Od i. i*t. dal)* naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din, za inozemstvo 120 din. Uredništvo: Kopitarjeva ul. 6/IIL Tel. 40-01 do 40-06 Razgled po bojiščih O VENEC Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku. Cele. rač.: Ljubljana St 10.650 za naročnino in Stev. 10.849 za inserat«. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Tel. 40-01 do 40-05 Podrui.: Maribor, Celje, Ptuj,Jesenice, Kranj, Novo metlo, Trbovlje. Trenutno se vojska odigrava na treh bojiščih: okrog iu nad Veliko Britanijo, v Sredozemlju in v Vzhodni Afriki. U vseb treh bojiščih pa moremo reči, da je samo eno, ono namreč v Afriki, kjer se boji odigravajo na način, kakor smo ga vajeni bili zadnjega pol stoletja Okrog in nad Anglijo divja podmorniška in zračna vojska. U njenih učinkih beremo, koliko civilistov je bilo ubitih, koliko letal je bilo sestreljenih, koliko ladij je bilo potopljenih ne da bi imel samo en pešec ali topničar priliko poslužiti se svojega orožja. Pa je vendarle zelo verjetno, da se bo ravno nad Anglijo in okrog uje odigrala odločilna bitka te vojake. Glavna naloga britanske mornarice je, da si drži odprto pot po Atlantiku Nemčija je zaduje mesece mrzlično bite:a, da zgradi čim več novih podmornic. Toda štev;lka 600, ki jo navaja nekatero časopisje, nikatior ne odgovarja stvarnosti. Toliko podmornic namreč v tem času ne bi bilo mogoče zgraditi, ker jih ladjedelnice ne zmorejo, zlasti, ker so bile piuovuo močno napadene od sovražnega letalstva. Angleški viri govore o 150 novih podmornicah in navajajo, da je v početku sovražnosti Nemčija razpolagala z *J0 enotami, od katerih pa je dei bi' doslej gotovo potopljen. Vsekakor pa Nemčija razjiolaga z zelo močnim in dobro opremljenim po jmoiniškim ladjevjem, s katerim bo skušala zapreti, kakor je Hitler napovedal, dovoz in izvoz iz Anglije. Nemci so svoje podmornice zelo izpopolnili. Nove nemške podmornice, tako imenovane »žepne podmornice« so zelo pripravne, ker potrebujejo malo moštva. To je \«lika prednost, ker ;e mornarje za podmormško službo treba vežbati štiri do pet let. Čim manj ljudi je torej treba, tem boljše jih je mogoče izobraziti Slaba stran »žepnih podmornice pa je v tem, da njihove delovno polje ni lako prostrano kakor velikih podmornic, ampak omejeno na krajše proge. Angleška mornarra se brani kar more proti podiiiorniškiui ladjam, ki predstavljajo zanjo največjo nevarnost. V zadnjih mesecih trdijo Angleži, da imajo napravo, ki uitro izda navzočnost podmornice in nakaže tudi njeno mesto. Hazen tega Angleži mrzlično grade male lovce na podmornice, ki jih imenujejo »komarje«, ki so zelo hilri, izvrstno oboroženi in težko ranljivi bodisi iz zraka bodisi od torpeda. Razen tega Angleži računajo na svoje rušilce, ki jih sami giade v velikih množinah in dobivajo tudi iz Amerike, tako da zatrjujejo, da jih imajo danes več kol pa junija lansko lelo, ko je Francija morala podpisati premirje. Zelo nevarni so angleškim oboroženim prevozom težki nemški bombniki za dolge proge, ki so izvrstno zgrajeni in s katerimi so Nemci dosegli že več zelo dobrih uspehov. Proti njim so Angleži sedaj zgradili tudi posebna bombnike, ki morejo delovati na prostranem p ostom in ostati dolgo časa v zraku. Angleži jih mislijo uporabljati za zračno patroliranje okrog angleških obal in za varstvo svojih sprevodov po Jiorju V Sredozemlju se zaenkrat najbolj živahno bije diplomatska bitka. Končni uspeh te bitke je mnogo manj odvisen od dosedanjih boriteljev Italijanov, Angležev in Grkov kakor od morebitnih jutrišnjih zaveznikov Nemcev. Turkov, Bolgarov ali še drugih Po angleških zinagab v Libiji in grških v Albaniji vlada razmeroma dokajšen mir v Sredozemlju. Vendar pa imamo vsi vtis, da je to mir, ki ga lahko usodno sprevržejo sklepi, ki jih bodo napravili državniki v Berlinu, v Londonu in v Ankari. Po splošnih podatkih imajo Nemci na spodnji Donavi in pa ob grškobolgarski meji ter ob turško- , bolgarski meji skupno 500 do 600 tisoč mož, med njimi več oklepnih divizij. To nemško armado podpirajo bolgarske vojne «ile, in sicer: sedem divizij na turški meji, tri divizije na zapadui meji in dve diviziji na grški meji. Ozemlje, ki loči Bolgarijo in Grčijo, je za obrambo ugodno, ker je gorato in polno globokih in strmih dolin. Gorovja dosegajo višine do 2000 metrov. Cest v tem delu Grčije skoraj ni. Glavna prometna zveza med Bolgarijo in Grčijo je dolina Marice, ki pa je mestoma zelo ozka in polna tesni. Splošno ozemlje Trakije ni posebno ugodno za operacije z motoriziranimi oddelki. Od bolgarske meje do Soluna je nekaj nad 300 kilometrov. Grki imajo v Trakiji pet do šest divizij. Mogli bi si občutno skrajšati fronto, ako bi se omejili na obrambo črte Seres—morje. Toda s tem bi spustili Nemce in Bolgare na Egejsko morje. Vse je odvisno od tega, kaj mislijo storiti Angleži. Ali bodo razvili večjo akcijo iz svojih močnih sredozemskih oporišč proti Siciliji in Grčiji? Ali se bodo omejili samo na delovanje v zraku? Ni mogoče dvomiti, da bi že sam dohod nemških čet na Egejsko morje za Nemce pomenjal zelo velik vojaški uspeh Toda tudi še potem bi petrolejski vrelci v Iraku in pa pomorska pot proti Suezu ne bila direktno ogrožena. Dejstvo, da Italijani ne morejo več ogrožati Egipta iz Libije, prihaja Angležem zelo v prid Tudi nekaj nemških oklepnih enot v Tripolilaniji zaenkrat tega dejstva ne spreminja. Na afriškem bojišču in posebno v Vzhodni Afriki so vojne operacije doslej potekle očividno v prilog Angležev. Njih premoč je od dne do dne na tem bojišču očitnejša. Angleška ofenziva je bila usmerjena proti trem glavnim mestom italijanskih kolonij: proti Asmari v Eritreji proti Addis Abebi v Abesiniji in proti Mogadisku v Somaliji. V početku ofenzive se je zdelo, da je najbolj v nevarnosti Asmara zaradi hitrega prodiranja angleških čet v Eritrejo. Sudanskim četam je uspelo, da so ujele okrog šest tisoč italijanskih vojakov in zaplenile mnogo vojaških potrebščin. Toda končno se je Italijanom posrečilo, da so se učinkovito uprli v trdnjavi Keren. ki je Angleži kljub enomesečnemu obleganju doslej niso mogli zavzeti. V tem delu vzhodnoafriškega bojišča so Italijani zbrali precejšnje vojne sile. Zaradi tega pa so razgalili druge pokrajine, kar je posebno usodno. Angleži so s hitrimi sunki prodrli v Somalijo, zasedli njeno glavno mesto Mogadisk in velik del dežele. Doslej so ujeli v Somaliji nad 31 tisoč vojakov in zaplenili mnogo topov. Poslej prodirajo Angleži zelo hitro proti severu, da bi čimprej do- Na zahodu so oživeli letalski boji Velik celonočen nemški napad na Liverpool in Birkenhead -- »Do sedaj največji angleški napad na Berlin, Bremen in Hamburg« Napadi na Nemčijo Nemška poročila r • Berlin, 13. marca. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča o angleškem napadu na nemško ozemlje: Preteklo noč so angleška letala naitidla mesta v severni Nemčiji in nemško prestolnico. Vrženih je bilo mnogo zažigalnlh in močno eksplozivnih bomb. Razen stanovanjskih hiš je bilo porušenih več hiš in bolnišnic. Škoda, ki je bila povzročena na industrijskih napravah, je neznalna. Ubitih je bilo več civilistov, še več pa ranjenih. Nemško protiletalsko topništvo in lovci so zbili 10 sovražnikovih lelal. Poleg teh izgub je sovraž/-nik čez dan izgubil tudi tri letala, ki so bila zbita v letalskih spopadih. Šest nemških letal je izginilo. Berlin, 13. marca. A A. DNB: Preteklo noč so angleška letala izvedla napad na Berlin, Hamburg in Bremen. Ti napadi so bili v glavneni naperjeni proti mestnim delom. Večino požarov, ki so nastali, so takoj posasili. Več stanovanjskih hiš je poškodovanih. Poškodovan pa ni noben vojaški objekt, niti kakšen drug objekt, ki je važen za vojno industrijo. Po desedaj dospelih poročilih je bilo ubitih več civilistov, še več pa ranjenih. Nemška lovska letala in protiletalsko topništvo so preprečila sovražnikovim letalom, da bi zmetala bombe na določene cilje. Dozdaj je bilo zbitih osem sovražnikovih letal. Berlin, 13. marca. DNB: Ob napadu angleškega lelalstva na Bremen v noči med 12. in 13. marcem so nastali v stanovanjskih delili mesta požari na več krajih, kalere pa so hitro pogasili. V neki tovarni so še prej, preden je nastopila gasilska četa. sami tovarniški gasilci pogasili požar. preden bi mogla nastati večia škoda. Po dosedanjih podatkih so bile ubite tri osebe, tri pa lažje ranjene. Tudi v Hamburgu so angleška letala isto noč metala bombe na industrijske naprave, vendar je bila storjena le majhna škoda. Vsi požari so bili že v začetku pogašeni. Ubitih je bilo 5 oseb, 24 pa lažje ranjenih. (AA) Angleška poročila London, 13. marca. Reuter. Letalsko ministrstvo objavlja davi sledeče poročilo: Angleški bombniki so v pretekli noči v večjem obsegu bombardirali razne cilje v Nemčiji. Angleški napad je bil do sedaj najhujši, kar jih je bilo napravljenih. Bombardirana so bila mesta Berlin, Bremen in Hamburg. Podrobnostno poročilo bo še objavljeno. Ojx)ldne je letalsko ministrstvo objavilo naslednje j >0 ločilo: Požari, ki so hili povzročeni v Berlinu, so bili zelo veliki in številni, zlasti pa okrog železniških blagovnih postaj. V Bremenu je bil z več neposrednimi zadetki zadet objekt, ki je velikega pomena. V industrijskem področju je bilo opaziti več požarov. Razen tega so bili številni požari povzročeni na drugih krajih v tem področju. Ladjedelnice in industrijski del Homburga so bili predmet j>osebne pozornosti angleških bombnikov. Izbruhnili so številni požari in eksplozije. Pri poskusu, da bi napadli naša letala, je bilo zbita eno sovražnikovo lovsko letalo nad Nemčiio. Prav tako je bilo bombardirano letališče v Sipoliju, medtem ko so posamezna letala izvedla napade na objekte v severozahodni Nemčiji in Nizozemski. V pristanišču Boulogne so bili povzročeni veliki požari. Prav tako so bila letala obrežnega poveljstva zelo delavna ves včerajšnji dan. Pred Jiit-landom je bil zadet en sovražnikov rušilec na krmo. Razen tega je bila napadena tudi velika preskrbovalna ladja, ki je bila zasidrana v pristanišču Imudena, kakor tudi ladje v pristanišču Ostendeja. Na Norveškem jc bilo bombardirano letališče in je bila zadeta neka velika naprava. Z vseh teh operacij se pet naših letal ni vrnilo. Napadi na Anglijo Nemška poročila Berlin, 13. marca. