STRIC PAVEL
Z delom se učimo.
(Dalje.)
i r narejamo iz skute tako, da se ta nekoliko osoli, da se iztisne iz nje še sirotka, ki je v skuti ostala, ter dobro premesi in končno v stiskalnicah obteži, Iz tako predelane skute se napravijo s i r o v i h 1 e b-c i, ki se v posebnih stiskalnicah obtežijo, da se vtrdijo. Vtrjeni se posuše ter puste taki kakih pet tednov »zoreti«. Tedaj se razvijajo v njeni plini, ki napravljajo v sirovi notranjosti luknje. Sir se na-pravlja ali iz kislega lnleka, tedaj dobimo trdi sir, lnehki pa je iz sladkega nileka.
Razeti naravnega masla, katerega narejanje smo opisali zgoraj, imamo tudi ti m e t n'o m a s 1 o , kamor spada v proda- ' jalnah kupljeni m a r g a r i n , ki je napravljcn iz 1 o j a , pa tudi tnasla pod imenom »ceres«, »kunerol«, »pahnin«, itd., ki se narejajo iz rastlin-skih tolšč na isti način kakor pravo maslo iz mlečne tolšče.
Mleko spada med najiinenitnejša živila, kajti vsebuje vsc snovi, ki jih rabi truplo za svojo prehrano: vodo, beljakovino (kazein). tolščo, ogljikov hidrat (sladkor) in soli. Zato tudi žive mali otroci Iahko ob samem mleku.
X. Raznaživila.
a)  Katere vrste sadja poznate, ki sc nživajo?
b)  Kako se uživa sadje?
c)  Prikuhe:
1.  Katere poznate?
2.  Kaj žc vcste o snoveli, ki so v njih?
3.  Kako se uživajo?
č) Kaj veste o kavi, kakau in eaju?
d)  Katere dišave rabi mnti v kuliin.ii? c) Čemu jih rabi?
f) Kakšen pregled ste si napravili o živilili. ki smo jili dozdaj po-jjovorili?
Pogovorimo skupno le po izkustvih, ki jih n njih že imate in kakor ste si sestavili odgovore na X. vprašanja. V prid Vani pridc pri današ-nicni razgovoru dopolnjevanje živil, ki jili ne poznatc, in pripovcdovanjc o njili.
¦—* ¦    8b   s -•»—
I.
Plodovom sadnih dreves (in sadnih grmov) pravimo s a d j e. K sadju v širšem pornenu besede pa prištevamo vse one m e s n a t e in sočnateplodove.ki nam služijo za živila, ali jih kako drugače ra-bitno v kuhinji. Po njihovi ustrojitvi razlikujemo:
a)   pečkasto sadje, kjer imajo plodovi v mesu pečke. Sem štejemo jabolka, hruške, kutine, nešplje in oskurš.;
b)   koščičasto sadje, pri katerem obdaja meso koščico. To so črešnje, slive (češplje), breskve in marelice; h koščičastcmu sadju pa prišievamo tudi tuje sadove: datelje in masline (olive);
c)   jagodc  so:  grozdje, maline,  robidnice  (kopišnice),  rdeče ja-tfodc, borovnice, grozdičje, kosmulje in brusnice; sladke pomaranče in kisle limone.  tuje ananas in banane so jagode,   kakor tudi pri nas udo-niačeni paradižnik;
č) Iupinasto sadje: orehi, lešniki, pravi kostanj in mandclji;
d)  b u č n o s a d j e : buče, ktimare (murke) in melone.
Vse sadje itna v sebi precej s 1 a d k o r j a — in sicer sadnega ali grozdnega, kar smo spoznali že pri razgovoru o sladkorju; poleg slad-korja nahajamo v njih k i s I i n e, včasih toliko, da je ves sad kiscl. Te kisline pa človeško truplo prijetno poživljajo kakor zlasti iz limonovega soka narejena limonada. Dišavne snovi v sadju mu dajejo prijctni duli in okus. Največ pa je v sadju vode, ki se cedi iz sadu kot njegov sok. Tudi mašeobo najdemo skoro v vsem sadju, največ pač v ma-slinali in orehih, v katerih pa je zato prav inalo vode.
