesa, ga pekli na ognju in jedli pred njegovimi očmi. Obesili so mu rožni venec razbeljenih« sekir okoli vratu ter njega, kakor Lale-manta krščevali z vročo vodo. Po dolgih mukah sta obadva izdahnila. Od tega pohoda se Huroni niso več popolnoma povzdignili. Nekaj jih je šlo dalje na zapad, drugi so šli s Francozi v Lorette, kjer še sedaj, po skoro tristo letih, njih potomci živijo." Ali bi zgodovinska knjiga za javne šole v Ameriki kdaj opisala delovanje katoliških duhovnikov tako spoštljivo in resnično? Piše :Rev. A. Mlinar, Hodgeville, Sask., Canada. (Dalje.) Chicago, 111. G. urednik:Prosim Vas, i ako mi dovolite malo prostora v Vašem cenjenem listu Amer. Slovencu. Zadnje čase se veliko piše po listih, da se-zbira za zavetišče slovenskih slepcev in za poplavljence v domovini. — Zares plemenite ideje. K temu hočem napisati nekaj besedi. Kakor se z listov vidi, se je že precej nabralo za dom slepih, alj kakor pišejo še zelo dosti manjka, tako, da bo še leta in leta in leta poteklo, predno bodo ti reveži dobili svoje zavetišče. Kakor je znano vsem Slovencem širom Amerike, se je pred več. leti zbiralo po ameriških slovenskih naselbinah za Slov. zavetišče. Ko se je zbralo nekaj tisočakov, se je pa to misel opustilo. In tako so tisti, kateri so bili v odboru Slov. zavetišča naložili tiste tisočake nekam? In od tistega časa je vse potihnilo. Kje so tisočaki, nam ni znano, nekateri trdijo, da ne na . Saksarjevi State banki v New Yorku, in dri^gi, da so nekje na bondih, gotovega pa nobe-clen ne ve, to vedo samo tisti, kateri jih tišče. Torej sed^j se zbira za dom slepcev katerega reveži v resnici potrebujejo, in se zbira za poplavljence v stari domovini. Se nikdar ni domovina tako krvavo potrebovala pomoči kakor sedaj. In tu so tisti tisočaki na kapitalu, ki se obrestujejo že toliko let, in komu se obrestujejo? Ali ni sedaj čas, da se porabi tisti denar za te nesrečnike? Zakaj na novo zbirati pri delavcih, ko denar po bankah mrtev leži, katerega so tudi delavci darovali v dobre namene. Če se ni zavetišče tu naredilo, dajte denar, da se naredi zave-p^siapti slwpim v stari domovini. "To polje bilo je izrecno njihovo, ker noben protestant se ni smol izkrcati v Kanadi. Skozi 150 let bila je Kanada popolnoma katoliška. Ko je Champlainov naslednik, pobožni Montmagny, prišel v Quebec, pokazal je tudi on svoj misijonarski duh s tem, da je bil za botra prvemu Indijancu, ki je postal katoličan. Ta kolonija je, postala pravi misijon. Redovni sloji- na Francoskem so se začeli zanimati za to. Naj-prvi dopisi jezuitov na Francosko, takozvani 'Relations,' so se tam tiskali in razpošiljali na vse strani in so še dandanes shranjeni v številnih knjigah. Plemeniti možje in ženske so se začeli podajati na daljno pot v Kanado. Najznamenitejše stavbe v današnjem Quebe-cu so samostan Uršulink, šola za indijanska dekleta in Hotel Dieu, bolnišnica. Obe stavbi sta bili dovršeni pet let po smrti Champlaina, t. j. leta 1640. Kar od začetka so te sestre bile zelo zaposlene. Prevzeti so , morale takoj veliko število zapuščenih, zamazanih in napol izstradanih indijanskih otrok pod streho. Ko so se pokazale . osepnice med Indijanci, prišlo jih je obilno od vseh strani, j Niso se ustrašile ne bolezni, . ne smradu in čuti so morale noč in dan nad bolniki in umirajočimi. Otroke so poučevale v sv.* veri in njim bile prave matere. Ko se je to zvedelo na Francoskem, začelo se je tam novo zanimanje za človekoljubnost v Kanadi." Jezuitje so največ uspeha pričakovali od lluronov, kajti ti so bili iz časa Champlaina , francoski zavezniki nasproti Iroquois in so bili že leta v do-i tiki s. Francozi. Nekaj od njih » je že imelo nekake hiše in so postali stalni in začeli obdelovati zemljo. Jezuitje so postavili ob mali reki misijon Sainte Marie. Zavoljo varnosti so misijon obdali z obrambo, ki je bila deloma iz zidovja in je imela na vsakem vogalu velik križ. Zunaj bila je rodovitna zemlja, ki je dobro nesla, in bilo je dosti rib v reki. Ne daleč od tam postavili so še dva misijonar sv. Ignacij in St. Louis. V St. Marie shajali so se duhovniki vsako leto za ekser-cicije in nasvete. Bilo je tam prostora za 60 ljudi. Pa tudi Indijanci so v, tem času radi prihajali iz vseh strani. Enkrat ob času lakote, so jezuitje tam hranili 6000 Indijancev. Vendar so bili duhovniki tudi tam vedno v nevarnosti zavoljo prazne vere lastnih Indijancev, ki se je niso mogli še otresti, čeravno so bili-po večini kristija-ni. Vsako nesrečo so hoteli na duhovnike zvrniti. Vendar jezuiti so bili neutrudljivi v delovanju. Preskrbeli so živine, svinj in kur za razne misijone, samo konj še ni bilo. Vse je izgledalo povoljno. Toda Iroquois niso mogli mirovati. Vedeli so, da je Cham-plain mrtev, vedeli so tudi, da se da kaj plena dobiti na bojnem pohodu nad misijone. Leta 1649. se jih je tisoč navali- kdar naredili in da nekje tišče i denar, ki je bil nabran za gotovo stvari: ne, ne morete jim dokazati. Za denar, kateri se je zbiral, stoje mogočne stavbe, cerkve, sole, dvorane, župni- i šča, vse gre poštenim potom, nihče jim ne more očitati nobene sleparije za kar so še kedaj zbirali, lahko dokažejo in pridejo pred narod s čistimi računi. Ali so pa tudi liberalčki in socialisti taki?! Dokažite in dajte narodu račun, zakaj ste zbirali tisočake! Pozdrav vsem zavedninj Slovencem in Slovenkam širom Združenih držav. 