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: Preteklo noč je ob mesečini več sto nemških bojnih letal izvedlo napad na pristaniške naprave v Liverpoolu in Birkcnheadu. Napad je bil zelo uspešen. Razrušenih je bilo veliko poslopij v pristanišču, tovarnam pa je bila povzročena velika škoda. Več ladij, ki so bile v pristanišču, je bilo zažganih. Razen tega napada so nemška letala izvedla močne napade tudi na razne vojaške objekte in industrijske naprave na Škotskem in v južni Angliji. Prav tako so nemška letala napadla angleški konvoj, ki je plul v bližini vzhodne angleške obale. Pri tem napadu je bila zadela neka velika trgovska ladja, druga manjša s tisoč tonami pa je bila potopljena v bližini Great Far-nionllia. Več nemških letal je podnevi izvedlo napade na neko letališče v južni Angliji. Porušenih je bilo več lop. V bližini angleške jugovzhodne obalo je nemški bojni čoln potopil en angleški rušilec. Na Sredozemskem morju so skupaj z italijanskimi oddelki izvedla nemška letala napad na Malto. Ponoči je bilo sestreljenih 9 sovražnih letal. Pet med njimi so sestrelili novi nočni lovci, ki jih je napovedal letalski minister Sinclair v svojem govoru v spodnjem domu. Danes podnevi je priletelo nad Anglijo nekaj sovražnih lelal, ki pa niso napravila škode. Dve sta bili sestreljeni takoj. A ngteška poročila London, 13. marca. Reuter: Letalsko ministrstvo |)oroča: Sovražna letala so v pretekli noči napravila prvi večji napad po več mesecih. Napad je veljal mostu na reki Mersey (Liverpool!) in je bil zelo obsežen po udeležbi letal iu zelo srdit po svojem trajanju. Toda škoda, ki jo bila povzročena predvsem na zasebnem imetju ni v nikakšnem sorazmerju z obsegom napada samega. Trpele so večinoma stanovanjske hiše. Druga škoda je malenkostna. Tudi jionekod drugod so bile vržene bombe iz posamič, letečih letal. Protiletalska obramba se je dobro obnesla. Nastopile so protiletalsko baterije, a tudi nočni lovci. Pri bojih, ki so se razvili v zraku, je bilo sestreljenih najmanj devet sovražnih lelal. Reuterjev dopisnik pravi, da so sovražna letala metala največ zažigalne bombe in je bilo poškodovanih veliko število zasebnih hiš in zasebnih trgovskih zgradb. Toda smrtnih žrlev je bilo zelo malo. Tudi na neko meslo v jugozahodni Angliji je bilo med napadom, ki je trajal sorazmerno dolgo, vrženih večje število bomb. V Albaniji italijanski napadi Grki trdijo, da so vse odbili, a prerokujejo po Mussolinijevem obisku fronte nove ofenzive Italijfinska poročila Nekje v Italiji, 13. marca. Štefani. Službeno sporočilo št. 279 glavnega stana italijanskih oboroženih si.! se glasi: Urško bojišče: Sovražnik je ponovil napade v dolini Vojuše, toda bil je odbit in je utrpel težke izgube. Naše letalstvo je bombardiralo eno izmed pomembnih sovražnikovih pomorskih oporišč. V okviru močnega delovanja so italijanska in nemška letala izvedla napade na pristaniške naprave v La-Valetti na Malti. Grška poročila Atene, 13. marca. Atenska agencija. Poročilo štev. 137 grškega generalnega štaba se glasi: V torek in v sredo je sovražnik svoj pritisk znatno povečal. Toda vsi napadi so bili odbiti in je imel sovražnik velike izgube. Naše čete so ujele novih 200 ujetnikov in mnogo vojnega materiala. Sovražnik je bombardiral Argostohne. Skoda jc neznatna. Človeških žrtev ni. Vladni tolmač je na konferenci tiska izjavil, da imajo Grki še vedno vodstvo bojev v svojih rokah, da pa naraščajoči pritisk nasprotnika dokazuje, da pripravlja močno ofenzivo. Nadalje je vladni tolmač zanikal kot »fantastične« novice, ki so bile objavljene v bolgarskem listu »Slovo*, ki da je razodeval angleško-grške načrte za bodoče mesece. Bolgarski list namreč prinaša neresnično poročilo, da bi bili Grki od Angležev zahtevali pol milijona mož, ki naj bi bili postavljeni na prvo grško obrambno črto, ki bi šla skoraj v ravni črti od Vilosa na Egejskem morju pa do Janine. Ker pa Angleži toliko vojaštva ne morejo poslati, so se po pisanju sol. lista, grški in angleški vojskovodje zedinili na »novi grški obrambni črti«, ki bi se na svojem levem krilu opirala na Grčijo, medtem ko bi se desno krilo osla-njalo na Sirijo. General Wavell da bi mogel v ta namen del svoje afriške armade poslati na to novo črto. Tolmač vlade je dodal, da so te novice prišle iz izmišljenih virov. Grški rušilec potopil italijansko podmornico Atene, 13. marca. Atenska agencija. Grška admiraliteta |>oroča, da je grški rušilec »Phara«, ki je spremljal trgovske ladje v Egejskem morju, potopil italijanska podmornico, ki se je pripravljala na napad na trgovski prevoz. Angleška poročila Atene, 13. marca. AA. Reuter. Poveljstvo angleških letalskih sil v Grčiji sporoča: Podpirajoč ojieracije grške vojske so britanski bombniki včeraj ponovno napadli italijanske čete in zbirališča motoriziranih prevozov na cesti Glava-Buzi severno od Tepelenija. Zaradi nizkih oblakov ni bilo mogoče ugotoviti celotnih rezultatov tega napada. Vsa britanska letala so se nepoškodovana vrnila. Atene, 13. marca. Reuter. Zastopnik vojske je časnikarjem izjavil, da jc delavnost Italijanov na albanski fronti zadnje dni vedno bolj živahna. Grški vojaški krogi pripisujejo to dejstvo Mussolinije-vemu obisku v Albaniji, kjer si je ogledal vso bojno črto in prišel prav v prve postojanke pri Tepele-niju, ki si jih je ogledoval dva polna dneva. Ilali-jani delajo velike napore, da bi zavojevali nazaj gorovje pri Tepeleniju. Toda pritisk je v sredo popoldne nekoliko popustil in se v prejšnji izmeri ni več ponovil. Sovražnik je imel velike izgube in polje med obema črtama v gorovju je polno mrličev. Urški vojaški krogi menijo, da imajo Italijani samo na tepelenskem odseku najmanj 3 divizije in da bodo hujš; napadi še sledili, razen, če te divizije v zadnjih bojih niso utrpele prevelikih izgub. V tem primeru pridejo okrepitve, kar bi italijanski protinapad znalo za nekaj časa zavleči. Napredovanja Angležev v Afriki italijanska poročila Nekje v Italiji, 13. marca. Štefani. Poročilo štev. 279 glavnega stuna italijanske oborožene sile o operacijah v Afriki pravi: Severna Afrika: Naša letala so bomba r d i-rala pomorska in letalska oporišča v Circnaiki. Oddelki nemškega letalstva so bombardirali in s strojnicami streljali na britanska taborišča in na motorizirana sredstva. Vzh. Afrika: Sovražnik je izvedel letalske napade na več krajih v Eritreji, vendar pa škode ni bilo. Nemška poročila Berlin, 13. marca. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča o sredozemskem bojišču: V Severni Alriki so nemška letala napadla britanske kolone, ki so korokale, kakor tudi zbiranja tankov. Uničenih ie bilo več oklepnih vozil. A ngleška poročila Kairo. 13. marca. Reuter. Vrhovno poveljstvo angleške vzhodne armade poroča: V Libiji, Eritreji in Abesiniji ni nič posebnega poročati. V Somaliji nadaljujejo imperialne čete na vseh odsekih napredovanje. Letalsko poveljstvo vzhodne armade poroča: Južnoafriška letala so napravila več strojniških iu bombnih napadov na razne cilje v Eritreji. Med napadenimi cilji so bila letala na letališču v Asmari, letalske lope v Dccone-re, petrolejske postaje v območju Kerena. Bombardirani in s strojnicami so bili obstreljevani tovorni vlaki med Kerenom in Asinaro. Bom- segli Harar in pa železnico, ki veže Addis Abebo z Džibutijem V Abesinijo pa prodirajo angleške kolone in pa oddelki, ki jih sestavljajo uporni domačini tudi z zapada in scverozapada, ki imajo vsi za cilj glavno inesto Addis Abebo. Zdi se. da Italijani zbiraio okrog Addis Abebe svoje glavno čete. Angleži pa morajo hiteti, ker se že bliža deževna doba. ko bo vojevnnje v tem delu Afrike postalo skoraj nemogoče. Položaj na bojiščih je torej sledeč: najmanj odločilno bojišče, lo je afriško, je za osižče skoraj izgubljeno Na glavneni bojišču med Anglijo in Nemčijo se neprestano bije velika bitka, v kateri so Nemci še vedno občutno v premoči. Če primerjamo le strašne izgube angleške mornarice, ki jih britansko mornariško poveljstvo mora samo priznavali. Sredozemsko bojišče pa je zaenkrat precej mirno, vendar pa jc tudi na tem bojišču pričakovati zelo važnih vojaških dogodkov. Vsekakor si je Nemčija z zasedbo Holgaitje na jugovzhodu Evrope zagotovila pred Angleži zelo pomembno prednost bardirune so bile vojaške zjrrndbe v Assabu. Vsa angleška lelala so se vrnila. Sovražnik je ponoči spet najjadel Malto in povzročil nekaj škode. Med vojaštvom ni nobenih žrtev. Pač pa je nekaj civilistov med smrtnimi žrtvami in ranjenci. Abesinci zasedli Javello Nairobi, 13. mared. Reuter. Južnoafriško poveljstvo poroča: lm|>erinlne in abesinske čete napredujejo naprej proli Addis Abebi. Abesinski četniki so zasedli Javello. ki leži 120 km severno od naselja Mcga. Abesinski četniki preganjajo sovražnika skupno z imperialnimi četami tudi severno od Dolo. Dngabur so južnoafriške in abesinske čete zavzele nenadno, tako da sovražnik ni mogel zbež.ati nn tovornih avtomobilih. ki so bili že pripravljeni, a so bili od naših čet uplenjeni. Do Džidžige je še 160 km. Boji pri Kerenu I.ondon. 13. marca. m. Iz Kaira poročajo, da so prve utrdbe na jugu in vzhodu od Kerena padle v angleške roke. V poročilu poudarjajo, da je bila obramba Kerena osredotočena samo na zahodno stran, ker Italijani niso predvidevali, da l>o angleška vojska napadla trdnjavo istočasno t južne, vzhodne in zahodne strani, V času, ko so Italijani gradili utrdbe Kerena, so italijanske oblasti bile pozorne na zahodno stran Kerena, medtem ko je vzhodna jiolovira ostala nezavarovana Ta nedostatek je izkoristila angleška vojska, k; je zavzela prve utrdbe Kerena. Angleška križarka potopila italijansko l,ondon. 13. marca. Reuter. Angleška admiraliteta sporoča, da je angleška križarka »Lc-anderc potopila v Indijskem occauu italijansko (Nadaljevanje na 2. strani) Zemunska vremenska napoved: Hladno bo. Pretežno oblačno bo v zahodnih krajih in na Pri-morju, delno oblačno pa na vzhodni polovici. Sneg utegne padati tu pa tam. Ponoči mraz. Zagrebška vremenska napoved: hladno, na Primorju in v zahodnem delu bo prevladovala oblačnost, v vzhodnem pa samo delna oblačnost. Ponekod mogoč sneg. Ponoči slana Sodelovanje med Berlinom in Belgradom V včerajšnji drugi izdaji smo objavili zanimivo poročilo berlinskega dopisnika »Vremena«, kjer je podčrtano, da nemški krogi poudarjajo, da se tisti odstavki, ki sta jih kot neodstopen program poudarila Cvelkovič in dr. Maček, popolnoma strinjajo s pogledi, ki jih imajo merodajni politični krogi glede nadaljnjega razvoja ureditve odnošajev med Jugoslavijo in Nemčijo. Nadalje pravi članek, da je bilo v Berlinu sprejeto z velikim zanimanjem in odobravanjem zanikanje agencije Avale, ki znova poudarja tendenrioznost in zlo-nainernost nekaterih poročil, ki se z znane strani širijo med jugoslovansko javnostjo. Sodelovanje med Berlinom in Belgradom ob polnem spoštovanju osnovnih interesov samostojnosti in nedotakljivosti ozemlja Jugoslavije se vse bolj poglablja, ne oziraje se na vse tendenciozne izmišljotine.