Sadje u ž i v a m o surovo, kuhano ali posušeno. Prav mnogo se ga vkuliava ter tako shrani za delj časa, napravljajo pa se iz njega tudi raztie inezge in odcedki. Iz jabolk in hrušek stiskajo s a d j e v e c in na-rejajo s a d n i k i s , iz sliv žgo slivovko, iz orehov, inaslin in iz bučnili pešek pa napravljajo o 1 j e.
II.
Za prikuhe rabimo največ z e 1 e n j a v o in krompir. Tega smo žc spoznali pri razgovoru o skrobu, tako da nain preostaja tukaj le prva. K zelenjavi spadajo različni deli nekaterih rastlin, ki si jih sadimo na vrtu ali na polju. Navadno ne porabimo za jed vseh delov rastline, tem-več le nekatere, in po delih, ki jih uživamo, d e 1 i m o zelenjavo:
a)  v tako, pri kateri uživatno le koreninske   dele, kakor repa, korenje, peteršilj, pesa, redkev in redkvica.
b)   kjer uživaino s t e b 1 o , kakor pri nadzemljici (kolerabi), špargr-Ijili in krornpirJLi (»goinolji« pri tem nanireč niso koreninski, pač pa ste-blovni deli!);
c)  liste uživamo pri salati, zelju, ohrovtu in špinači; č) cvetje jemo pri karfiolu in pri artičoki;
d)  plod pa pri grahu in fižolu. (Nekateri štejejo sem tudi plodove, ki smo jih navedli pri bučncm sadju.)
----^,    87    t~—
Zelenjava ima v sebi v o d o , nekatere (krompir) precej s k r o b a , druge tudi beljakovino, olja, železo (zlasti salata in špinača), poglavitne pa so v vseli rudninske soli. Te tvorijo važcn del našc h r an e , ker jili rabi truplo za tvoritev kosti, tnišic, krvi in za uspešnej-šo prebavo.
Zclenjavo u ž i v a m o sirovo ali kuhano. Ker pa jo dobivamo v obilici najlažje poleti, jo sušimo ali vlagamo v jesili (stročji fižol, ku-inare), da si privoščimo lahko tudi pozimi, ko nam liodi bolj na pičlo.
III.
K a v a , č a j in k a k a o so sicer v naši kuhinji že prav udomačeni, četudi jih še danes dobivamo le iz njihove domovine. Ne štejemo pa nc tega, ne onega nied živila, marveč jih potiskamo med takoimenovana n a s 1 a d i! a , ker nam služijo le v prijetno naslado, ne pa za hrano, ki bi dajala našemu triiplu redilne snovi.
K a v o poznaino v Evropi dobrih 150 let, raste pa na kavovem malem grtnieu z vedno zelenimi listi v svoji domovini Arabiji, odkoder so prenesli tega tudi v Vzhodno Indijo in v Južno Ameriko. Iz žgahili in zmletih kavinili zrn se pripravlja dehteča pijača kava, ki zavžita razbuija živce in niožgane, odstranjuje občutek lakote ter preganja zaspanost. To provzroča k o f e i n, ki je v kavinih zrnih ter prehaja v vodo, v kateri se kuha zrnleta kava. V večji množini zavžiti koiein je strup; zato povzroča močna kava naglo utripanje srca, občutek tes-nobe in tresenje mišic. Največ zaleže pač močno bela kava, kjer do-bivamo tedilne snovi od mleka.
C ti j e v e c je v svoji domovini, Južni Aziji, krepko drevo, na Ki-tajskern, .laponskein in po južnih obronkih Kavkaza pa ga goje kot 1—2 m visok trnn, da pridelajo na njem več vednozelenih, usnjatih listov. Kajti te obirajo, suše in zvijajo ter jih razpošiljajo po svetu, da sc kuha iz njih čai. Hlapna olja, ki so v listih, mu dajejo prijeten duh, tein v njih pa ueinkuje na človeški život kakor kofein.