'Mary Marlof. —-O-- KAJ JE POKAZAL LETOŠNJI KONGRES RUSKE KOMUNISTIČNE STRANKE? Boljševizem in komunizem ma Ruskem se krha in je v načelnem oziru že propal. Zanimiv je potek ruske komunistične stranke. Kongres je končal s popolno obsodbo radikalne opozicije. Zastopniki so Stalinu izrekli Zaupnico.' Kamenev, Trocki in Zinovjev pa so prejeli svarilo, naj nehajo s svojim nezadovoljstvom. Stalin jim je zagrozil, da bo stranka vse nezadovoljneže, ki " rušijo komunistično edinost, izključila in zmlela. Toda vse kaže, da spor s tem ni završen. Komunistično vodstvo kriči, ker ga je opozicija zadela v živo. Kongres je pokazal: 1. Da komunističnega gospodarstva v Rusiji ni. 2. Da so kmetje začeli že uveljavljati svoje zahteve, ki se jim boljševiško vodstvo u-daj.a. 3. Da so boljševiki obupa« nad svetovno revolucijo. 4. Da nastajata v Rusiji dva nova bogata stanova: ku-laki in nepmani, premožni kmetje in boljšev.iški -trgovci. Za to je bil kongres važen in poučen. Pukt/nKj'v _clu je 1 kmečko' '.i:''1-! \ o prisililo bolj- Veliki stenski zemljevid, ki ga dobite za enega novega naročnika je krasen dar, ki bo vas spominjal leta in leta na zaključno kampanjo 35-letne jubilejne kampanje "Am. Slovenca!" Umrla je dne 2. m. m. v Gradcu gospa Marija Oblak, posestnica z Vrhnike. Njeno truplo je bilo prepeljano na njen dom, odkoder so jo dne 7. m. m. nesli na vrhniško pokopališče k večnemu počitku. Pogreba se je udeležila nepregledna množica ljudstva od' blizu in daleč. Med Sprgyodom igrala godba žalne koračnice. i "SAY IT WITH FLOWERS" Miniet's Florist Shop 1831 West 22nd St., Chicago, 111. priporoča veliko zalogo svežih in umetnih cvetlic za vse prilike. Šopki za poroke—venci za pogrebe. Dovažamo n»a dom. Phone: Roosevelt 8339 p ZA ENEGA CELOLETNEGA ALI DVA POLLETNA NOVA NAROČNIKA ZA PET CELOLETNIH ALI DESET POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV DOBITE: Jako praktičen "Kamera Fonograf." ZA ŠTIRI CELOLETNE ALI OSEM POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV Dobite krasni stenski zemljevid, ki je pravi kras za vsako hišo. Meri 38x25 inčev. 1. stran predstavlja ves svet in zastave vseh narodov in držav. — 2. stran podaja število prebivalstva držav mest, otočij itd. —: 3. stran predstavlja vseh 5 delov sveta. — 4. stran vsa morja in vode. — 5. stran tabela pristojbin.—6. stran podrobni zemljevid Združenih držav in vse cemen-tovane automobilske ceste. Dobite jako lepo praktično "Električno peč", ki vsakemu jakd prav pride v teh zimskih dneh. Z njo si lahko segrejete svojo sobo vsak čas. Vse kar je treba, da pri-šraufate žico tja, kjer gori električna luč in peč se naz-greje v par trenutkih. To je jako lepa nagrada za 4 celoletne .ali 8 polletnih novih naročnikov. Idite na delo in dobite čimprej morete nove naročnike in dobili bote to lepo nagrado! Krasna nagrada za pet celoletnih novih naročnikov da dobii to lepo nagrado! Kamera Fonograf, ki ga predstavlja slika je jako praktičen za vzeti seboj na piknike in je tudi poraben za dom, kakor vsak velik fonograf. Večjega veselja ne bote, napravili vašim malim, kakor če dobite to nagrado za božične praznike. Fonograf je močno zgrajen in igra vsake 12 palčne plošče. Lepo vdelan v bokso, ki se zapre in se ga lahko nese kamor hoče, kakor kak kovček. Pojdite na delo za novimi naročniki in dobite to nagrado ! Zemljevid, Električna peč. ZA DVA CELOLETNA ALI ŠTIRI POLLETNE NOVE NAROČNIKE ZA TRLCELOLETNE ALI ŠEST POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV ■ MAGEAPE < se bodo vsem agitatorjem razposlale takoj, kakor hitro bo upravništvo prejelo naročnino za poslane nove naročnike. Agitatorji naj pazijo, da dobijo oo novih naročnikov natančne naslove in potem iste pošljejo z naročnino na upravo. Agitatorji naj pošljejo nove naročnike takoj sproti na upravo, da se novim naročnikom takoj začne pošiljati list. Ako bi kdo rad večjo nagrado, pa nima potrebnega števila novih naročnikov, naj v pismu omeni in ga bomo počakali, da jih bo dobil potrebno število. Ako komu kaj ni jasno, naj piše na upravo lista za pojasnila. Vsi novi naročniki dobe naš lepi stenski koledar! LE VSI NA DELO ZA "AMER. SLOVENCA!" Agitiraje in dobite nagrade! Agitiraje in dobite nagrade! r-""" ................... - -m ii«. ulSfc; liBfc"^ Nalivno pero in automatični svinčnik. Pero je na koncu "11-karat" zlato. Priponka pozlačena na peresu in svinčniku. Oboje je v lepi lični škatljici. Po-žurite se in dobite to lepo nagrado. Album za fotografije. Velikost albuma je 10x7 inčev. Jako pripraven za zbirko fotografij. Narejen iz dobreg.a trpežnega blaga. Jako lepa nagrada za dva nova naročnika. 