Prava ubožnost
V nekem mestu je živel Ijogat Clovek.   Najljubše delo mu je bilo, ako je mogel ubožecin kaj dobrega storiti.   Kadar koli jc videl foliŽDJega v po-
at                             1
manjkanji in pofcrabi, priz»deval si j« pomagati mn, kolikor je nijbolj zntl in inogel. Vedno mu je bil pred očmi prigoTor, ki pravi: Kdor bližnjema pomaga iz nadlog, njemu pomors ttidi Bog. A /.nal je tudi to, ds prsva ubožnost prebiva le ¦» tihih koč&h, tei sc ne kaie očitno pred ljndmi, ampak trjii voljno — bori se s križi ia težav&mi, z l&koto in boleznijo, dokler no pošlje Bog tacim Ijudem k&cega tihega dobrotnika alj pa smrti, ki je reSi iz nadlog in trpljenja.
Neoega dne mu pove prijatelj, da v predinestji živi libožna vclovS 8 petero otrofiiči v nsJTe^jem pomanjkanji in potrebi. Po vse dni nemajo nifi jfsti, da-si ubogi vdoTi dela kakor sntnja. da bi preredila scbe in otroSiSe. Dobri mož takfij hiti v predmestje, da bi poinagal ubogim sirotam in jim olajšaj njih težarno žiTljenje. Ko pride do cmenjenega kraja, stopi v majheno, toliko ilii no pod zpmljo leieio izbico uboge vdore. Izba je bila sicer čedaa iu lepo posprarljena, a vendar je glcdala iz vsacega kota uajvefja reviču«. Dva deC.ka, osem do doset let. stara, aedela sta za stavo tiohljivo miso, ter sta izdelovala Solsko n&logo. Dre drobni deklici st« »e igrati na ilovnatih tleh. ujiju dvanajst let stara sestra je knhala v knhinji, a mati jo bila pri perilu. da si kaj prisiuži in revno življenje ohrani. Ko otroci ngledajo ne-znanega gospoda, tak6j mn pritekfi naprotj in mu poljubijo roko.
Bogati gospod sp obrne k Tdo^i ter jej pof6 uamen svojegs polioda. Vdova ga pazno posluša, dve debeLi sobii se jej vder6 po bledib. Lioih ifl z ganljivim glasom re^Se: nkako lepo je to od ljubega Boga v nebesih. da ima bogate Ijudi rad in jim djije vsega v obilosti, da potem tudi ubožcem mofejo kaj dobrega storiti. In tj, gospod, ste zeI6 dober človek, ker se vam vidi, da siremakom radi pcmagate. A Tepdar va5o pomoSi znabiti bolj potrebnje kak slep ali kruljev iilovek ali pa kaka bolaa nadloina nsati. ,Tas sem sicer zelb libozna, a rendar lmam zdravo ude ter pridno in pošteno delatn, da pre-živim sebe iii svoje otroCiče. Kadar nas prime stiska, obrnem se najpred fe Bogu in pri Djem iščem pouioiii. On mi tntli rselej pamaga io blagoslori delo mojih. rok. A ne mislite gospod, da govorim tako iz cSabnosti ia na-puba. Ne, tega me Bog obvamj! Dobro vem, da oSabnež pade in se po' grezne, ter uikogar nij, ki bi ga vzdigniL Ravno mi prido y spomia prigoTOi; mojcga rajnkega moža, ki jo Težkrat dejal: ^Dokler je Clovek zdrav in leliko dela, iiij mu (reba milostinj pobirati od dobrosrBnih Ijudi. Kdor živi ob darovih ter neče delati, da-si jo Svret io zdrar, pri taceui izostane blagoeloV božji."
Dobrotai gospod stoji ve3 osnpnen pted nbogo vdovo ter se ne mors dosti aa^uditi njenej poaiinosti. Kaj tacega nij še nikoli sffial iz nst ubož-nega tloveku.
Vdovo in njene otročiSe bogato obdarivži, obljnbi, da hoče Se dalje za' nje skrbeti, dokler Bog ne pošlje boljSih časov. S solzami v očeh so mi) zahvali uboga vdova za velikodaSni dar iu otročiči poljubijo hvalezno svojema dobrotnikii roko. A  goapod globoko ganjen naglo otide h bi.še ubožne vdeve.
Ako bočeš blagosreiien živeti in voljno prenaSali vse križe in uadloge, ki ti je Bog pofijja, imej vedno pred ožmi, da je mnogo Ijudi na sretu, kateri imajo menj nogo li ti, in kateiim se godi ie slabeje nego li tebi.
_________                                         J. T.