K a k a o poznamo pri nas le kot dobrodiseč rjav prah. To pa sc melje iz kakavnih zrn, ki so zrasla v 20 cm dolgih plodili, podobnih kumarani na drevesu, ki je doma v pragozdili Južne Amerike, in ki so ga nasadili že po vseh vročih deželah. Slično kakor kava in čaj učin-kuje kakao zaradi snovi, imenovane t e o b r o n i m. Vendar smemo smatrati kakao tudi za živilo, ker ga le pridevamo mleku zaradi dulia in okusa. Zmlet kakaov prah, zmešan s sladkorjem, daje otroško do-broto: šok o lado .
IV.
Nu polici ima tnati itiale prcdalčke ali male posodice, na katerih so napisi: poper, paprika, kunien, klinčki, janež, vanilija, žafran itd. V njih pa so d i ša v e, ki jih zaznamujemo s temi imeni. Cemu jih ima mati v kuhinji? Prideva jih različnim jodeni, da jiin da o k u s. Večina
-«,.   88   —                                                              j
ž i v i 1 jc samo zase pravzaprav brez pravuga okusa in so zato tcžjc          |
prebavljiva. Dišave pa jim dajejo okus ter jih napravljajo prebavljivejša.          j
Najnavadnejši dišavi sta s o 1 in s 1 a d k o r , ki pa sta — kakor smo že          i
povcdali —  sama tudi živili in ju ne štejemo k dišavain.   K i s  pa šte-          i
jemo v ^iršem smislu k dišavam.                                                                         ]
Te pa imaino take, ki jih pridelamo doma, in take, ki jih kupujcmo          '
privažane od drugod.                                                                                            1
Domače so: sorodniki čebula, čescnj, drobnjak; v njih je olje, ki oko solzi. G o r č i c a s svojim ostrim okusoin sc dobiva iz gorčičnih zrn. K u m n o in janež rabirno pri kuhi in pri pecivu. K o p e r prideva mati vloženirn kumararn, m a j a r o n in p e t e r š i 1 pa o b a r i in j u h i.
Od t u j i h dišav jc najbolj znan hudi p o p e r, beli in črni, ki zlasti napravlja lažje prebavljive zclo mastne jedi. P a p r i k o sadimo sicer         , tudi donia. a zmleto, ki učinkuje kakor poper in še huje peče, največ         ' kupujemo. C i m e t je zrnleta (aii cela) skorja cirntovega grma iz Južne Azije,  k 1 i n č k i plod nekega drevesa iz Zahodne Indije,   v a n i 1 i j a je sad .lužne Azije in Južne Amerike, žafran pa dobivamo iz dežel ob Sredozemskem morju. Ciniet, klinčki in vanilija dajejo jedi duh, žairan pa tudi barvo.                                                          .         ¦ ¦      .   ,
Končujemo o živilih. Pregleda ne bomo sestavljali, samo cno šc si hočemo posebno zapomniti iz vsega, kar smo spoznali. Živila, ki hočcjo, da hranijo človeško truplo, morajo imeti v sebi: ogljikove hidratc (skrob, sladkor) bcljakovine, maščobe, vodo in rudnin-s k e s o 1 i. Vseh snnvi v enovrstnem živilu ne nahajamo dovolj, zato uživaino mešano t. j. rastlinsko in živalsko hrano. —
Tako smo kratek razgovor o živilih skončali, povrnem pa se k Vam s čim drugim. 2eleč pa, da bi o tvarini, ki smo jo skupno spoznavali po obravnavi z delom, še poRostokrat ponavljali, da se Vam utrdi v spo-minu, se od Vas, mladi moji prijatelji, zaenkrat poslavlja
stric Pavel.