'a slovensko stavbo se je pobi-alo in če se ni tukaj naredilo, laj se naredi v naši Sloveniji in ;o sedaj, ne čez 20 let. Spominjam se, ko se je pobijalo po veselicah prostovoljne mispevke za Slov. zavetišče. O, tako smo z veseljem darovali 30 svojih močeh, svesti si, da larujemo za tako dobro stvar. \li žalibog, da smo se motili. Apeliram na vse Slovence po Ameriki, da se zato zavzamejo pri društvenih sejah, naj se to jpomni, da se bo poizvedelo, 50,000 mož in žena v državi Illinois imajo varno naložene svoje prihranke v vrednostnih papirjih javnih naprav. GiASMIi SHEBOYGANSKIH TRGOVCEV IN OBRTNIKOV Njih imena bi napolnili toliko strani, kolikor jih ima telefonski direktorij. N. pr., Commonwealth Edison Company ima 42,000 delničarjev, Chicago Rapid Transit Company jih ima 12,000, X^ublic Service Company of Northern Illinois, se pa ponaša z 26,000—ki jih irha na svoji listi. Podpirajte trgovce in obrtnike v domači naselbini. Podpirajte trgovce, ki | podpirate Vaš list. Omenite jim večkrat "Amer. Slovenca", v katerem oglašajo. s tent pomagate listu in trgovcem. Those advertising in "Amerikanski Slovenec" deserve all support from readers of this paper! — Always -support your home town dealers and merchants! Last je ljudstva, vodijo eksperti. Bolniške strežnice, groceristi, klerki, trgovski potniki, delavci, zdravniki, stenografkinje, sploh vsi razredi in vsa plemena, imajo tukaj naložen denar, s katerim se delajo električne in plinske tvornice, dolga omrežja železniških prog in distribucijski sistem. * South Side Wood Supply South 10th Str. in Alabama ave., Sheboygan, Wise, Sc priporoča za nakup raznovrstnih drv vsem Slovencem in Hrvatom. ______ROK JURIČEK, lastnik. Mi JOHNGRANBuF 1 v — URAK IN ZLATAR — (fc J» 1103 N- stk Street, Sheboygan, Wise. Se priporoča rojakom za nakup zlatnine, ur, prsta-— nov, itd. m |V o' * * & Sfv1 •»IP 'J | # %fj§ • Jeweler . On the Cor. 8tli Str, and New York ave., Sheboygan, Wis.___ Home of the Chrysler Cars (Dom Chryslerjevih automobilov) Detroit „ Detroit C W. A. Knaak Motor Co* 1326-1330 SO. 13th STREET SHEBOYGAN, WISC. -I!?"L"'1'...'.. J'j Itmti^wirrm|i ihiwiumuujraiMtwrn I sW» trgovina * j sveže »n 'suho meso, / ^ \ j vsakovrstne klobase in <• Wv \ / t \ grocerijsko blago / \ | \ Se priporoča: \ ' P*^ I | »nemi cdMP. , ^^^^f 931 Indiana avenue M Sheboygan, Wis. ^/^a«®1^ Sposobno vodstvo je zasigurano kjerkoli investirate vaše prihranke v kompanije chikaških javnih naprav. Osobje, ki iste vodi, je posvetilo dolga leta študijam, in skušnje so jih utrdile, da so postali dobri voditelji, ki gledajo na ekonomični napredek kompanij. Varno invenstiranje, odprto vsakemu. Lahka mesečna odplačila vam omogočajo, cla se pridružite 650,000. illinojškini investatorjemu Pošljite ta kupon takoj, da dobite vse potrebne informacije Lahko je, da vam bo pomagalo na pot proti sreči. Le par do Jarjev je treba za začetek. 3 plošče pošljemo za ....................$2.50 S plošč pošljemo za ...................... 4.00 10 plošč pošljemo za ...t.................. 7.50 Kdor naroči 20 plošč, dobi eno zastonj za darilo. Z vsakim naročilom od 5 ali več plngč pošljemo 50 igel zastonj. Vsaka igla igra 10 komadov. V zalogi imamo še mnogo drugih plošč. Pišite po cenik in sicer na: JUGOSLAV AMERICAN CORP., 455 W. 42nd ST., NEW YORK, N.Y. Smrtna kosa. Umrl je v Novem mestu v 64. letu starosti tamošnji trgovec g. Anton O grin. V Ljubljani sta preminula g. Anton Bočkaj, brivski mojster v Kolodvorski ulici in g. Ivan Gaber, državni upokojenec. ITALIAN ACCORDEONS UTILITY SECURITIES COMPANY 72 West Adams Street, Chicago Without: obligation, please mail me literature telling how I my invest in public utility stock, paying about 7%, on easy payments if I choose. City ........................................ State............................ STENSKI KOLEDARJI. Veliki stenski KOLEDARJI za leto 19k7 so na razpolago za razpošiljanje. Koledarji so veliki in zelo prikladni, najsibo za družino ali -urad. Pošiljamo jih po naročilih povsod po Ameriki, pa tudi v stari kraj. Koledarji stanejo samo 25c s poštnino. Koledarji so vredni dvakrat toliko. Naročila za Ameriko ne sprejmemo manjša, kakor za štiri komade skupaj (4 za $1.00) ali več. Za v stari kraj pa prejmemo tudi naročila za posamezne komade (komad 25c). Pošlje se lahko v znamkah. Naši odjemalci v Cleve-landu jih dobijo 'zetetonj vsaki čas v naših prodajalnah, tam se tudi vzamejo naročila za pošiljanje. Koledarje otrokom ne dajemq, pač pa le odraslim osebam. Oni, ki so oddaljeni, jih lahko dobijo tudi za svoje sosede. Ni prav, če bi jemali po več koledarjev kakor le enega na družino, pa tudi ne, da bi koledarje pošiljali svojcem, katere ste sprejeli za sebe. Oglasite se, aH pa pišite na: A. GRDINA & SONS, 6019 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND O., ali pa v podružnici v Collinwoodu. Mi tzdeljijetno In huportiraiJtp vse vrste prvovrstnih na roko ' delanih italijanskih harmonik, ki so najboljše na svetu. Jamčimo 10 let. Naše ccrie So izmed vseh najnižje, lustrukcija zasloni za kupca. — Pišite po katalog ZA.STONI. -P- RUATTA SERENELLI & CO. 1014 Blue Island Ave. Dept. 67 Chicago, 111. 'Najboljše delo za manj denarja Božič se bliža. Samo še nekaj tednov nas loči od Božiča, ki je čas osebnega zbližanja, spominov in darov. V tem času rsam misli nehote polete v naš stari kraj, k našim sorodnikom in znanedm, kjer marsikje trka na vrata potreba in pomanjkanje in trpljenje kot posledica povodnji, vniče-ne letine, slabega zaslužka, visokih davkov itd. Pomoč je tako nujno potrebna kakor že dolgo ne. Vsak dolar bo prinesel žarek veselja v žalostne domove. Dvakrat da, kdor v potrebi hitro da. Torej dajte in pošljite. — Vaša denarna poši-ljatev bo zanesljivo in hitro dostavljena na določeno mesto, ako jo pošljete po slovenski banki ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, 455 W. 42nd St., New York, N. Preiskava in ocena BREZPLAČNO ženska postrežnica Odprto: od 9. zjutraj d« 8. zvečer. V nedeljo od 10. zjutraj do 12. opoludn«. CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. Smisla delničarjev lavnih napram |e velika kot telefonska knpga. Utility Securities Company 72 West Adams Street, CHICAGO St. Louis Milwaukee Louisville Indianapolis Nobenega Izgovor a za slabe zobe«, Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, .da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo Še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi. G. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika D' Arcy poslopje, 2. nadstropje -:- štv. sobe 204 Phone: 4854 «--""" 1 -..n .................. ,..,------... .......................... .......— --- , ; RABITE White Rock Gasoline PREPRIČAJTE SE O KVALITETI primerjajte z drugimi cenami, potem pa kupite pri naših postajah in prihranite denar . GRASSE BROS. OIL CO. 8th & St. CLAIR 14th & ILLINOIS 11th & INDIANA SHEBOYGAN, WIS. IOO-OO-OOOOOOO-OOO-OOOOOOOOOOO-OOOO ooooooooooooooooo o oc I Tolmačev kotiček. Pertinenten (lat. pertineo — spadati zraven, tikati se) pomeni slovensko primeren, ume-1 sten. Nasprotno temu je Impertinenten, neprimeren, predrzen, nesramen. Na pr.: Na njegovo pertinentno vprašanje mu je zabrusil v obraz impertinenten odgovor. Interpelacija (lat. interpello —' prekiniti, vmes poseči) zna-či slqvensko vprašanje ali opozorilo, ki je bilo stavljeno, da-si ni bilo na dnevnem redu, ampak ga je potreba nanesla. Na pr.: Poslanec je vložil pri.mi-nisterskem predsedniku interpelacijo (ali je interpeliral), na kak način se pomore oškodovanim krajem. Deprimiran (lat. deprimo — potlačiti, pritisniti) je tisti, ki /ga je kak žalostni dogodek vsega prevzel. Slovensko potrt, pobit. Na pr.: Smrt matere ga je do skrajnosti deprimirala. 1 Represalije (lat. reprimo — držati nazaj, pritiskati) pome- Svat ustrelil ženina. V Bitniji pri Mostarju so pohodom neke svatbe streljali s puškami -in možnarji. Po nesrečnem slučaju je bil ženin od krogle zadet v glavo ter se je zgrudil mrtev na tla. -o- Sneg in volkovi. V" Hercegovini je padlo v zadnjih dneh mnogo snega. — Črede volkov so se vsled snega približale selom in napravile mnogo škode med drobnico. -o- Predrzni tatovi so v torek, dne 2. nov. zvečer napravili občutno škodo slikarju Francu Stogerju v Št. Lenartu pri Brežicah. Med tem ko je bila dru- ........ii . imi.ii" žina v kuhinji pri večerji, soi zviti uzmoviči splezali skozi1 napol odprto okno ter odnesli' vse, kar jim je prišlo v naglici1 pod roko. Izginil je denar, ob-1 leka, perilo itd. O tatovih, ki so morali razmere v hiši dobro poznati, še do sedaj ni sledu, J a upati je, da jih bo naše vrlo' i orozništvo izsledilo. _ _i y?- Družba sv. Družine MODERCE PO MEHI — ŽENSKE Cv^^ POTREBŠČINE. Jgg*^ 2202 West 22nd St., Chicago, 111. želi ^^f^ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, priporoča se. za nakup božičnih daril — koristnih predmetov. H«TNogovice (extra size) v vseh barvali, yjff^-t, • v trPežne. Rokavice iz usnja, boljših ne ,15/,, T dobite nikjer. Žepne robce v kraSnih rj tlit\ škatlah za božična darila. Punčke za de- ////A\ klice in mnogo drugih igrač. ItiAvm Ako kupite pri nas, prihranite denar. I M \xm Doljite za manj denarja boljše blago, ka-•Jr ^Nu kor drugod. spomnilo s primernim darilom. -o- Fašisti' izganjajo časnikarje. Rim, 5. nov. — Danes so dobili inozemski dopisniki (med temi tudi mnogo Nemcev) od italijanske časnikarske zveze poziv, da ne smejo več prestopiti praga društvenih prostorov. Znano je, da so že preje dobili isti poziv dopisniki opo-zicionalnih listov. -o- Železniška zveza Slovenije z Vojvodino. V Novem Sadu se je vršila konfertyica gospodarskih kor-poracij -v zadevi izboljšanja železniških zvez. Konferenca jtj zlasti zahtevala primerno železniško zvezo s Slovenijo, da se na ta način olajša preskrba Vojvodine z lesom. Širite in naročajte "Amerik, Slovenca!" JOHN P. PASDERTZ MALI OGLASI 2031 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. $ J a \ Phone: Roosevelt 2262 9 V tri J Ci8'are v lepih za vitki h za božična darila in S kv \J> cigarete. Velika zaloga igrač. — Lepe pun- $ ® oi, čke (doIly)> božične razglednice. — Velika g pi W izbera pip (fajf) — Domine za igrat in mno- 9 jp^vjih go predmetov pripravnih za darila. g SS PRIDITE K SVOJEMU ROJAKU — PO- $ STREŽBA TOČNA! § 0<>CKK)00<)<>00<)CKK>0<>&OOO.OOQ - H r s h I n i. O' T >f. . NOVI DOMOVI. Ne plačujte renta! Kupite si eno od mojih dvonadstropnih poslopij/ ki so zidana in moderna. Imajo 4-4 sobe in klet. — Eno poslopje imam na vogalu pripravno za takojšno selitev; hrastov finis, zidan sprednji pore in zadnji v steklu. Ulica je tlakovana in plačana. Poslopja so na Kenneth Ave. (44th Court) in 30. cesta. Pridite gotovo si jih ogledati. Samo $2500 takoj, ostalo na odplačila. Cena $12,500. Spomladi bodo veliko dražji. Jos. L. Donat, lastnik 2300 So. Central Park Avenue, Ph. Lawndale 3603 t do t STANOVANJE 7 sob odda. električ-na oprema. Dobra transportacija,— _ 1460 Pensacola v 3. nadstr. 74-t,sr,e 3 SOBE, električna luč, kurjava v stan., novo dekorirano. 310 S. Morgan St, Ph. Canning, State 6521. __ 61-t,sr,č LASTNIK ODPOTUJE Z MESTA, proda zid. rezidenco, 10 spb, 2 ko-pelji, sun parlor, porč za spat. Za vel. družino ali z? "runiarje," Garaža na 2 kari. Proda tudi pohištvo, cena nizka. 639 W. 61st Pl. blizu 63 r d & lialsted. 