«. Jugoslavija v novi Evropf »Vreme« ima uvodnik s tem naslovom in pravi v njem: »Z duhom svoje zgodovine in z zgodovino svojega duha beležimo vrednote, ki nas s častjo uvajajo v novo evropsko skupnost. Prva naša vrednota je tista velikanska življenjska sila, s katero smo v zgodovinskih vz,|>onih in padcih vedno ohranili nezmanjšano vero v svobodo in smo po smrfi doživljali vstajenja. Nešteti rodovi prednikov so predajali vsem rodovom do današnjih dni to velikansko moč ljubezni za svobodo in neodvisnost. V vsako našo tvorbo smo v najdoslovnejšem pomenu te besede vzidali nešteto kosti. Nič ni pri nas narejeno s pogodbami in papirjem, marveč vse s podvigi in deli. Ta narodna dinamika je naša velika vrednost in veliko opravičilo. Ta naš način neposrednih dejanj z borbo in s podvigi je dokazan v zgodovini. To je tisto, kar se imenuje viteški duh, kar nam daje vrednost v novem redu, easnovanem na načelih častnega viteštva in ne računice, svobodnega razvoja in ne izrabljanja... Naša zemlja pozna vrhovnega Gospodarja sveta in le vedno ohranila vero vanj; znak vrhovnega Gospodarja, znamenje križa, je nerazdružljivo od svobode: za križ častni in svobodo zlato. Dodajte lemu načelu, da naj pravica vlada v državi in v mestih in da je bolje zgubiti glavo kakor si z grehom omadeževati dušo — pa je jasno, kako je naša zemlja v bistvu krščanska, ta zemlja, ki je bila toliko časa »zid krščanstva«. Pa ne samo zid, temveč dom. ki je na znotraj urejen in prosvet-ljen po krščanskih načelih. Zid je večkrat padel, ta notranji red pa je osta1 in iz njega so se gradili novi zidovi. . V evropskem organizmu smo mi organ, ki je skozi zgodovino dokazal svojo življenjsko silo. To priznanje naši zemlji je zasluženo.« »Hrvatska gruda« o novem redu »Hrvatska gruda«, ki ji očita novosadski »Dan« da ,je frankovska, je objavila članek z naslovom: »Hrvati in novi red v Evropi.« V njem pravi tudi tole: »Osiščne sile na temelju dosedanjih zmag že postavljajo temelje za novi red v Evropi in verjetno tudi v vsem svetu. Te sile že Organizirajo narornic, k/, so se je izjemoma udeležili zastopniki vseh Delavskih zbornic iz vse države. Na seji je bilo soglasno sklenjeno priporočiti vsem zbornicam, ki še niso izstopile iz osrednjega tajništva, da to store najkasneje do 30. t. m. Teda dne bo namreč zadnja seja tajništva, kjer bodo po izstopu vseh zbornic iz osrednjega tajništva ugotovili, da je osrednje tajništvo prenehalo obstajati. -- Premoženje osrednjega tajništva se porazdeli na posamezne delavske zbornice proporcionalno po prispevkih, ki so jih dajale temu tajništvu v vsem času njegovega obstoja. Likvidacija poslovanja bo 30. t. m., likvidacija premoženja pa 30. junija. Osrednje tajništvo bodo nadomeščale redne mesečne konference vseh zbornic. Na seji so se razgovar-jali o jjovišanju minimalnih mezd od 4 na 6 din za vso državo, o obveznostih pri kolektivnih pogodbah. Soglasno so bili sprejeti sklepi, ki so jih zastopniki delavskih zbornic izročili predsedniku vlade Cvetkoviču in podpredsedniku vlade dr. Mačku. Oba sta obljubila vso podporo. Zastopnike slovenske zbornice sta sprejela tudi slovenska ministra dr. Kulovec in dr. Krek, ki sta prav tako obljubila vso pomoč za ureditev raznih delavskih zadev. Ljubljansko zbornico so zastopali predsednik Jože Jonke, član uprave Andrej Križman in tajnik zbornice Andrej Hafner. Belgraiske novice Belgrad, 13. marca. m. O. predsednik dr. Kulovec je danes sprejel več deputacij. Pozneje pa je imel več političnih razgovorov s posameznimi člani vlade, predvsem s podpredsednikom vlade in voditeljem Hrvatov dr. Mačkom. Med deputacijami je pa med drugim sprejel zastopništvo železniških sta-roupokojencev iz Ljubljane, ki so ga prosili za posredovanje m za zboljšanje svojega težkega položaja. G. predsednik je deputaciji obljubil vso svojo pomoč ter je njihovo tozadevno vlogo na prometno ministrstvo najtoplejše priporočil prometnemu ministru g. inž. Bešliču. Nato je g. predsednik sprejel predsednika Prevoda g. Snoja v zadevah prehrane prebivalstva v Sloveniji, predsednika apelacijskega sodišča v Ljubljani g. dr. Golia in mariborskega župana g. dr. Juvana, ki ie dopotoval v Belgrad v zadevah mariborske občine. Mariborskega župana g. dr. Juvana in predsednika apelacijskega sodišča g. dr. Golio ie sprejel prosvetni minister g. dr. Krek. Belgrad, 13. marca. m. Slovensko prosvetno društvo bo proslavilo 19. t. m. ob pol 9 zvečer v dvorani Ruskega doma. Kraljice Natalije 33, 10 letnico svojega obstoja. Vstopnice po 5—50 din se dobe v preprodaji v Jugoslovanski knjigarni, Krunska ulica, in na dan prireditve pri blagajni Ruskega doma. Belgrad, 13. marca. m. Po prijetnih sončnih dneh, ki so bili že od začetka meseca, se je po vsej Srbiji danes nenadoma ohladilo. V panonski nižini so zabeležili —10 stopinj. V Belgradu in okolici je bil pravi snežni metež. Na jugu okoli Niša pa je zapadlo snega več cm visoko. Posestniki se boje, da ni sneg napravil velike škode sadnemu drevju, ki je zaradi toplih sončnih žarkov že začelo brsteti. Skoplje, 13. marca. m. V Skoplju so danes pokopali z največjimi častmi arhitekta Josipa Mihaj-loviča, skopljanskega župana. Pogreba so se ude; ležili zastopniki vseh cerkvenih in vojaških oblasti ter zastopnik katoliškega škofa v Skoplju, msgr. Kordin Anton. Drobne novice Ankara, 13. marca. Anatolska agencija. Pravosodni minister Fetih Okijar je odstopil. Za njegovega naslednika je bil imenovan narodni poslance Margin Hasan Menemendzoglu. (AA.) Buenos Aires. 13. marca. Štefani. Sporočajo da so Združene države S. A. zasedle polmer v antarktičnem področju Argentine io tam naredile vojaška oporišča. (AA.) Budimpešta, 13. marca. m. »Uj Nemzedek« poroča iz Carigrada, da minister Saradžoglu sploh ne bo govoril po radiu. Politični krogi pravijo, da Saradžoglu želi predhodno slišati izjavo sovjetskega komisarja Molotova. Ankara, 13. marca. m. Iz Newyorka poročajo, da je Amerika dala dovoljenje za uvoz v Anglijo in v vse dele angleškega imperija neomejeno količino petroleja in olja za motorje in motorizirani vojni material. Cerkvi v Franciji je vrnjena imovina Gobbelsov govor Dunaj, 13. marca. AA. DNB: Ob priliki svečanosti, ki so bile danes prirejene na Dunaju ob tretji obletnici Vzhodne krajine, je imel nemški propagandni minister dr. Gijbbels govor na Hel-denplatzu pred stotisočglavo množico. V svojem govoru se je bavil z usodepoluo borbo, ki jo Nemčija izvaja, ter podal vzroke, zaradi katerih se Nemčija lahko zanese, da bo zmagala. Zmaga je naša — je dejal — in to zaradi tega, ker se Nemčija bori za pravico, ker je nemški narod najmočnejši in najhrabrejši narod, ker je najbolje pripravljena in ker ima najbolje vodstvo. Nemška Vlada maršala Petaina je, kakor smo že poročali, izdala že dva zakona, ki pomenita preobrat v francoskem javnem življenju, kar se tiče odnosov med državo in Cerkvijo. Francosko framasonstvo je začelo več ali manj odkrilo borbo proti narodni katoliški cerkvi po znani Dreyfussovi aferi z vlado Waldeck-Rousseaua (1899 do 1901). Ta režim je začel to borbo s postavo proti rodovom. V tistem času se je deloma z uredbami, deloma po protipostav-ni praksi začelo tudi prizadevanje, da se šola čim bolj razkristjaui. Pod Combesom (1902—1905) so veliko redov sploh izgnali, duhovščini pa prepovedali poučevati verouk v šoli. Vlada Bouviera (1905 do 1906) je sklenila ločitev Cerkve od države v smislu načrta, ki ga je izdelal Briand. Papež Pij X. je to postavo obsodil in francoska cerkev si je morala tedaj s pomočjo vernikov pomagati sama, da se gmotno obdrži in more vršiti svoje poslanstvo. Danes se lahko reče, da jo je preganjanje pod fra-masonskimi režimi le okrepilo in da se je zelo dvignila njena delavnost v smislu duhovne obnove naroda; katoličani so večinoma pretrgali zvezo s konservativnimi strankami in francoska cerkev je bila zato tem bolj svobodna v svojem dušnopastirskem in kulturnem delovanju. Mladino je vzgajala v cerkvah, pa tudi v zasebnih katoliških šolah, čeprav so ji vlade skušale čim bolj oteževati delo na vzgojnem polju s tem, da so gojence zasebnih šol, ki so bile daleko nad državnimi, v javnem življenju zapostavljale. Po minuli svetovni vojni se je proliverska in proticerkvena politika levičarskih vlad precej omilila, ker je bilo javno mnenje čedalje bolj za Cerkev in duhovščino, ki si je bila pridobila za narod velike zasluge v času najhujše stiske. Ze vojna in povojna vlada Poincarčja je opustila proticerkveno politiko v smislu brezbožnega preganjanja. Kljub temu pa izgnanih verskih redov niso poklicali nazaj, zlasti pa so framasoni s pomočjo brezverskega in v boljševiško stranko vpisanega učiteljstva nadaljevali razkristjanjenje mladine po šoli. Sadovi so se pokazali v sedanji svetovni vojni v generaciji, ki ni bila zmožna in je deloma celo odklanjala največjo žrtev za domovino. Vlada maršala Petaina je, ko se je odločila za temeljito obnovo Francije na podlagi njenega katoliškega izročila, najprej zasnovala temeljito reformo francoske šole. Zaenkrat še ni uvedla kontesio-nalne šole, pač pa je učiteljstvo zopet obvezala, da takoimenovani laični nravstveni pouk podaja v smislu dedne vere Francozov in njihovega tradicionalnega narodnega spoštovanja. Nedavno pa je izšla uredba, ki uvaja v šolo za katoliško mladino dve tedenski uri verouka, ki ga učijo od škofa določeni duhovniki. Smer ljudskošolskega pouka pa se bo temeljito izpretnenila, ko bo dorasel katoliški učiteljski naraščaj; zaenkrat je učiteljem prepovedano, da bi bili člani komunistične stranke, ki je sploh ilegalna. Tudi jx>uk na srednji šoli se bo do dna reformiral. Kar se tiče verske politike kot take je bil prvi praktični korak v tem smislu, da je vlada dovolila, da se vrnejo v Francijo kartuzijani, te dni pa je izšla naredba, ki vrača francoski Cerkvi imovino, katero so ji bili odvzeli framasonski režimi z nekaterimi izjemami po potrebah sedanjega časa. Leta 1901., to je jx>d Combesom so bila prepovedana vsa verska združenja, leta 1905. in 1908. pa je bila zaplenjena vsa cerkvena imovina. Naredba, ki jo je izdala sedaj vlada v Vichyu, vse te postave razveljavlja ter določa v členu I., da se vse premičnine in nepremičnine, ki so za časa, ko so bile te postave sklenjene, bile last Cerkve, Cerkvi vrnejo z izjemo tistih, ki so prišle takrat v last dobrodelnih in vzgojnih naprav. Člen II. določa podrobnosti glede izvedbe zakona, člen III. pa naredbi daje veljavo in moč zakona. (Nadaljevanje s 1. strani) "5665 tonsko križarko »Ramb«. Italijanska križarka je plula s hitrostjo 32 km na uro ter je imela razvito angleško zastavo, ko ji je pre-stregla pot angleška križarka. Ko ie dobila povelje, da se ustavi, je takoj razvila italijansko zastavo ter začela streljati na angleško ladio. Ta je oddala pet salv, nakar se je italijanska križarka užgala ter se takoj (»otopila. Angleži so pri tem ujeli 11 italijanskih oficirjev in 89 mornarjev. London, 13. marca. Reuter. Angleška admi-raliteta je objavila sporočilo, s katerim opozarja ladje, da je morska ožina Bab el Mandeb nevarna za plovbo in da bodo vozile na lastni riziko tiste ladje, ki se ne bodo ozirale na to obvestilo Paul Cfaudel: Križcv pot 1. postaja. Končano. Sodili smo Boja in Ga obsodili na smrt. Kristus ne sme več biti med nami, ker je nam ▼ sramoto poslani Nimamo kralja razen cesarjal Zakona ne drugega ko zlato in črt. Križajte Ga, če hočete, samo snemite nam Njegovo bremel Pojdite z Njim strani Tollel Tollel Pravi Če je treba, žrtvujmo Gal Zato naj bo Baraba prosti Pilat je sedel na sodni stol na mestu, ki se imenuje Litostratos. »Kaj rečeš v zagovor? vpraša Pilat. In Jezus