----- 98 ____ Znanstvene stvari. Zapisnik 32. odborove skupščine slovenske Matice 10. aprila 1875. leta. Gospod prvosednikov namestnik Peter Kozler prične sejo, ko so se bili sošli gg. odborniki: Dr. Jan. Bleiweis, J. Marn, M. Močnik, M. Pleteraaik, dr. J. Po-klukar, A. Praprotnik, Fr. Souvan, dr. J. Strbenec, L. Svetec, J. Šolar, J. Tusek, J. Vavru, J. Vilhar, dr. J. Zupanec in Fr. Žakelj. 1. Potrdi se zapisnik 31. odborove skupščine in zapisnik privatnega dogovora Ljubljanskih odbornikov 6. februarija 1#75. leta. 2. Gosp. dr. Jan. Bleiweis se oglasi ter izroči odboru sledeče pismo: „Slavni Matični odbor! Poča-stujem se društvu Matice slovenske izročiti obraz nepo-zabljivega našega prvosednika dr. Goste, ki ga je po naročilu zdolej podpisanih častiteljev njegovih slikal naš velecenjeni umetnik Ivan Franke. Naj ostane podoba dr. C os to v a na strani dr. To mana na vedne čase v hiši Matični v spomin neizmernega spoštovanja in iskrene hvaležnosti do prezgodaj narodu slovenskemu umrlega domoljuba! V Ljubljani 10. sušca 1875. Dr. Jan. Bleivveis, grof Jožef Barbo, Ivan Vilhar, prof. Janez Vavru, dr. Jožef Poklukar, Jan. Murnik, Fr. Ks. Souvan, Fr. Ks. Souvan mlajši, Ferdinand Souvan, dr. Jernej Zupanec, dr. Voneina, prof. Jožef Marn, J. Šolar, Anton Perme, Valentin Krisper, France Kadilnik, kononik Zupan, kanonik Kramar, Luka Jeran, Kari Kljun, kanonik Urh, Franjo Ravnikar, Karol Žagar, Anton Klein, Pavel Skale! Potem pa reče: Takrat, ko sem bil sprožil misel, naj se izdela slika Costova, to je bilo prve dni aprila meseca 1874. leta, bil bi na vse drugo poprej mislil, nego na smrt njegovo. Storil sem bil to zavolj tega, da bila bi mu poklonjena slika vsaj v nekoliko zadostilo zoper takratne hudobne napade celo iz domačega tabora. Naj povem še, da mi je svak njegov g. Schollmayr iz izvirnega Costovega dnevnika izročil njegovo sebi leta 1849 si postavljeno poslovico ter mi željo razodel, naj se primerno prilepi sliki. Prislovica glasi se tako: Der Wahrheit soli mein Leben, Dem Reclit, geweihet sein; — Mein Herz sei Gott ergeben, Die Ehre bleibe mein! Laibach 1849. E. H. Costa. Gosp. predsednik predlaga, naj se tem gospodom pismeno izreče zahvala za krasni dar, kar se tudi soglasno sprejme. Tajnik bere potem pismo hrvatske „Matice", v katerem ona obžaluje smrt dr. Coste. To pismo se glasi od besede do besede takole: ,,Slavnomu odboru „Ma-tice slovenske" v Ljubljani! Upravljajuči odbor „Ma-tice hrvatske" žali neizrecivi gubitak Matice slovenske i suplemenoga naroda slovenskoga, što tako rano izgubi plemenitoga radnika i glavu svoga dra. E. Kostu. Ta novu ranu naroda slovenskoga najnježnije osiecamo mi Hrvati, prva bračaVasa; a ,,Matica hrvatska", najsrod-nija po radu i težnjah svojoj družici slovenskoj vruce želi što više takovih odličnih članova i radnika, a s Vami zajedno oplakuje slavna Vam predsjednika. Iz-vršujuci nalog upravljajučega odbora čast nam je podpisati se najpokorniji U Zagrebu 3. veljače 1875. Ivan Kukuljevic, Tade Smičiklas, predsjednik, tajnik. ___ 99 ------ 3. O vprašanji, kdaj naj bo občni zbor, se sklene po kratkem razgovarjanji, da bo na vsak način maja meseca po deželnem