60-t.sr,č DOBRO MESO JE VEDNO OKUSNO V naši mesnici se dobi vedno najboljše sveže, suho in vsakevrste dobro meso. Isto-tako grocerijo. — Na rokah imamo vedno vsakevrste sadje in zelenjave. Postrežbo, točnost in zmerne cene jamčimo. JOSEPH MKMAH Grocerija in mesnica 1837 W. 22nd St., Chicago Phone: Canal 5634 p UGODNA PRILIKA. NAJSTAREJŠE PODJETJE V CHICAGI. Ima no dva dobra mest.fi v slovanski ! naselbini, za 2 moška, čedne zunaj-nosti v starosti od 24-45 let, ki bi obiskovala slovansko ljudstvo. Ni treba imeti nobenega znanstva. Mi vas naučimo. Dobra bodočnost in napredek. Vprašajte Freund ali Mr. Brown, 6131 W. 22nd Str., Cicero, 111. t do t LAHKO Z^SLUŽfl® neiST^S praznike, mi potrebujemo človeka, ki bi obiskoval Slovence zvečer in ob nedeljah. Ni treba nobenega znanstva. Mi vas naučimo. Lepa prilika, tedensko od $35" do $50. — 6131 W. 22nd St., Cicero, 111. - —• . : 70-1 do t. MALA GROCERIJA, candy, cigare, 3 sobe, kopel, dvorišče, t«di zaloga, oprima hrastova. Rent mesečno $40, $550 na obroke. 5614 S. Racine. j_________66-t,sr,č POHIŠTVO NA PRODA! POHIŠTVO za 5 sob, kompletno, v dobrem stanju. 2937 Sheffield 2d. _________________________ 43-pdop NOVA PIANO orejiov les, preproge, parlor set, pa tudi za jed, sobo in postelje, lepa miza, radiola. . 5701 ____Michigan. Englewuod 5941. 52-s do s POHIŠTVO za 4 sobeT jecr sobo? kuhinjo in druge.. 3111 Milwaukee. ____1_____________ 73-t do t GAS RANGE samo $15.007 — 56;» _Peoria. 1st flat. _ __ 72-1,srč DEL cT I N S LUŽ B S. ■ POTREBUJEMO proSj^Tza zem-šša, Slovana, čedne zunanjosti in poštenega. Vprašajte osebno od 9:38 ± do 11 a. ni. 39 E. Ohio St. 36 o ožični klub privadi vsakega člana do sistematičnega štedenja in mu pripomore do primerne denarne vsote prav v onem letnem času,' ko si vsakdo želi in tudi potrebuje malo več denarja za nakup božičnih daril in družinskih potrebščin. Naša banka ima že dolgo vrsto let uveden ta sistem hranjenja. Sedaj je ča3, da pristopite h temu klubu! RAZRED 2. Prvi teden 2c. drugi 4c in potem vsak CA teden 2'c. več. skozi 50 tednov. Koncem leta dobite.... M"--'«-''"' RAZRED 2-A. Pry/teden $1. drugi teden 98c. Vsak I Z. / .-/U RAZRED 10-A. Prvi teden $5- potem vsak teden 1 97 CA 10c. manj. Čez 50 tednov dobite................................ *p\L/.JU RAZRED 25. Plačujete 25e. redno vsak teden skozi O CA 50 tednov in, ob koncu dobite............................................ *P ' RAZRED 50. Plačujete 50c. redno, vsak teden skozi d« O C AA 50 tednov in ob koncu dobite.......................................... tj)Z«J.UU RAZRED 100. Plačujete $1. redno vsak teden skozi d>CA AA 50 tednov in ob koncu dobite............................................ 1 AA AO skozi 50 tednov in ob koncu dobite........................... ' UU.UU RAZRED 500. Plačujete $5 redno vsaki teden Zedinjenih Državah CrTlE1/ « TAT TET TT T Ink°r- v drž. 111. Severne Amerike DijUliZi jULilil ILL Inkor. v drž. Pa. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik........................GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik........JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik....JOS. PAVLAKOVICH, 39 Winchell St.', Sharpburg, Pa. Glavni tajnik..............................JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, 111. Zapisnikar............................PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111. Blagajnik.............................SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja................REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1844 West 22nd Place, Chicago. 111. JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, 111. POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salic, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, 111. -o- Do dne 30. junija 1926 je D.S.D. izplačala svojim članom in člaihicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $45,456.91. . ■-o- Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov (ic). Sprejemajo se »noški in ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se *viša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! TO IN ONO. Lesena noga mu je v spanju zgorela. i Dokaj nenavadna nezgoda se je zadnjič primerila nekemu čuvarju v Parizu. Le Mahon, 56 let stari u-službenec v neki ladjedelnici na ulici Poissonniere, je invalid z leseno nogo. Na predvečer Vseh svetih mu je bilo hladno, pa je sedel k ognjišču in zadremal. Naenkrat ga je zbudila pekoča bolečina. Planil je kvišku in z grozo zaznal, da se mu je vnela lesena noga. A možak ni izgubil prisotnosti duha. Posrečilo se mu je, da je z vodo ogenj pogasil, nakar je , zaffel klicati na pomoč. Prišli so ljudje, ki so na stegnu močno ožganega nesrečneža žurno odpravili v bolnico. -o- Še vedno samo "vindišarji." Ob prilike 61etnice plebiscita sO odkrili na Koroškem ob Krki 'spominski kamen, v katerega ije vklesan z zlatimi črkami na-jpis: "Od 1. avgusta 1919 do j 10. oktobra 1920 je tvorila Kr-,ka demarkacijsko črto med ,prosto in od Jugoslovanov zasedeno Koroško. Zvestoba do domovine je zmagala nad siro- vo silo." Pri odkritju je bilo navzočih več uradnih oseb in govoril je tudi deželni glavar Schumy, ki je opozarjal poseb-i no na razliko v ravnanju z na- ■ cionalnimi manjšinami na Koroškem .in drugod: "Ko mi ■ smatramo koroškega vindišar-ja (!) za brata v naši domovi-' ' ni in ž njim tudi tako ravnamo, ' se Nemci, kjer se nahajajo kot 1 manjšina, na najokrutnejši na-(čin tirajo v suženjstvo