molči. »Nobene krivde na tem človeku ne najdem,« pravi Pilat. »Kaj bi? Naj umre, kot zahtevate! Vam Ga dam. Ecce homol« Poglejmo Ga: čez telo škrlat, na glavi trnjevo kronol Še zadnjikrat obrne ▼ nas oči, v njih krvave solzč. Kaj moremo? Nič več Ga med nami ne zadrži od križeve poti te. Kakor je Judom v pohujšanje bil, tako je v nerazumevanje ljudem našega dne. Končano. V hebrejskem, grškem in latinskem jeziku je sodba prebrana. Sodnik si umiva roke. Množica kriči podivjana. Opomba. Kot pripravo na s v. m i s i j o n ter za s v. postni čas bomo v tej rubriki duhovne obnove prinesli štirinajst opisov sv. križevega pota, kakor ga je spesnil največji sodobni katoliški pesnik, veliki državnik - diplomat Paul Claudel. Ostre obsodbe sovjetske politike V Turčiji se boje »ponovitve poljskega zgleda« Zfirich, 13. marca. UP. Kakor porofa »N o u e ZUricher Zeitung«, so turški tisk v teh dneh bavi predvsem z vprašanjem, kakšno ho stališče Sovjetske z v e z'e v primeru, da ho Turčija primorana z orožjem Iirauili svoje koristi. Turško časopisje je mnenja, da so In, tudi tukaj ponovil poljski primer ter da ho Sovjetska ltusija vpadla Turčiji v hrbet Turški merodhjni krogi mislijo, da je sovjetski odgovor bolgarski vladi le opozorilo Turčiji. Po istih poročilih so uradni komentarji v Londonu glede Sovjetske Rusije zelo skromni, ker jih pri tem vodi nezaupanje in sumnja, da si hoče sovjetska vlada pridobiti nasproti Nemčiji le čim boljše pogoje. Angleži so seveda prepričani, da sc Sovjetska Rusija s tako politiko popuščanja nikoli ne bo obogatila. Takšno ali drugačno stališče Sovjetske Rusije do Turčije nikakor ne bo odvrnilo Nemčije od trga, da ne bi šla v Dardanele, ko je že tako daleč. Nevarnost, ki grozi Sovjetsiii Rusiji, je torej nemški prodor na Dardanele. S tem bo sovjetsko črnomorsko brodovje popolnoma odrezano. Bolgarski očitek Sofija, 13. marca, UT. Sofijski list »Zora« odgovarja na očitke nekaterih velesil na naslov Bolgarije, češ, zakaj je Bolgarija pustila na svojo ozemlje nemške čete ter objavlja s tem v zvezi članek, v katerem pravi med drugim: »Zakaj tisti, ki očitajo Bolgariji, ila je pustila nemške čete, niso rajši teh čet zaustavili v njihovem zmagoslavnem pohodu v teku dveh let? Zakaj so pustili, da jc nemška armada prekoračila Karpate in se razlila po romunski ravnini? Ne samo, da niso poskusili ustaviti nemškega vala, ampak so celo izrabili priliko ter si osvojili nekatera ozemlja.« Amerika hoče brodovje, večje kot brodovje držav trojne zveze Washington, 13. marca. Assoc. Press: Mornariški minister Knox, vrhovni poveljnik ameriškega vojnega brodovja admiral Stark ter načelnik mornariškega operativnega oddelka admiral Towers so pred oboroževalnim odborom poslanskega zbora v zelo jasnih in ostrih besedah zahtevali takojšnjo organizacijo posebnega tihomorskega brodovja, češ, da Amerika potrebuje dvoje brodovij, enega v Atlantiku, drugega pa v Tihem morju. Mednarodni položaj se bo sedaj hitro razvijal in bo postajal čedalje slabši, so zatrjevali vsi trije mornariški šefi in Amerika mora biti pripravljena. Amerika iiotrebujc dvoje brodovij tembolj, ker znaša skupno nemško-italijansko-japonsko vojno brodovje 1 milijon 835.000 ton proti 1 milij. 250.000 tonam • ameriškega brodovja. Amerika mora imeti sama močnejše brodovje kot ga imajo vse tri države, ki se borijo proti demokracijam, je rekel minister Knox, šele potem je zmaga demokratičnih držav zagotovljena. Letalska proizvodnja Washington, 13. marca. Reuter: Sporočajo, da so februarja razne ameriške letalske tovarne izdelale 972 letal napram 1036 letalom, kolikor jih je bilo izdelanih januarja. Nadaljnjih podrobnosti o proizvodnji letat pa ne poročajo. (AA.) Nad 200 ameriških vojnih ladij na pomoč Angliji Washington, 13. marca. b. UP. Na pobudo iz Bele hiše jo sestavil ameriški admiralštab seznam onih vojnih ladij, ki pridejo najprej v poštev za prevoz v Anglijo. Seznani vsebuje 119 rušilcev starejše vrste, 115 pomožnih ladij raznih vrst ter nekoliko starejših križark. Omenjeni rušilci so bili zgrajeni kmalu po svetovni vojni. Z dobro obveščenega mesta poročajo nadalje, da se pripravlja precejšnje število vojaških in mornariških letal, med njimi tudi letečih trdnjav in patrolnih bombnikov za skorajšen start v Anglijo. Vse te aparate bodo pilotirali čez ocean angleški piloti. Pripravljeno je za prevoz r Anglijo tudi veliko število strojnic. »Amerika ne bo pošiljala vojnega blaga na dno morja« London. 13. marca. m. Ameriško časopisje omenja danes izjavo berlinskih krogov, ki so časnikarjem sporočili, da bodo podvzeli vse ukrepe, da ne bodo ameriške pošiljke orožja prispele v Anglijo. »New York Times« dostavlja k temu: Ko se je Amerika odločila, da pomaga Angliji, je prav gotovo dobro proučila vse možnosti, da bo material varno prispel v Anglijo, kajti Amerika ne ho pošiljala vojnega materiala na dno morja. Nemško tolmačenje ameriške odločitve Berlin, 13. marca. DNB. »Nemška diplomatsko politična korespondenca« prinaša članek o zakonu za pomoč Angliji, ki je bil te dni podpisan od Roosevelta. Članek poudarja v prvi vrsti izrazito napadalni značaj tega zakona, kajti nihče ne more imenovati nevtralnega zakona tistega, ki določa odstopitev lastnega vojnega materiala tuji državi. Nikdar nismo doživeli, da bi država, ki se v resnici čuti ogroženo, dajala svoje orožje drugim. Dejstvo, da se med tistimi, ki so se zavzemali za ta zakon, nahaja največ Angležev in judov, dokazuje, da tukaj ne gre za zadeve ameriškega naroda, temveč za cilje, ki so daleč izven kroga dejanskih koristi ameriškega naroda. Te cilje naj bi na svojih hrbtih nosil ameriški narod, od katerega zahtevajo, da v tem času popolnoma zanemari svoje pravice in prave resnične koristi. V isti meri, v kateri se nahajajo nova sredstva za podpiranje in pomoč Angliji, pa se čedalje bolj zanemarjajo ludi pogodbene pravice, ki so se jih druge države ameriške celine pridobile napram Ameriki. »Macuokov obisk v Evropi • je odgovor trozveze na pristop Amerike k angleškemu bloku« Budimpcštn, 13. marca. Štefani. Madžarski tisk se še naprej bavi z ameriškim zakonom za pomoč Angliji. »Mag> ar Orszag« poudarja, da je Anglija ostala osamljena in da v času, ko Amerika izkazuje to pomoč, državi osi spravljata v boj Japonsko in s tem podajata odgovor na anglosaško grožnje. Ta odgovor je ogromnega diplomatskega pomena. List poudarja pomen razgovorov, ki jih lio japonski zunanji minister imel v Berlinu in Rimu in pomen vojaške moči Japonske. List iMagyarszag<' j)a pravtako poudarja, da je novi red na tem, da se uvede tudi največja sila na skrajnem vzhodu, da pri tem lahko sodeluje. To je tudi cilj Matsuokovega potovanja v Evropo. (AA.) Wilikie je — Nemec Berlin, 13. marca. DNB: Rooseveltov protikandidat pri predsedniških volitvah V/endell Will-kie je podal na koncu svojega obiska v Angliji po prihodu v USA po angleškem radiu izjavo v svojstvu »Predstavnika nemškega naroda«, v kateri je med drugim povedal tudi sledeče: »Moji predniki so se izselili iz Nemčije pred 90 leti zaradi tiranije, ker so hoteli živeti kot svobodni ljudje. Sprejel sem načela svojih prednikov in hočem živeti kot svoboden človek.« Ob tej izjavi Wendella Willkija je bil včeraj prirejen sprejem dopisnikov tujih listov, ki so pri tej priliki izvedeli podrobnosti iz življenja Willki-ja in o vzrokih, zaradi katerih so njegovi predniki zapustili Nemčijo. Po dobljenih podatkih so predniki Willkija, ki so živeli v Aserlebenu na Saškem, zapustili Nemčijo ne pred 90, temveč pred 80 leti. Iz družinskih dokumentov VViliki-jevih prednikov se vidi, da ni jiraded Rooseveltovega protikandidata Willkija zapusti Nemčije v nemirnem letu 1848, temveč 14. avgusta 1800 in sicer ne zaradi protesta proti tiraniji, temveč zaradi tega, ker je mačeha VVillkijevega deda ostala brez sredstev za življenje in popolnoma osirotela, ker je prodala tobačnico Bernhardu Gersonu, po rodu judu. (AA.) Don Juan pripraven sprejeti špansko krono Vichy. 13. marca. AR. Kakor poroča Teinps. se je v Rimu zbralo 75 španskih velikašev, ki so prisostvovali pogrebu bivšega španskega kralja Alfonza X IT T. Don .juan, Alfonzov sin, ki ga je pokojni kralj določil za svojega naslednika na španskem prestolu, je pri tej priliki izjavil, da bo od zdaj nosil na.slov barcelonskega grofa, dokler ne bo mogel izvrševati svojih zakonitih dolžnosti. Pristavil je tudi, da se bo stavil na razpolago svoji domovini, kadar bo nje korist to zahtevala . Nemčija bo zgradila tovarne orožja pri Sovjetih Milan, 13. marca. b. »Corriere della Sera« prinaša zanimivo poročilo londonskega »News Chro-nicle-, po katerem ho Nemčija v najkrajšem času zgradila v sporazumu s sovjetsko vlado nekoliko tovarn v vzhodni Rusiji. Sovjetska vlada se je sporazumela v tem pogledu glede izkoriščanja tvornice. Po tem sporazumu bo dala Nemčija po- treben kapital, inženirje in vse, kar je s tem v zvezi, Rusija pa bo dala sirovine. Dokler traja vojno, bo pripadlo Rusiji 25% cele proizvodnjo, po vojni pa bo lovarna prešla v last Sovjetske unije. List zatrjuje, da se v teh načrtih misli na municijske tovarne in tovarne kemičnih izdelkov. Ce se to uresniči, ho imela Nemčija tovarno na varnem mestu, ki ne bo izpostavljeno letalskim napadom, Rusija bo pa imela jamstvo za mir /, Nemčijo. Macuoka k Stalinu Rim, 13. marca. b. Japonski zunanji minister Manioka je pred odhodom iz Tokia predstavniku agencije Štefani izjavil, da se bo na potovanju v Evropo zadržal v Moskvi, da obišče Stalina, kakor tudi ostale sovjetske državnike. Tudi na povratku se bo Macuoka zopet sestal s političnimi predstavniki Sovjetske unije. O leni drugem obisku v Moskvi ni za sedaj še ničesar določenega, čisti izvrstno K atentatu v Carigradu Bolgarska službena izjava odklanja odgovornost Bolgarije, toda poslanik Rendell vztraja pri svoji obtožbi Sotija, 13. marca. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: V zvezi z raznimi glasovi, razširjenimi v tujini o eksploziji, ki se je pripetila v hotelu »Pora Palaceu« v Carigradu, |k> katerih je nekdo vtihotapil mod prtljago osebja angleškega poslaništva pred odhodom iiosebnega vlaka v Sofiji dva tuja kovčega, ob javlja bolgarska brzojavna agencija: Prtljago angleškega poslaništva so pred njegovim odhodom iz Sofije naložili in odpeljali izpred poslopja angleškega jioslanišlva v dveh tovornih avtomobilih, ki ju je najelo poslaništvo samo. Prtljago so natovorili in prepeljali izključno sami nameščenci poslaništva in pod njihovim nadzorstvom. V vagone vlaka so prtljago spravili takisto jiod nadzorstvom uradnikov angleškega poslaništva odnosno pod nadzorstvom posebej za to po poslaništvu določenih oseb, in sicer za vsak vagon posebej. Enako so pretovorili prtljago na zadnji obmejni postaji v Svilengradu. Pred odhodom vlaka iz Svilengrada, so člani angleškega poslaništva izjavili bolgarskim uradnikom, ki so jih spremljali do meje, da je vsa prtljaga v redu. Popolnoma izmišljena je vest. ki jo je objavila neka tuja radijska postaja, da bi kdo poskušal atentat na vlak. Pri prevozu vlaka čez bolgarsko ozemlje je bila izključena vsaka možnost takega atentata. Predvsem bi tak jx>skus opazili uradniki angleškega poslaništva, ali bolgarski uradniki, ki so jih spremljali, ali pa ameriški poslanik g. Earle, ki je skupno s svojim tajnikom spremljal angleškega poslanika in osebje do meje. Vrnivši se v Sofijo, je poslanik Karlo izrazil svojo zadovoljnost, da je vožnja cd Sofije do Svilengrada potekla v popolnem redu. Vse to dokazuje, da so glasovi o v Bolgariji vrinjenih kovčkih |M>iiolnoina izmišljeni in zlonamerni. Ni nepotrebno dodati, da pravi poročilo, objavljeno v Ankari ob prihodu poslanika Rendella v Cari- grad, dobesedno tole: Vožnja je potekla popolnoma normalno. Bolgarski uradniki so bili izredno uslužni. Istambul, 13. marca. Anatolska agencija: Bivši angleški poslanik v Bolgariji George Rendell je po.ilal svoji vladi v Londonu službeno razlago 0 atentatu, ki je bil nanj pripravljen. Poročilo |>o-slanika pravi, da so »bili kovčki, v katerih so so nahajali peklenski stroji, vtihotapljeni med posia-nikovo prtljago v Bolgariji še prej, preden jc bila spravljena na kolodvor in na vlak. Dva takšna kovčka, o katerih jc bilo rečeno, dn vsebujeta umazano obleko in perilo, sla bila spravljena v poslanikov vlak. En peklenski stroj je eksplodiral. Drugi ni več, ker je poslaniški uradnik Ein-hury hitro pograbil drugi sumljivi kovček in ga žagunl v greznico. Tako je bila preprečena druga eksplozija. Preiskava jc pozneje dognala, da je bil v njem velikanski peklenski stroj. Popolnoma jasno je, da so pred poslanikoviin odhodom iz Sofije položili med njegovo prtljago veliko količino razstrelilnih snovi. Vse eovori za to, da je bil namen atentatorjev, da bi peklenski stroji eksplodirali že v vlaku ter povzročili nesrečo, ki bi zahtevala mnogo človeških žrtev.« Policijski ukrepi v Turčiji Carigrad, 13. marra. Anatolska agencija: Vojaški poveljnik Carigrada, ki je obenem poveljnik pasov, ki so v obsednem stanju, je prepovedal izhajanje večjega števila carigrajskil lislov zaradi objavljanja poročil, ki bi mogla zaplesti in otežkečiti preiskavo v zvezi z atentatom, ki se. je dogodil 11. marca v hotelu iPera Palače«. Za dva dni so prepovedani listi .leni Sabah , ^Valan 1 lati kadllalk", Tan', Sonsposta Akšam«, »Demokralpolilikar in Tasvaredkar«. Vsi ti listi izhajajo v Carigradu. (AA) V Parizu snu"ejo posebno vlado Huda zaskrbljenost zaradi prehrane Francije Bern. 13. marca. Švicarski radio porofa, da po obvestilih, ki prihajajo iz Vichvja, službeni krogi resno računajo s pripravami, da se v Parizu osnuje posebna francoska vlada, ki bi imela nalogo, da prevzame oblast v zasedenem delu Francije. V vladnih krogih v Vichyju trdijo, da je moral podpiedsednik vlade Darlan v svoji zadnji izjavi (ako strogo nastopiti proti angleški blokadi, da hi zavrl protivladno gibanje v zasedenem delu Francije. Gibanje za samostojno vlado v Parizu vodi po teh poročilih Laval s sodelovanjem bivših poslancev Doriota in Berge-ryja. Darlan jc mnenja, da bi demagogični načrti Lavala in njegovih sotrudnikov znali sprožiti nemire med delavstvom tudi v nezasedenem delu Francije. Darlan je hotel s svojimi izjavami dokazati. da je tudi njegova vlada pripravljena sodelovati i Nemčijo in da v Parizu ni treba snovati kakšne druge vlade z izgovorom, da Nemčija z Vichyjem ne more sodelovati. Vprašanje francoske prehrane fTcnnont-Ferrand, 13. marca. Havas. Predmet današnjih razlag francoskega tiska je v glavnem preskrbovanje Francije z žitom in angleška blokada. »Jour Eclio de Pariš« pravi: Vedeti smo, da bo preskrba Francije prihodnje mesece prišla v kritično obdobje. Maršal Petain je obrazložil boleče podrobnosti v nagovoru na naše tova- Prcdsednik vlade Cvetkovič govori na zborovanju »Jugorasac riše v ameriškem tisku. Šef države ji in je povedal, da je Francozom potrebnih 5 milijonov slotov žita, da bi imeli kruha do prihodnje žetve. Apeliral je na plemenitost USA, ki razpolaga letos z velikimi odvečnimi količinami. Maršal je našim ameriškim tovarišem lahko odprl svoje srce s svojo preproslo jasnostjo, ker je vedel, da govori zastopnikom javnega mnenja, ki je zmerom kazalo simpatije za Francijo »Journal« pravi med drugim: Francija je |>oLige katoliških delavčevi. Po sveti maši je kardinal, ki je znan kot velik govornik, imel nagovor mnogoštevilno zbranemu delavstvu. Dejal jc, da se more razredna borba premagati le na la način, da se delavec in delodajalec smatrata za sodclavca v prizadevanju, da se zemeljski zakladi in njene dobrine predeljujejo in uporabljajo v prid narodnega občestva. Iz te njihove medsebojne nujne povezanosti sledi, da mora v njunih odnošajih vladati pravica, izvirajoča iz njune nravstvene enakovrednosti in politične enakopravnosti. Drug sla drugemu odgovorna, oba pa narodu, oziroma domovini Le tako se more premagati v korenini razredni boj in ustvariti resnična krščanska družba. Kakor ob tej priliki izvemo, je portugalska delavska zveza, osnovana na podlagi papeških socialnih okrožnic, zajela vse delavstvo nn Portugalskem, zlasti pa je delavna Zveza delavske mladine. kateri bo dom v prvi vrsti služil za krščansko in stanovsko vzgojo. Thomas Mann umrl London, 15. marca. A A. Reuter. Danes jc v 84 letu svojega življenja umrl bivši voditelj angleške delavske stranke Tlioin Mann. CjjOApO-daMb/O Zvišanje cen na debelo v februarju V zvišanju prednjačijo živina in proizvodi lz indeksa cen na debelo, ki ga je izvršil štu-dijski oddelek Narodne banke za mesec februar, posnemamo naslednje podatke: Po posameznih skupinah jo znašal indeks cen na debelo avgusta 1080, januarja in februarja letos: avg. 1939 jan. 1941 febr. 1041 rastlinski proizvodi 75.7 210.5 213.7 živina in proizvodi 68.0 122.9 133.1 mineralni proizvodi 93.9 141.3 144.0 industrijski proizvodi 78.3 139.2 141.6 skupni in dr k s 76.8 1 50.7 155.3 izvozni proizvodi 73.3 151.4 157.4 uvozni proizvodi 77.1 139.1 141.5 Iz lega pregleda jc razvidno, da so se cene na debelo za rastlinske proizvode od januarja na februar 1941'zviSale za 1.5, cene živine in proizvodov za 8.3, mineralnih proizvodov za 1.9, industrijskih za 1.6, dočim je splošni Indeks narastel za 3%. Cene izvoznih proizvodov so narasle za 3.8, cene uvoznih proizvodov pa za 1.6%. Glavno povečanje je bilo torej februarja pri ceni živine in proizvodov živinoreje, kar je znano dejstvo. Zaradi tega je tudi splošni indeks cen narastel zopet v znatni meri. Vsi ti indeksi so izračunani na osnovi cen leta 1926. kot 1(M). Ce pa vzamemo cene avgusta leta 1939. za 100, dobimo naslednjo sliko indeksa cen na debelo: avg. 1939 jan. 1941 febr. 1941 rastlinski proizvodi 100.0 278.1 282.3 živina iu proizvodi 100 0 180.7 195.7 mineralni proizvodi 100 0 150.5 153.4 industrijski proizvodi 100.0 177.8 180.8 skupni indeks 100.0 196.2 202.1 izvozni proizvodi 100.0 206.5 214.7 uvozni proizvodi 100.0 180.4 183.5 Se vedno prednjačijo v dviganju cen rastlinski proizvodi, katerim se približujejo sedaj še živina in in proizvodi, ki so v februarju izredno poskočili. Manjše povečanje izkazujejo mineralni in industrijski proizvodi. Zaradi visokih cen rastlinskih proizvodov in zvišanja cene živine in proizvodov je narastel tudi indeks cen izvoznih predmetov, dočim se je indeks ccn uvoznih predmetov povečal v manjši meri. Zborovanje celjskih trgovcev Celje, 13. marca 1941. Danes ob 7 zvečer je bila v Narodnem domu redna skupščina celjskih trgovcev, članov Združenja trgovcev za mesto Celje. Skupščina je bila dobro obiskana in jo je vodil predsednik Združenja vele-trgovec g. Stermecki Rudolf, udeležili pa so se je tudi zastopnik Zbornice za TOI g. Fazarinc Anton, zastopnik Zveze trgovskih uduženj, časnikarji in zastopniki pomočniškega zbora. Iz predsedniškega poročila g. Stermeckega posnemamo: Letošnji občni zbor je v resnih časih, v katerih niora biti trgovec vedno optimist, nikdar ne piekiniti z delom, ampak vedno naprej delali, prodajati in kupovati, dokler je le mogoče Tudi nas ne smejo spraviti iz ravnotežja razne uredbe, katerih kar dežuje in mnogokrat pobija ena drugo. Tudi je treba raznim demagogom in nerazutnnikom, kateri vidijo samo v trgovcu povod za draginjo in vpijejo, da si trgovci kupičijo premoženje, zavezati jezik. Ali se niso cene vsem vrstam blaga dvignile? Les, živina, moka, hiša, zemlja itd. Posestnikom teh predmetov nihče ne reče, samo trgovec naj bo tista tarča, ki povzroča draginjo Sicer pa moramo pripomniti, da se razmere v tem oziru zbolj-šujejo, da prihaja občinstvo do prepričanja, da cene zaradi pomanjkanja blaga vedno rastejo in da se ne dajo umetno ustaviti ter da temu ni trgovec kriv. Na gospodarskem polju jc bilo lelo 1940 že od vsega početka zelo slabo. Posledice vojne so se vedno bolj občutile, zaradi slabih vremenskih razmer se je gospodarski položaj pričel slabšati, žetev je v splošnem bila zelo slaba. V našem okolišu je bila sadna letina zelo slaba in kupna moč podeželskega prebivalstva sc je s tem vedno bolj slabšala. Pomanjkanje živeža zaradi vremenskih ne-prilik se je vedno bolj občutilo. Cene so pričele rasti in težave-so postajale s prehrano vedno večje. Brutto zaslužki pri raznem blagu so se na naše pritožbe vsaj deloma zvišali, a ne v tolik I meri, da bi trgovec pri tem imel primeren zaslužek. Razni davki so se na podlagi novele s koncem leta 1939 občutno zvišali, istotako takse. Na podlagi uredb smo morali zvišati prejemke vsein svojim nameščencem zaradi vedno naraščajoče draginje, uvedene so tudi bile minimalne mezde trg. nameščencem, ki jih posebno mali trgovci le težko zmagujejo. Država pritiska na privatne delodajalce, da zvišajo plače, pri tem pa na svoje nameščence ftozabi. Ti so izpostavljeni največji bedi, ker si ne morejo s svojitui bornimi plačami nakupiti niti najpotrebnejših življenjskih potrebščin, na obleko in obutev pa niti misliti ne morejo. Pri malih trgovcih se jc sem pa tja pojavilo nekako nezadovoljstvo proti veletrgovcem, češ, da jim ne dajejo dovolj blaga. Tozadevno je treba pomisliti, da tudi veletrgovcem ni dodeljeno toliko blaga, kakor bi si ga želel in zato ga tudi ne more dati malemu trgovcu v toliki meri, kakor si ga želi. Napačno je tudi bilo, da se jc pričelo lani razne zadruge forsirati in se jim je dodeljevalo blago. Za celjsko trgovino v splošnem je posebno važno, če ima okoliško prebivalstvo dobre čase, sa| ]e Celje več ali manj odvisno od okolice. Lani je bila sadna in druga letina v našem okolišu zelo Vprašanje kož i. V slovenščini razumemo pod kožo samo surovo kožo, kakršna se dobi odrta od živali, v nasprotju z usnjem, pod katerim imenom razumemo ustrojeno kožo, kakršno rabimo za izdelovanje čevljev etc. Koža se dobiva kot odpadek pri klanju živali za ljudsko prehrano. Glavne vrste kož, ki pridejo praktično v poštev za civilno in vojaško obutev so goveje kože (volovske, telečje, kravje, bikove, bi-volske), telečje, konjske (oslovske, mezgove), ovčje (jagnječe), ko/je (kozlički). Svinjske kože se uporabljajo prvenstveno za galanterijske svrhe ((kovčki, torbice, aktovke). V Jugoslavij' imamo za lastno potrebo premalo govejih kož ter zadosti telečjih in konjskih, tako da smo v normalnih letih telečje kože deloma celo izvažali. V ovčjih in kozjih ter .svinjskih kožah pa je bilo vedno izvoza 70%. V govejih kožah kaže Evropa kot celota isto sliko kot Jugoslavija t. j., da je v njih pasivna in jih je uvažala z vseh kontinentov. V telečjih kožah daje Evropa zopet isto sliko kot Jjgoslavija, da ima lahko nadprodukcijo iti je normalno telečje kože izvažala v Anglijo in Ameriko, kjer produkcija v teletinah ni bila zadostna. Ta nekako čuden p°iav se da razložiti s tem, da ima anglosaški svet predvsem v čislih goveje polsurovo meso (angleški bee(steak) manj pa telečje meso. V ovčjih in kozjih kožah pa je Jugoslavija poleg Bolgarije, Grčije, Turčije in Sjiamie izvoznik, dočim so ostale evropske države uvozniki od nas in iz celcga sveta. V svinjskih kožah je imela do predkratkim Jugoslavija skoro osnovni monopol v izvozu in je bila pri tem udeležena naša Slovenija z gotovo 100%. Ker je pri nas usnjarska obrt in industrija zelo razvita in z lahkoto krije vso domačo potrebo in iina v gotovih predmetih tudi znaten izvoz, ie razumljivo, da ni samo predelala vseh domačih govejih kož. temveč je »udi znatno množino uvozila v glavnem iz Južne Amerike, Južne Alrike, Brit. Indije, Avstralije, Nove Zelandije itd. slaba. V poštev pride za Celje posebno hmeljska letina. Ta je bila lani še prevej dobra. Pridelalo se je približno 26.000 metrskih stotov ali 260 vagonov. Zaradi vojne vihre pa hmelja ne moremo izvažati v Ameriko ali drugam in taka čaka hmelj na boljše čase. Hmeljar pa nima denarja niti za nakup življenjskih potrebščin, niti za druge potrebe. Pričakovalo se je, da se bo hmelj ugodno spravil v denar, tako pa iz tega ni bilo nič. V zadnjem času se je pa pojavila Rusija kot kupec in prodalo se ga je do sedaj vsega skupaj že približno 5000 centov, tako da ga je še vedno 20.000 centov neprodanega. Če bi bila cena povprečna po 30—35 din za kg, potem si lahko izračunate, koliko denarja bi prišlo v naše kraje in kupna moč bi takoj narastla. Naše združenje je tudi lani varčevalo, kar se je dalo in znaša naše skupno premoženje že skoraj 1 milijon dinarjev Tajniško poročilo in blagajniško obenem je podal marljivi tajnik Združenja g. Blažon. V Združenju jc včlanjenih 204 članov in 131 članic, skupno torej 355. Od vseh članov in članic je bilo pro-tokoliranih 89; družabnikov tvrdk je bilo 17 in ena družabnica, prokuristov in prokuristk 9, poslovodij 49, uradnikov 58, uradnic 78, prodajalcev in potnikov 211, prodajalk pa 133, blagajrričark 17, vajencev in vajenk 99. Vseh v trgovini zaposlenih nameščencev in nameščenk je bilo 766, 37 manj kot predlani. Tajništvo vodi tudi posle Trgovskega društva v Celju, ki obstaja že nad 20 let, obenem pa tudi vrši posle Bolniške blagajne in višjega zavarovanja TBPD. Delo pri bolniški blagajni narašča vedno bolj, ker pristopajo vedno novi člani iz vrst trgovskih in drugih privatnih nameščencev. Lani smo imeli 1044 zavarovancev, predlani 970, torej 74 več. V višjem zavarovanju je bilo lani 447, predlani 376 Iz tega sledi, da uživa Bolniška blagajna popolno zaupanje pri zavarovancih. Lani je bilo izdanih v pisarni 3898 raznih nakaznic zdravnikom in bolnikom. Na področju Združenja je bilo lani 43 trgovin na debelo, 292 na drobno, trgovin z mešanim blagom 114, z lesom 13, z deželnimi pridelki 12 Skupni dohodki Združenja so znašali 124.621 dinarjev, izdatki 114.697 din, tako da znaša pri-bitek 9.924 din. Čisto premoženje Združenja znaša že 983.420 din. Nato je bil sprejet preračun za leto 1941. Sprejeti so bili nato naslednji predlogi uprave: Zaradi dosege čim temeljitejše teoretične in praktične trgovske naobrazbe se odreja, da se naj na območju našega združenja kot vajenci ali va-jenke sprejemajo samo dečki in deklice, ki so uspešno končali 4. razred meščanske ali kakšne druge srednje šole z malo maturo. Ob času sprejema v trgovski pouk morajo biti vajenci odn. va-jenke stari najmanj 14 let in največ 16 let. Uprava se pooblašča, da sme tudi v letu 1941 znižati članarino onim članom, ki so obubožali, onemogli, ali pa, ki zaradi drugih izrednih razmer ne morejo plačati članarine, odnosno da uprava v skrajnem primeru članarino popolnoma popusti, v vsakem primeru seveda na prošnjo člana. Uprava predlaga, da se tudi za šolsko leto 1940/41 ustanove po tri nagrade za učence Trgov- ske nadaljevalne šole v Celju, ki bodo izdelali z odličnim ali prav dobrim uspehom in so jugoslovanski državljani. Nagrade naj znašajo po 200, 100 in 50 din za vsaki razred, ali skupno 1050 din. Krediti Narodne banke lz primerjave bilunčnib postavk Narodne banke leta 1940. in 1939. je razvidno, da so ne lani zmanjšala posojila gospodarstvu, dočim so se v veliki meri povečala posojilu državi. Menična posojila so se luni znižala od 2 085 26 na 1.674.1 milij. din, t. j. za 19.7%. Nadalje so se lani lonibardna posojila banke zmanjšala od 138.1 na 112.67 milij. din, t. j za 18.4%. Menična listnica je bila na koncu lanskega leta naslednja (vse v milij. din, v oklepajih podatki za 1939): trgovske izvozniške tvrdke 181.46 (292.3), trgovske u vozniške tvrdke 77.0 (8244), industrijska jiodjetja 618.3 (726.76). obrtna in mala industrijska podjetja 22.55 (29.05), denarni zavodi 631.4 (856.34), zveze kmetijskih zadrug 40.8 (51.85) in ostala podjetja in ustanove 102.6 (46.5) milij. din. Menična posojila ljubljanske podružnice so se lani zmanjšala od 72.5 na 51.7, dočim so so posojila mariborske podružnice povečala od 41.77 na 48.86 milij. din, vendar so se celotna posojila v Sloveniji zmanjšala od 114.8 na 100.6 milij. din. Tudi posojila na osnovi menic pri sedmih podružnicah na Hrvatskem so se lani zmanjšala od 536.6 na 463.2 milij. din. Posojila na ostalem področju države so se zmanjšala od 930.04 na 62906 milij. din. Pri tem pa niso upoštevane ustanove splošnega značaja (1'rivil. agrarna banka, Priv. izvozna družba itd.), katerim so se menična posojila lani zmanjšala od 504.36 na 481.26 milij. din. Pregled lombardnih posojil kaže, da so se lom-bardna posojila pri ljubljanski podružnici povečala od 5.24 na 34.1 milij., pri mariborski pa zmanjšala od 3.84 na 3.6 milij. din, tako da je skupna vsota lombardnih posojil v Sloveniji narasla od 9.1 na 37.7 milij. din, pri sedmih hrvatskih podružnicah so lonibardna posojila narasla od 12.75 na 33.2 milij., dočim so se v ostalih predelih države zmanjšala od 116.25 na 41.75 milij. din. Istočasno, ko so se lani menična in lonibardna posojila banke znatno zmanjšala ,je znatno narasla vsola naložb na žirovnih računih, in sicer v vsej državi od 899.1 na 1.182.94 milij. din. Najbolj so se povečale žirovne naložbe z Zagrebu in Belgradu, v Sloveniji pa so se celo nekoliko zmnajšale: od 114.8 na 139.3 milij. din. Naložbe na žirovnih računih v Zagrebu so narasle od 185.0 na 268.4, v Belgradu od 351.95 na 518.34 milij. din. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke za 8. marec kaže naslednje glavne jiostavke (vse v milij. din, v oklejiajih razlika v primeri s stanjem dne 28. februarja): Aktiva: Zlato v blagajnah 2.298.8 (+0.8), zlato v inozemstvu 492.4 (+0.25), skupna zlata rezerva po stab. vrednosti 2.791.2 (+1.05), devize izven podlage 956.06 ( + 47.5), kovani denar 412.2 ( + 21.1), posojila: menična 1.786.6 ( + 138.35), lonibardna 59.03 ( + 1.4), skuj>no posojila 1.845.6 ( + 159.74), vrednostni papirji 294.1 (—28.0), vrednosti raznih skladov 20.2 (—22.0), eskont bonov državne obrambe 7.189.0 (+61.0), razna aktiva 2.296.1 ( + 29.1). Pasiva: bankovci v obtoku 14.060.9 (+88.0), državne terjatve 144.56 ( + 65.1), žirovni računi 1.599.8 ( + 22.6), razni računi 1.742.16 (—111.24), skupno obveznosti na vpogled 3.486.5 (—23.55), obveznosti z rokom 9U0.0 ( + 200.0), razna pasiva 362.9 ( + 5.74). Obtok bankovcev in obveznosti na vjiogled 17.547.4 ( + 64.45), skupna zlata rezerva po stvarni vrednosti 4.465.96 ( + 1.7), od tega samo zlato v blagajnah po stvarni vrednosti 3.678.1 (+1.3) inilij. din, skupno kritje 25.45 (v prejšnjem izkazu 25.3)%, od tega samo z zlalom v blagajnah 20.96 (21.03) %. Izkaz kaže predvsem znatno povečanje jx>-sojii zasebnemu gospodarstvu, radi njegovih li-kviditetnih potreb. Poleg tega je banka odpro-dala tudi mnogo vrednostnih papirjev. Zadolžitev države je zopet r.arasla. kompenzirana pa je bila s povečanjem državnih naložb pri banki. Postavka obveznosti z rokom je |K)novno narasla in dosegla že 900 milij. din. Predvsem radi povečanja posojil zasebnemu gosjx*larstvu je narastel obtok bankovcev nad 14 milijard dinarjev, vendar je treba ugotoviti, du se je istočasno znatno zmanjšal. Tudi obtok kovanega denarja, tako da je per saldo ves obtok denarja narastel samo za 66.9 milij. din. * Prekmurska banka d. d., Bilančna vsola v novem poslovanju je narasla od 1.4 na 3.85 miilj. dinarjev, skupna bilančna vsota pa je znašala za leto 1940 17.53 (16.75) milij. din. Pri brutto donosu 0.91 (0.91) milij. din je znašal čisti dobiček brez prenosa 0.014 (0.026) milij. din. II. V zadnjih deselih letih pred vojno v dobi 1928 — 1938 se je uvozilo v Jugoslavijo povprečno letno okoli 1000 vagonov (10 tonskih) na bazi sveže so-ljenih kož, upoštevajoč v gornji množini zaradi enostavnosti 1 kg suhe kože z 2 kg sveže soljene in soli proste kože. Natančne statistike o množini doma padlih govejih kož nimamo radi rudimentar-nosti klanja v vzhodnih pokrajinah, ceni pa se ista s precejšnjo točnostjo na ca 2000 desettonskih vagonov od katerih odpade na našo banovino ca 170 vagonov, kar bi dalo skupno potrebo za vso državo okroglo 3000 vagonov. Domača jugoslovanska goveja koža je f>o pokrajini silno različna, tako v pogledu teže kakor tudi kvalitete. Bolje izdelana slovenska koža bi kvalitativno ne zaostajala za povprečno evropsko kožo, med tem ko v Bosni in Južni Srbiji padle kože ne prekašajo ne po kvaliteti, še manj jx> izdelavi slabih afriških kož. Ker rabimo za spodnje podplatno usnje težko kožo, ki pade V' Sloveniji, severni Hrvatski, Moravski dolini in deloma v Vojvodini, za gornje usnje pa srednjo in lahko kožo, ki pade v Bosni, Dalmaciji, Črni gori in Južni Srbiji, lahko trdimo, da imamo tozadevno izbiro kakor nobena evropska država in bi bili tozadevno lahko popolnoma avtarktični, če bi imeli zadostno množino. Na žalost pa nam manjka eno tretjino jx>trebe. Ta primanjkljaj se sedaj v manjši nteri krije s teletinami, katerih izvoz je prepovedan, s konjinami in deloma z ovčinami, katere smo deloma pritegnili v svrhe, kjer se je normalno uporabljala koža. Dasiravno vlada v usnjarskih obratih že prav občutno pomanjkanje govejih kož in se dela le v zelo skrčenem obratovanju, se pri usnju do sedaj še ni pojavilo tako občutno pomanjkanje zaradi tega: prvič, ker so bile tu prav znatne zaloge, ki so šele sedaj skopuele in pa