zboru; dan pa naj določi predsednik, ter o pravem času svoj sklep razglasi. Občnemu zboru bo med drugim tudi naloga, da vsled Matičnih pravil voli deset odbornikov, in sicer: 8 odbornikov namesto onih 1870. leta voljenih, ki so a) izmed Ljubljanskih: dr. J. Bleiweia, J. Tusek, J. Vavru; b) izmed vnanjih: grof Jožef Barbo, J. Gorup, Fr. Kan-dernal, Luka Svetec, dr. J. Ulaga; — 2 odbornika namesto umrlih Ljubljanskih: dr. E. H. Costa in dr. L. Vončina. (Kon. prih.) ------ 107------ Znanstvene stvari. Zapisnik 32. odborove skupščine slovenske Matice 10. aprila 1875. leta. (Konec.) Dr. J. Bleiweis poroča, da spisovanje Costo v ega životopisa je drage volje prevzel prof. Ur bas v Trstu in ravnatelj Praprotnik pove pri tej priliki, da izdeluje Tomanov životopis, katerega izdati je sklenila „Matica" leta 1872. Izrekla se je pri tej^ debati tudi želja, naj bi kdo spisal dober životopis Čopov, katerega naj bi Matica o svojem času izdala. O tem, kaj naj Matica na svitlo da 1876. leta, se je sklenilo po daljem razgovarjanji, katerega so se vde-ležili dr. Bleiweis, Kozler, Šolar, Praprotnik, Svetec, dr. Poklukar, Marn, Pleteršnik, Žakelj, Vilhar in Tušek: naj se ta stvar prepusti odsekoma za izdavanje knjig in za gospodarstvo, ki naj ob svojem času o tej stvari odboru poročata. 5. Tajnik poroča, da bode letos Schodlerjeva knjiga prirode končana. Botanika je že tiskana, z oo logi je pa 1. pola. Izmed za „letopis" 1875. leta namenjenih spisov je tiskana že Ter s tenjako vavII. razprava „o slovanskih elementih v Venetščini", dr. S u-biceve ^telegrafije" pa ste tiskani 2 poli. 6. Za vrednika „letopisu" se je naprosil profesor Pleteršnik, ki je tudi začasno ta opravek prevzel. 7. Dr. J. Bleivveis poroča, da mu je predsednik deže/ne sodnije dr. Lušin razodel željo, naj bi „Matica" skusila na svitlo dati knjigo „l?lora carniolica" z latinsko in slovensko terminologijo, podobno knjigi: „Plora croatica", spisani po Schlosserju in Vukotinovicu in izdani po jugoslovanski akademiji v Zagrebu; gosp. Val. Pleme 1, župnik na Koroški Beli, je znan izvrsten botanik, ki je na Dunajski razstavi dobil medaljo 1. vrste (medaljo za napredek), on bi bil tedaj strokovnjak za tako delo; zato predlaga dr. Bleiweis, naj odsek za izdavanje knjig se dogovori z gosp. Plemelnom o tej zadevi in poroča ob svojem času, da odbor na podlagi temeljitih pozvedeb stvar v prevdarek vzame. Odbor je soglasno sprejel dr. Bleiweisov predlog. 8. Tajnik izroči blagajniku od dr. Goste dobljeno veliko sreberno medaljo, izdano o priliki odprtja jugoslovanskega vseučilišča Franje Josipa v Zagrebu, katero je dotični odbor podaril slovenski Matici „u vjekovitu uspomenu", da spravi v blagajnico. 9. Na prošnjo ravnateljstva Goriške gimnazije, naj Matica podari tamošnji gimnazijski knjižnici kaj svojih knjig, se je sklenilo odgovoriti, da „Matica" rada vstreže tej prošnji, ako pristopi ta knjižnica v vrsto njenih letnih udov. Ker posebnih predlogov ni bilo, se je pričel razgovor o nasvetovanem spominku dr. E. H. Coste, Čegar nasledek je bil v 11. listu „Novic" tiskani poziv, ki ga je spisal dr. Jan. Bleivveis. Po vsem tem je sklenil predsednik sejo.