in njiho-: ve kulturne zahteve s silo zati-' rajo. Koroška hoče dati prostovoljno kulturno avtonomijo '.vsem, ki si jo želijo in upa s |tem činom moralno vplivati'na jdruge države, da poplačajo e-•nako z enakim nemškim soro-.jakom v inozemstvu." Nemci na Koroškem torej Slovencev še vedno sploh ne priznavajo in f^ menijo le o "vindišarjih," (to je nemškutarjih. Tem hočejo dati "prostovoljno kulturno 'avt-onomijo" — če si jo bodo želeli. Seveda v naprej vedo, da si nemškutarji take avtonomije ne bodo želeli ali k večjemu le v dogovoru z Nemci, da bi se svetu natrosil pesek v oči in bi se tem lažje pritisnili ob steno narodno zavpdiji Slovenci. I Redek jubilej dela. Dne 27. oktobra 1871 je vstopil v Tonniesovo tovarno v Ljubljani kot delavec 201etni Jernej Žargi. Danes je g. Žar-gi star 75 let in še vedno opravlja svoje delo v isti tovarni, ki '.je medtem spremenila svojega i gospodarja in je sedaj last delniške družbe Strojne tovarne in livarne. Pretekli teden je tedaj g. Žargi praznoval 551etni-co svojega delovanja v eni in isti tovarni. Tovariši so mu ob tej priliki lepo okrasili stroj, vodstvo tovarne se ga je pa Lepa in praktična božična darila ZA SORODNIKE, PRIJATELJE, KATERIM ŽELIŠ POKAZATI SVOJO NAKLONJENOST. MafiMa Luciwig POZOR! GOSPODINJE POZOR! Na vogalu 22. in Lincoln ceste je nastarejša in naj ■tfK-v^ boljša slovenska GROCERIJA Naša zaloga je popolna. Pri nas dobite različne stvari, ki jih iščete zaman v drugih trgovinah. Priporočamo se cenjenim gospodinjam, zlasti pred prazniki za obilen po-set. S tem okoristite sebe in pomorete nam. F. TOMAZICH 1858 W. 22nd Street, Chicago, IU. po starem sistemu, tem več BRZOJAVNO. Samo za 50c pošljemo denar na vsaki naslov v Evropi brzojavnim potom, katerega dobijo v štirih aH petih dneh. OPRAVLJAMO VSE BANČNE POSLE — PRODA JAMO PAROBRODNE LISTKE. Pripravite! PRIPRAVITE SE NA MRZLI VAL, KI GOTOVO PRIDE! Pri nas dobite veli kansko izber ZIMSKIH SUKENJ Nova oblika: Ulster Box, Chesterfield in Tube, krasno izdelane po naj novejših vzorcih in barvah. Pa tudi najnovejši vzorci OBLEK, z eno ali dvojno vrsto gumbov za mladeniče in moške. V Chicagi ne dobite cenejših te kakovosti. Cene so: //"IV\\v M. H. JELINEK, lastnik COR. BLUE ISLAND AVE. & 18th ST., "CHICAGO Za one, ki živijo zunaj mesta je prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne. Established 1857 Največja in najstarejša banka v Joliet-u. ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA Francoski spisal Erckmann-Chatrian, Poslovenil AL B. Ne pošiljajte denarja v Evropo Phones: 2575 in 4743. Anton Nemanich & Sora PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIKTU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krute in žcnitovanja. — Cene zmerne. 1002 — N. CHICAGO, ST. JOLIET. ILL. in skoro istočasno so padle prve avstrijske granate v naše krite hodnike. Kot toča so padale druga za drugo. Nekatere s*o letele pre^o zadnjih vrat in se razpočile nad hišami ali po predmestnih cestah. Polagoma je nastal mir. Nekateri so zopet polegli in skušali zopet zaspati. Dan se je že delal. Če si pogledal ila meglenosivo reko, si .že videl, kako so se naše čete v brezkončni Vrsti vlekle preko peterih mostov čez Elstero in Pleisso, ki so si tako blizu, da tvorijo skoro en sam most .Ta most, čez katerega je imelo iti toliko tisoč ljudi, je delal človeka vsega žalostnega, kajti prehod je moral trajati silno dolgo. Vsakemu je prišlo na misel, da bi bilo dosti boljše, ko bi bili čez reki zgraditi več mostov, ker bi nas Vsak hip lahko napa-\del sovražnik in bi bil potem umik zelo težaven. A cesar je bil pozabil za to dati povelje in brez povelja si ni nihče upal kaj storiti. Noben francoski maršal bi si ne bil upal trditi, da sta dva mosta boljša kot eden. Iz tega se vidi, kako je železna disciplina Napoleonova ponižala te stare vojskovodje: slušali so kot stroji in se niso brigali za nič drugega, boječ se, da bi se ne zamerili gospodu in mojstru. . . Meni je ob pogledu na ta brezkočni most takoj prišlo na misel: "Ko bi nas le takoj spustili čez, kei; bitk in krvi smo že siti do grla. Ko bomo na drugi strani, potem bomo že na potu n.a Francosko. Potem bom morda zopet videl Katarino, teto Marjeto in očeta G.uklena." Ta misel me je omehčala. Z zavistnim očesom sem gledal tisoče jezdečih topničarjev in trenskih vojakov, ki so korakali tu doli kakor mravljinci, in velike medvedje kape stare garde, ki je s puško v roki nepremično stala na lindenauskem griču na drugi strani reke. Cebedej je mislil isto in mi je rekel: "Kaj ne, Jože? . . . Ko bi le midva bila na njih mestu!" Zato se mi je zdelo silno bridko, ko so proti sedmi uri prišli trije bagažni vozovi, ki so nam pripeljali kruha in patron. Zdaj je bilo jasno, dt\ ostanemo pri zadnjih četah. Kljub gladu bi bil najrajši kruh vrgel ob zid. Kmalu nato sta šla mimo dva švadrona poljskih jezdecev s sulicami, ki so jahali navzgor ob reki. Za njimi je prišlo kakih pet ali šest generalov, med njimi Poniatowski. Bil je kakih petdeset let star, precej velik in suh, mračnega obraza in je jahal mimo nas, ne da bi nas pogledal. General Fournier se je ločil od svojega štaba in zavpil nad nami: "Vrste obrat na desno!" Svoj živ dan me ni srce tako zabolelo kot ta hip — za dva solda bi bil dal življenje. A vsak se je moral ravnati po prednjem možu in mostu pokazati hrbet. . Na koncu