drugič, ker zaradi nekih novih predpisov ni intendantura skoro vse lansko leto dala nikakih naročil in je šla večina produkcije usnja za civilne potrebe. Jugoslovanska goveja koža v povprečju ni slaba po Kakovosti, kar pa se tiče izdelave in konzerviranja, pa jo lahko štejemo med najzanikrnejše ne samo v Evropi, temveč tudi na svetu. Koliko se pri nas proda s kožo blata, kosti, mesa in vode, je nekaj neverjetnega. Ako izvzamemo dve ali tri klavnice v državi, kjer se je začelo delati s kožami na so-lidnejši način, vlada v sjjlošnem neverjetna igno-ranca, kako naj bi bila koža izdelana in kako konzervirana. Vzrokov za take nedostatke je več. Prvič so odbitki za škodo povzročeno po mesarskem nožu in po nepazljivosti mesarskih pomočnikov veliko preneznatni, da bi mogli vzgojno vplivati na mesarski naraščaj. Drugič pride na vsako kožo preveč trgovcev s kožami, kateri v konkurenčnem boju vse premalo pazijo na solidno izdelavo. Tretji vzrok je, da nimamo za vso državo enotnih kondicij ali uzanc za firevzemanje kož in je to prevzemanje tako individualno, da varira od ene firme do druge včasih tudi 10% v celotni vrednosti. Četrti vzrok je, da se v večini države zelo malo pazi na živali, ko se pasejo nimamo prepovedi, da bi jx>ta in pašniki ne smeli biti ograjeni z bodečo žico, ker napravi na živalski koži ogromno škodo; nimamo niti navodil, kaj še predpisov za pobijanje ogrcev, ki napravijo kožam največjo škodo. Peti vzrok je prav za prav v vzročni zvezi s tretjim, t. j. pomanjkanje kondic j, da namreč mesar pusti na koži vse mogoče stvari, ki niso kože, kakor razne mesne dele itd., kadar je koža dražja od mesa. Pri telečjih kožah n pr. prodajajo kože od glave z ostalo kožo; ta glava grtf pri usnjarju v mezdro, ki se rabi za izdelavo kleja :n je vredna ca 1 din za kg, medtem ko b' bila koža telečje glave kot prvovrstna ljudska hrana lahko prodana z glavo in ugrabljena z 10—15 kratno vrednostjo. Zaradi naštetih vzrokov se lahko ceni škoda oz. manjvrednost kože napram mednarodnim povprečnim kondicijam najmanj 7 20%. Ako pomnožimo domačo produkcijo 2000 vagonov ? sedanjo maksimalno ceno. din 23.— dobimo vrednost 460 milijonov, pri kateri svoti je ca 92 milijonov izgubljenih za narodno gospodarstvo zaradi nepazljivosti in neurejenosti Na tem polju bi avtoritativna pa pametna roka lahko veliko popravila v razmeroma kratkem čas«u„ ker ne kaže, da bi se interesenti sami spametovali in zedinili. Trgovinska pogajanja z Madžarsko. Iz Budimpešte poročajo, da je bil nedavno lia Madžarskem delegat ravnateljstva za zunanjo trgovino, ki je delal na reulizaciji večjega konijienzncijskeca |>osln med naAo državo in Madžarsko. V okvirju te kompenzacije bi prišli v poštev naslednji superkontingeuti: 1000 ton silikomanguna. 1000 ton taninu, 200 ton finega cinka, 250—270 ton ferokroma. 500 ton bakra in neka količino cinkovega prahu. Nova trgovinska |)ogajanja med našo državo in Madžarsko se bodo začela po vrnitvi naše trgovinske delegacije iz Rima. Davek na imovino. V okvirju svojih člankov o jjolrebni reformi našega davčnega sistoma prinaša belgrajska agencija »Jugoslovanski kurir« tudi informacijo, da se neki krogi v naši državi zavzemajo za davek na imovino. To naj bi se vpeljalo po zgledu drugih držav. Vsa imovina naj bi se prijavila za obdavčenje in bi plačala enkrat za vselej progresivni davek. Seveda dohodek ne bi pritekel takoj v državno blagajno, ttmveč postopno v teku 5 let. Z uvedbo davka na imovino bi se izognili za dolgo časa uvedbi novih in povečanju starih davkov. Tujskoprometna zveza v Ljubljani ima občni zbor dne 4. aprila t. I. ob 10, v dvorani Trgovinskoindustrijske zbornice. Hranilnica dravske banovine, Maribor. Računski zaključek za lansko leto izkazuje bilančno vsoto 100.9 (za leto 1939 100.47) milij. din. Pri brutlo donosu 6.35 (6.8) milij. din znaša čisti dobiček zavoda 1455 (0.73) milij. din, kar se porabi za dotacijo raznim skladom. S tem bodo narasli lastni skladi Hranilnice dravske banovine v Mariboru na 9.2 inilij., t. j. nad 10% vseh hranilnih vlog. Promet hranilnice je znašal lani poldrugo milijardo dinarjev. Izvoz in uvoz naših vin. V mesecu februarju smo iz Slovenije izvozili 47.552 litrov naših štajerskih vin v Nemčijo. Ves letošnji izvoz naših vin je znašal v mesecih januarju in februarju 70.948 litrov. Uvozili pn smo 1680 litrov vin iz Italije. Pris|)cvek za zajednico za kože na Hrvat- skem. V smislu sklepa ujjravnega odbora Za-jednice za kože na Hrvatskem se bo začel od 1. marca dalje {»obirati prispevek od opravljenega prometa surovih kož v znesku 0.75% vrednosti kupljenih surovih kož. Prispevek se bo pobiral tako. dn bodo vsi trgovci s kožami kakor tudi zadruge ob priliki prodaje dodeljenih kož predelovalcem dostavile uradu za nadzorstvo cen duplikat fakture, katerega bo urad odstopil zajednici za kože v svrho obračuna. Ta prispevek plačajo industrijci naravnost zajednici. Borze Oenar Nemška marka 17.72—17.92 Dne 13 marca. Ameriški dr'ar 55— Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 10,900.127 din, na belgrajski borzi 8,960.000 din, od tega 89.5F9 in 367.737 mark, 147.823 švic. frankov in 581 dolarjev. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 655.000 din. Ljubljana — Uradni tečaji: London 1 f int....... 174.57—177.77 Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—44vS5.00 Ženeva 100 frankov..... 1028.64—1038.64 Ljubljana — Zasebni kliring: London 1 funt.......215.90— 219.10 Ne\vyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov..... 1271.10—1281.10 Ljubljana — Svobodno tržišče: Berlin 100 mark ...... 1772.00—1792.00 Solun 100 drahem...... 37.50 denar Zagreb — Zasebni kliring: Solun 100 drahem...... 37.50 denar Belgrad — Zasebni kliring: Solun 100 drahem...... 37.15— 37.85 Curih: Belgrad 10, Pariz 700, London 1710, Newyork 431, Bruselj 69, Milan 21.70, Madrid 39.50, Amsterdam 229, Berlin 172.50, Stockholm 102.57, Oslo 98.50, Kopenhagen 83.50 Sofija 4.25, Lizbona 17.26, Budimpešta 85, Atene 3.00, Carigrad 3.37, Bukarešta 2.00, Helsingfors 8.75, Buenos-Aires 98.50. Vrednostni papirji Vojna škoda; v Ljubljani 477.50—478 v Zagrebu 477 denar v Belgradu 477.50—478 Ljubljana Državni papirji: 7% inv pos. 100— 101, agrarji 57—58, vojna škoda promptna 477.50— 478, begi obv 85—86, dalm. agrarji 80—81, 8% Bler. jios. 107-109, 7% Bler. pos. 102—104. 1% pos. DHB 102—104, 7% stab. pos. 97—99. — Delnice: Narodna banka 6900—7000, Trboveljska (390), K1D 142 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 99—100.50, agrarji 56 denar, vojna škoda promptna 477 denar, begluške obveznice 85—86, dalm. agrarji 79 blago, 6% šumske obveznice 78.50 blago, severni agrarji 56.50 blagov. 8% Bierovo posojilo 106 denar, 7% Bierovo posojilo 100 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 102 denar, 7% stab. posojilo 96 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 200-205, Trboveljska 387.50—390 (390). Belgrad. Dri. papirji: 7% investicijsko posojilo (99), agrarji 57 denar, vojna škoda promptna 477.50-478 (477.50), begluške obveznice 85— 85.25 (85), dalm. agrarji 79.75—80.25 (79.75), 6% šumske obveznice 79.75 5denar. 4% severni agrarji 56.25 denar. — Delnice: Priv agrarna banka 208 denar. žitni tre Novi Sad: oves bač.. srem. slav. 425—430; Ječmen, bač. srem. 562.50—567.50. — Tendenca neizpremenjena. Cene živini In kmetijskim pridelkom Cene živini in kmetijskim pridelkom v ljubljanski okolici dne 4. marca t. L: voli I. vrste 11 din, II. vrste 9. 111. vrste 8 din, telice I. vrste 10 din. II. vrste 8. III. vrste 7. krave I. vrste 8, II. vrste 6. III. vrste 5 din, teleta I. vrste 12, II. vrste 10 din, prašiči špeharji 18, pršutarji 14 din zn kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 14 do 16, 11. vrste 15—17, III. vrste 10—12, svinjina 21—24. slanina 26. svinjska mast 28—32, čisti med 35 din za 1 kg. — Pšenica 500, ječmen 500, rž 475, oves 450, koruza 450, fižol 500—700. krompir 150—200, seno 130, slama 60. pšenična moko do 900. koruzna moka 450—700 din za 100 kg. Drva 160 din za kub. m. jajca 1 din za komad, mleko 3 din za liter, surovo maslo 32—36 din M 1 kg. Sveti misijon v Ljubljani Začel se bo v soboto, 15. marca in bo zakl.učen v torek, 25. marca Naša lepa slovenska zemlja je že v preteklih sloleljih dobila neizbrisen pečat, ki ga more dati le krščanska kultura in krščansko življenje. Premnoge cerkvice na gorah in hribih nam to dokazujejo in so hkrati spomenik požrtvovalnosti in globoke vere naših prednikov. Tudi danes so cerkve šo vedno polne ne samo po deželi, ampak tudi v mestih in celo ob delavnikih. Le poglejte v Ljubljani ob zgodnjih jutranjih urah po cerkvah, pa boste, kako lepo je število tistih, ki celo na delavnik pred začetkom svojega vsakdanjega dela pobile v božji hram. Ob nedeljah in praznikih so ljubljanske cerkve pri vseh številnih mašah vedno polne. Tudi Ljubljana živi še vedno v lepem verskem duhu. Vsem njenim prebivalcem je posvečen sveti misijon: tistim, ki so že dosedaj sami našli pot do oltarja, pa tudi tistim, ki so doslej hodili le mimo cerkva. Da, zlasti takim, ki jih je življenje pripeljalo na pot, ki vodi daleč od Boga in njegove Cerkve. V današnjih hudih časih se nam zdi, da je svet padel iz tečaja, in s strahom se sprašujemo, kako se bo uredil. Vendar tegobe današnjega sveta niso le zunanje, stiska je tudi v srcih. Zato noben red in nobena reforma ne bosta mogla doseči toliko, kakor bi bilo treba, če ne pride pre-okret od znotraj, iz nas samih. Točno pred desetimi leti in na današnji dan se jo začel v Ljubljani zadnji sveti misijon. Tedaj je marsikdo po dolgih letih morda prvič spet stopil v cerkev. Nepoznan med drugimi verniki se je spomnil na mlada leta, ko ga je še mati učila sklepali ročice in delati križ. Spomin na tiste čase mu je morda rodil v srcu grenak občutek in spoznanje, da je bilo takrat, v časih trdne vere in zaupanja v Najvišjega, mnogo lepše kakor danes. Dal Bog, da bi tudi pri letošnjem sv. 1111-sijonu bilo mnogo takih mimoidočih potnikov, ki bi se odpočili in okrepili ob Studencu, ki je vir vsega življenja. Spored sv. misijona Letošnji sveti misijon v Ljubljani se bo začel v soboto 15. marca in se bo zaključil na praznik 25. marca. Misijon bo v vseli ljubljanskih farnih cerkvah in v cerkvi na Rakovniku in v Dravljah. V cerkvi na Barju se bo začel teden kasneje, v nedeljo 23. marca, in se bo končal 30. marca. V šmarinem in Bizoviku bo od 22. do 29 marca, v Štepanji vasi in Tomačevem pa od 29. marca do 6. aprila. Začetek svetega misijona bo istočasen v vseli naštetih ljubljanskih cerkvah. V soboto 15. marca ob tri četrt na 8 zvečer bodo litanije z blagoslovom, nato »Pridi sveti Duh« iu uvodni misijonski govor. Oh delavnikih bo red svetega misijona naslednji- ob 5 zjutraj tiha sveta maša, ob 5.30 misijonski govor, nato sveta maša z blagoslovom. Morda se bo Komu zdel govor nekoliko /.goden, vendar naj upošteva, da se je treba ozirali na mnoge, ki čez dan in na večer ne bodo imeli