šetališča smo prišli na mesto, ki se zove Navčna vrata na koneviški cesti. Na desni in levi teko stari mestni nasipi, zadaj pa so hiše. Postavili so i\as po kritih hodnikih poleg teh vrat, ki so jih bili saperji trdno zaklenili in zadelali. Stotnik Vidal je sedaj poveljeval bataljonu, ki se je bil skrčil na tristo-petindvajset mož. Nekaj starih, črvojedih palisad smo imeli za obrambo. Po vseh cestah pi-ed nami se je bližal sovražnik. Že nekaj minut se je slišalo topovsko streljanje: Bluecher je na drugem koncu mesta naskočil hallsko predmestje. Kmalu nato se .je oglasilo streljanje od desne strani: Berna-dotte je napadel vrata pri zeljnatih vrtovih Ob devetih so se Avstrijci, na koneviški cesti razvrstili v kolorle za napad. Poplavili so nas od vseh strani. Kljub temu je vzdržal bataljon do desetih. Potem smo se morali umakniti za stare nasipe, kamor so nam sledili Avstrijci skozi vrzel med riavskrižnim streljanjem dvajsetega in štirinajstega linijskega polka. Ti siromaki niso bili tako besni kot Prusi, a so bili vendarle hrabri, kajti o-krog polenajstih so vzeli nasipe. Mi smo streljali nanje z vseh bližnjih oken, pa jih nismo mogli vreči doli. Šest mesecev poprej bi se mi bila gnusila taka moritev, zdaj pa sem bil doživel že toliko drugega, da sem bil neobčutljiv, kakor v vojni osivel vojak. Še zmeni! se nisem več ža smrt enega ali sto ljudi. Doslej je bilo še vse prav, a kako naj zdaj pridemo iz hiš. Sovražnik je bil zasedel vse vhode. Umakniti smo se mogli samo še čez 'strehe. To je bil eden izmed najhujših trenutkov, kar se jih spominjam. Hipoma mi je prišlo n'a misel, da bi bili tu ujeti kakor lisice, katere hočejo lovci z dimom uničiti v luknji. Stopil sem k oknu in videl, da drži na,dvorišče izhod samo na prednjo stran. Ko sem bil zopet stopil v sobo, kjer nas je bilo dvanajst, sem ugledal seržanta Pinta, ki se je z visečimi rokami naslanjal ob steno. Pravkar je bil kroglo dobil v trebuh. Med pokanjem strelov nam je rekel: "Fantje, branite se! . . . Pokažite jim, da smo jim vendarle kos, lopovom!" Spodaj je bobnelo ob vrata, kakor bi streljali s topovi. Streljali smo neprestano, a smo bili 'že popolnoma obupali. Naenkrat je nastal spodaj velik hrup, kakor od dirjajočih konj. Streljanje je prenehalo. Skozi smodnikov dim smo videli, kako so štirje švadroni ulanov kakor levi navalili na Avstrijce. Vse se je umikalo. Sovražnik se je spustil v beg, a dolge sulice z rdečimi praporčki so bile hitrejše od njih in so se jim ^ot puščice zadirale v hrbet. Ti ulani so bili Poljaki, najljutejši vojaki, kar sem jih kedaj videl, in naši pravi bratje in prijatelji. V nevarnosti niso izpremenili svojega mišljenja in nam žrtvovali vse do zadnje kapljice krvi. To pot so nas torej Poljaki še rešili. Videč jih prodirati ponosno in hrabro, smo povsod, udrli iz hiš, z bodali planili na Avstrijce in jih vrgli nazaj v jarke. Sedaj se nam je sicer ponujala zmaga, a treba je bilo misliti na umik, ker si je sovražnik že osvajal Lipsko. Hallska in grimmaška vrata so bila že zavzeta, Petrova in badenska vrata pa so sovražniku predali naši prijatelji Badenci in Sa-ksonci. Vojaki, meščani in dijaki so že skozi okna streljali na nas. Imeli smo samo še toliko časa, da smo se uredili in se umaknili po velikem drevoredu ob Pleissi. Tam so nas čakali ulani. Šli smo za njimi in ker so Avstrijci pritiskali za nami, so naskočili še enkrat, da jih potisnejo nazaj. ......................................................................iiiilniiiiiiiiHiitJiiiiiiHHiiniiHnuiintjiiHiiiiinitjHiiiiiHinniiniiiiimng — 2 SLOVENSKA PRALNICA = 1 £ | i S Prinesite perilo ,k podjetju, kjer je dobra postrežba in delo prvo- f I vrstno. Mi napravimo vaše perilo belo ko sneg. Ne vporabljatno | II škodljivih kemikalij, najsibo perilo še tako tanko in delikatno, prav nič | 5 se ne pokvari. Le ena poskiišnja in prepričali se boste, da je naše del« g I brez konkurence. Vozniki pridejo na dom po perilo, pokličite | Canal 7172 ali 7173 E5 Naše geslo je: "Dobra in solidna postrežba." Za dalo jamčimo! PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. | 1727 West 21st Street, Chicago, 111. j s £ .................................................................................................................................... IT ALWAYS PAYS TO ADVERTISE IN "AMERIKAN SKI SLOVENEC". PRIPOROČAM SE rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože m vence, dobi največjo izbero pri meni. FR. PENGAL, LOUIS STRITAR n« priporoča rojakom za caro žila premoga, katerega pripv fjam na dom. Prevažam pohi Jtve ob času selitev in vse k«i apado v to stroko. Pokličite me po telefona I 2618 W, 21 st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. PRISTOPITE k našemu 1927 VACATION CLUB ki se bas sedaj ustanovi ja. First National Bank »—* ZZZ3 Premoženje te banke m«ia $13,000,00000 NOTARSKA DELA. Kupne pogodbe, pooblastila, af-fidavite in vse druge legalne listine lzdeljuje rojakom za tu in stari kraj JOHN JERICH. Slovenski notar, 1849 West 22nd St., Chicago. IU. Novak & Steiskal State Bank 1817-1819 SO. LOOMIS ST., CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 3205-3206-3207. hI PISANO POLJEj rfo -_______________£ 'drže ozke zamenjalne zveze. S Ta trgovina se je obdržala tudi jv najnevarnejših momentih od-Inošajev med obema državama 'in je premagala vse ovire. Italijansko in jugoslovansko gospodarstvo se izpopolnuje med seboj. To sta dve gospodarstvi, vezani drugo na drugo. S časom bo Jugoslavija napredovala tudi v industriji in bo rabila manj manufakture iz Italije, jtoda predno se to zgodi, se bo i vršil še mnogo let italijanski promet v Jugoslavijo in upoštevati se mora, da marsikak italijanski produkt je težko nado-mestljiv . . . Italijani so, kakor se vidi, nad vse zadovoljni z dosedanjim tokom kupčije z Jugoslavijo. Gori smo navedli za lansko leto promet ene milijarde j in skoro 300 tisoč lir. Uvoza je bilo za 780,964,096 lir, izvoza |za 496,461,981 lir. Leta 1919 je bilo uvoza za 13,519,556 lir, izvoza za 19,226,069, leta 1923 že uvoza 489,380,797, izvoza 336,033,843. Od leta do leta prinaša Italijanom kupčija z' Jugoslavijo vedno večje dobičke. Potem je umevno, da se držijo Jugoslavije kakor klop kože. Nettunske konvencije imajo še poglobiti.trgovske stike in otvoriti Italijanom udej-stvovanje v vseh življenskih panogah. Vsestransko se hoče razpresti sila po Jugoslaviji, tako da bo neodstranljiva. Italija istočasno napreduje v trgovini z Albanijo in Turčijo. 75 odstotkov albanskega uvoza in 59 odstotkov albanskega iz-i voza odpada leta 1925 na Itali-i jo. Italija ima prvenstvo tudi v (Albaniji. Tudi Jugoslavija ima i trgovski dogovor z Albanijo., : Italija sodi, da se naša trgov-i ska pozicija med Albanci p-tem; • prav nič ne ojača in italijanska • prav nič ne oslabi. Statistika : turške zunanje trgovine kaže, ■ da je imela v letih 1924 in 1925 - vodilno vlogo v njej Italija. Ošabni italijanski' ekonomist, I fašist B. Maineri je pisal v 'Pic- - colu" glede italijanske trgovi-) ne z Albanijo, da so odnošaji - dobro uvedeni in da se bo trgo- - vina v bodoče še inteuzificira- - la. "Napačni nacionalizem ma-j lega naroda, ki svojo neodvis- - nost dolguje izključno Italiji i (Jugoslavija!) in stalna zavist, i .velikega romanskega naroda II (Francija!),, ki gre tako etaleč, - (da obrača paznost vsega sveta i na nazdevno nevarnost itali-. janske kolonizacije v Albaniji, i ne bosta mogla nič spremeniti 3 na tem stanju stvari. Moč ita-. lijanske ekspanzije, ki. jo vodi - Benito Mussolini, je zmožna, - da odbije še mnogo večje za- - 'preke. To naj si dobro zapom-' - nij6 oni, katerih se tiče ..."-— i Gospod Maineri pa naj,si za-; 'pomni to, da se razmere stalno i izpreminjajo tudi na tržiščih - ,in da ima na njih tudi politika ^vojo besedo. Fašizem je danes - tak, da utegne prinesti Italiji - nepopravljivo zunanjo škodo. -o- i Naš STENSKI KOLEDAR in i list "AMERIKANSKI SLOVE- - NEC" je primerno božično da- - ,rilo za svojce v starem kraju! Nekaj o italijanski trgovini na 'c Balkanu. ! Nasprotstvo, katero občutijo |\ v Jugoslaviji in na ostalem Bal- 'i kanu Italijani proti sebi, jc 'i Včasih sicer precej neprijetno, 1 toda kupčfje so po dosedanjih f= razmerah take, da odtehtajo s 'vse nevšečnosti. Italija upa, da -bo z Balkanom sijajno trgova- : la. V to svrho ponuja vsem balkanskim državam svoje prija- j 'teljstvo in uljudno se gibljejo 'i italijanski trgovci v njih, iščoč ^ za italijanske pridelke najšir- ] šega razpečevališča. < | Italijanski listi se pogostoma ; bavijo s kupčijskimi odnošaji i med Italijo in Jugoslavijo. U-radni "L'Osservatore Trie.stino' je priobčil o njih pred kratkim , dolg članek, iz katerega posne- r mamo nastopno: I j Bližnja kraljevina SHS je s/ svojimi 24 milijoni hektarji po- I. vršine, to je okoli štiri petine I italijanskega teritorija, in si svojimi prebivalci nad 12 milijonov, brezdvomno v političnem kakor v gQspodarskerri o-|ziru najvažnejša med vsemi ■ ^balkanskimi deželami. | V resnici njeno ogromno! kmetijsko premoženje1, njeni nič manj izdatni gozdovi in 'rudniki, kar tvori že sedaj glavno zalagateljstvo italijanskega trga, predstavljajo tako j množino bogastva, da se more primerjati le z malokatero evropsko deželo. O tem priča ne samo obseg njenih zamenjav z inozemstvom, ki so znatna kljub zapoznelemu gospodarskemu razvoju dežele, marveč tudi naraščanje trgovine z Ita-. lijo, ki je dosegla lani skupno ; okrog ene milijarde in tristo milijonov lir. Nekateri dostavljajo k temu takoj, da je to pravzaprav že pred vojnO obstoječi promet, ki: se je ohranil tudi v povojni dobi in se bo nadaljeval, kakor vse kaže. Treba pa ločiti uvoz in izvoz. Fuzija srbskega o-zemlja s hrvatskim in slovenskim je otvorila direktno zvezo potom reškega in tržaškega pristanišča ter odpade solunska pot, ali ona je dražja po nekdanjem avstro-ogrskem zaledju. Glede italijanskega izvoza v Jugoslavijo treba upoštevati to-le: nekoč so tvorile Bosna in Hercegovina, Vojvodina, Hrvatska, Slavonija in Dalmacija izključno tržišče za industrijo iz Avstrije, Češke in Slovaške. Posebno se je razpe-čavala manufaktura, in zlasti še tkanine in volneno blago. Povojna teritorijalna ureditev je prišla v prilog Italije, ki je pričela ostro borbo za tržišča. Kar je bilo prej daleč, je postalo sedaj blizu. Italija je porabila vse prilike, valutne in politične, nesposobnost konkurence in tako si je priborila nekdaj čisto avstrijska tržišča; jugoslovanski trg je danes za Italijo razpečevališče prve vrste. Italijanski gospodarji izvajajo dalje, da trgovski odnošaji med Jugoslavijo in Italijo temeljijo v gospodarski strukturi obeh dežel, ki so po organični potrebi danes praktično nespremenljivi, primorani, da ob-