priložnosti udeleževati se misijonskih govorov in po-božnosti. Ob pol 4 popoldne bo sveti križev pot, ob 4 popoldne misijonski govor, nato litanije z blagoslovom. Ob tri četrt na osem zvečer litanije z blagoslovom, nato misijonski govor. Po govoru zazvoni misijonski zvon. Ob nedeljah in praznikih: ob 5 tiha sveta maša. Ob 6.30 misijonski govor, nato sveta maša z blagoslovom. Dopoldne namesto nedeljskih pridig misijonski govori ob navadnih urah. Oh pol 4 sveti križev pot. nato misijonski govor in litanije z blagoslovom. Ob tri četrt na 8 zvečer litanije z blagoslovom, nato misijonski govor Po govoru zazvoni misijonski zvon. — O bnedeljah in praznikih ostane drugi red službe linije nespremenjen v vseh cerkvah. Sklep svetega misijona l>o v torek, na praznik Marijinega oznanjenja. Ob 4 popoldne bo sklepni misijonski govor, obnovitev krstne obljube, papežev blagoslov s popolnim odpustkom, slovesne pete litanije, zahvalna pesem in blagoslov z Najsvetejšim. V sredo 26. marra bo v vsaki cerkvi, kjer je bil misijon, zjutraj ob uri, ki bo še oznanjena, kratka pridiga, nato slovesna zadušnica in molitve za rajne dolične župnije. Pri misijonu bo prav učinkovito ljudsko petje. Verniki bo.lo peli znane postne pesmi in lepo misijonsko pesem. Vsak večer bo misijonski V letošnjem predpustu je bilo pri S v. M a r k u niže Ptuja precej porok, vendar jih pa po pripovedovanju domačinov zopet ni bilo toliko ko pred leti, v predvojnih časih, ko se je včasih v enem samem dnevu poročilo po 6 do 10 parov. Med letošnjimi pari moramo omeniti zlasti dva ugledna kmečka para iz Stojnic pri Sv. Marku, in sicer: Janeza M e z 11 a r i č a in njegovo nevesto Marijo Plohi ter nevestinega brata Jožefa Plohi, ki je poročil Meznaričevo sestro Ivano. Janez Mez-narič je predsednik Fantovskega odseka pri Sv. Marku. Jožef Plohi pa odličen igralec Katoliškega prosvetnega odra. Zato sta Fantovski odsek in Dekliški krožek oba poročna para počastila s sprejemom pred vhodom v farno cerkev ter jima čestitala k poročnemu dogodku. Na sliki vidimo oba poročna para sredi članov Fantovskega odseka in članic Dekliškega krožka. Ženitovanje pa se pri Sv. Marku in v njegovih bližnjih vaseh odvija deloma še po starih poročnih običajih, ki se odlikujejo po nekaterih krajevnih značilnostih, ki jih drugod po Dravskem polju v tako izraziti podobi ne zasledimo. Med drugimi je taka svojstvenOst Sv. Marka plešoči kočijaš na čelu poročnega sprevoda s svojo ženitovanjsko zastavo in številnimi pisanimi trakovi, pritrjenimi na leseno kopje. Farani Sv. Marka so lahko ponosni, da imajo za svojega dušnega pastirja tako kulturno zavednega gospoda, kot je g. župnik Ignacij G ro b 1 a r, zvon klical vernike in jih opozarjal, naj se spominjajo tudi tistih, ki so se Bogu odtujili. Voditelji svetega misijona so poskrbeli, da bodo misijonski govori obravnavali prav vsa vprašanja in se dotaknili vseh stanov in vseh slojev. Sami izbrani in odlični govorniki bodo govorili po ljubljanskih cerkvah v teh dnevih. Sveti misijon bodo vodili: v stolnici prevzv. škof dr. Gregorij Rozman, preč. g. župnik brezniški dr. Janko Ar-nejc in preč. g. univ. prof dr. Ignacij Lonček. V frančiškanski cerkvi bodo vodili sveti misijon gg. lazansti, pri sv Jakobu 00. kapucini, v Trnovem 00. frančiškani, pri sv. Petru 00. jezuiti, v Mostah 00. frančiškani, v šiški gg. salezijanci, v župniji sv. Cirila in Metoda gg. salezijanci, na Viču gg. lazaristi. na Rakovniku gg. salezijanci, v Dravljah gg. lazaristi in na Barju 00. frančiškani. ki je iz ljubezni do kraja in iz spoštovanja do pre< lepili ljudskih običajev svojih vasi opozoril na letošnje svelouiarkovskc poroke, ki se danes morda blestijo v zadnji slavi iz starih časov, Etnografski muzej v Ljubljani. Bila je izražena želja, da bi Etnografski muzej svetomarkovsko poroko filmal. Filmanje pa zahteva poprej posebnih priprav, mimo tega pa za take stvari žal ludi ni mogoče dobiti pri nas potrebnega denarja. Zalo je Etnografski »Kopjaš«, vodja ženitovanjskega sprevoda pri Sv. Marku. Zakaj naj se udeležim sv. misijona 1. Zalo, ker hočem rešiti svojo dušo. »Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo lastno dušo pa pogubi.« (Sv. Marko, V111. 26.) 2. Zato, ker želim dobiti odpuščanje svojih grehov. »Ako bi bili vaši grehi rdeči kakor skrlat, poslali bodo beli kot sneg« (Izaija, 1. 18.) 3. Zato, ker hočem poboljšati svoje življenje. »Pozabiti hočem stvari, ki so za menoj, in obrniti se hočem k temu, kar je pred me-' noj.t (Filip, IU. 13.) 4. Zato, ker hočem poslušati božjo besedo. »Pojdite in oznanjujte moj evangelij. Kdor vas posluša, men« posluša.« (Luka, X. 16.) 5. Zalo, ker želim dobiti blagoslov zase in za svojo družino. »Naj blagoslovi Gospod vas in vaše družine.« (Ps„ CX1I1. 14.) muzej poslal k Sv. Marku le svojega kustosa gosp. Fr. Kosa ter narodoslovua B. Orla, da si ogledala svetomarkovski ženitovanjski obred. Po posredovanju g. župnika sta bila gg. Kos in Orel povabljena na ženitovanje Meznariča in Plohla v Stojnce, kjer sta napravila mnogo fotografskih posnetkov in zapisala posamezne ženitovanjsko prizore. Pohvaliti moramo pri nas tako redko narodopisno razumevanje g. župnika Groblarja za vrednote starih ljudskih običajev, hkrati pa seveda tudi prisrčno gostoljubnost, ki sta je bila v veliki meri deležna odposlanca Etnografskega muzeja sredi ženitovanjskega veselja v hiši ugledne družine Meznarič v Stojncib. Železniškemu ravnateljstvu v Ljubljani Kakor se je moglo zvedeti, bodo z novim voznim redom nastale precejšnje izpremembe v času odhoda in prihoda vlakov. Prepričani smo, da je ravnateljstvo hotelo vsaj pri lokalnih progah ugoditi vsem upravičenim željam prizadetega prebivalstva, vendar je, kot se zdi, vsaj ponekod prezrlo del potujočega občinstva, mislim potujoče dijaštvo, in njega ter njegovih staršev želje in potrebe. Vzemite progo Pragersko—Ptuj—Središče in obratno! Vemo, da so vožnje dijakov v šolo in nazaj zlo za dijaštvo in šo'o. ki ga bo treba ob normalnih časih takoj odpraviti, in da vzbujajo nejevoljo pri železniški upravi. O tem problemu se je dosti razpravljalo v poklicnih in nepoklicnih krogih, ali že to, da se ne more najti rešitev, dokazuje, da je trelia s tem zlom vsaj začasno računati in ga vzeti v zakup. Treba je pa dijaštvu, kolikor je mogoče, te muke in napore olajšati, ne pa še povečati. Po novem voznem redu bi prišel jutranji vlak s Prager-skega v Ptuj že ob pol šeslih, tako da bi morali dijaki s Pragerskega in Cirkovc vstajati že ob pol petih, oddaljenejši celo ob štirih zjutraj. Iz te smeri se jih vozi doslej 25. Še več muk pa bodo prestali dijaki na progi Središče—Ptuj. Dosedanji vlak je zanje zelo primeren, ker pripelje v Ptuj ob tri četrt na osem zjutraj. Po načrtu r.ovesia voznega reda bi pripeljal ta vlak že ob po! sedmih, tako da bo treba dijakom iz Središča in Ormoža, zlasti takim, ki imajo daleč do postaje, vstajati ob štirih, pol petih. Teh učencev je pa nad sto! To niso več napori, to je mučenje mladih dečkov in deklet, posebno v zimskem času. Ali pa naj se z eno potezo odvzame 120 ljudem možnost šolanja in kaznuje nje in še bolj njihove starše? Komu na ljubo naj se spreminja dosedanji vozni red? Mariborski trgovci ne bodo prav nič utrpeli, če pride vlak v Maribor ob 9 namesto že ob 8, pač pa ptujski, ker se bo marsikak kupec peljal mimo Ptuja. Tudi za Ljubljano je čas. saj so uradi odprti do dveh popoldne. Prosimo žel. direkcijo, naj se v stoletju otroka ozira na otroka. Ban dr. Natlačen - boter 11. otroku Prečna, 13. marca. Prisrčno slovesnost smo imeli v Prečni 11. marca, bil je krst enajstega otroka, ki je sedmi sin pridnih in delavnih zavedno-katoliških kmet-skih staršev Mesa jedca Janeza in Alojzije iz Če-šče vasi. Bolrstvo je prevzel naš g. ban, ki ga je pri krstu zastopal novomeški g. okrajni glavar Vidmar — Ob 11 je pribrzel avto z botri, otrokom in očetom pred župno cerkev, kjer so pričakovali odlične botre g. župnik Komljanec s kaplanom Grčarjem, župan Zagorc, učiteljski zbor 111 šolarji. Zastopnika g. bana sta pozdravila gosp. župnik in župan, nato pa še šolarica. Pri krslu je dobil fantek ime Marko-Vincenc. Po krstni slovesnosti je nagovoril g. župnik botra in poudaril, da starši številnih otrok ne izvršujejo samo častne obče človeške naloge, ampak tudi božje naročilo, ki jo eminentno narodna in državna korist. Če mnogi dobivajo odlikovanja v obliki kolanj kot priznanje za zasluge državi, je pa Me-sajedec dobil od g bana odlikovanje, ki je vse večje in častnejše od navadnih odlikovanj, t. j. botrstvo, ki je odlično priznanje staršem za njih velike žrtve pri vzreji in vzgoji otrok. Tako priznanje razžari vzvišeno dolžnost roditeljev in jo postavlja na svetilnik za zgled in nad prostaško materialistično pojmovanje življenja mnogoterni-kov. Bog naj navdihuje in podpira g. bana tudi za naprej v težki službi Bogu, narodu, državi in kralju. G. župan Zagorc ie omenil toplo zahvalo g. banu za naklonjenost preprostim občanom. Zastopnik bana g. okrajni glavar je odgovoril, kako pazljivo skrbi g. ban za blagor naroda ne samo v materialnih potrebah, ampak tudi za duhovne zadeve. Z družinami se narod ohranja, množi in naprej vzgaja Zaln posveča g. ban veliko pažnjo najprej družinam. S prevzemom botrstva otroku-fantu, k: je nad deseti otrok, hoče g. ban dali javno priznanje in odlikovanje poštenosti katoliških staršev. Narod poštenih katoliških družin nosi sam v sebi poroštvo obstanka in splošnega koristnega napredka v čast Bogu iu slavo naroda, kralja in države. F. S. Finžgar t Pod svobodmm soncem Povest davnih dedov Ko je Iztok videl, cla H i I -hudi j gre z vojsko proti Slo-venom, je s svojimi tovariši takoj začel zasledovati gibanje njegovih čet. Zaskrbelo ga je bli/.anje Biznntinccv ter je takoj spoznal, da namerava bizantinski poveljnik napasti Svarunovo taborišče. (0) Iztok: »Tovariši! Jahajte počasi za rnu-110, jaz bom pohitel naprej v gradišče. Takoj moram dvigniti vojake nad Hilbu-dija, da ne bo prepozno!« (10) Iztok žene koilja na vso moč in govori pri srbi: »Moram priti še v pravi čas! Moram!« in vzpodbude konja. (11) Po dolgem jahanju in naporu, ko sla jezdec in konj napela vse sile. je plemenita žival prinesla Iztoka v tabor in padla brez diha na zorni jo. Izlok jo skočil z nje in za-vpil z vsem glasom: Ženitovanje pri Sv. Marku niže Ptuja 6. Zato, ker potrebujem mnogo milosti od Boga. »Vsak dober dar in vsako popolno darilo pride od zgoraj in prihaja od Očeta svetlobe.« (Sv. Jak., I 17 ) 7. Zato, ker želim sprejeti tolažbo sv. Duha. »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obloženi, in jaz vas boin pokrepčal... in našli boste mir svoji duši.c (Mat., XI. 28.) 8. Zato, ker me Bog kliče. »Pridite vsi in se obnovite v gorečnosti svoje vere. — Odločeno je vsem ljudem enkrat umreti in po smrti pride sodba.t (Uebr., IX. 27.) Poročna para Mezuarič in Plohi s člani Fantovskega odseka in članicami Dekliškega krožka pri Sv. Martinu niže Ptuja. Xa sredi zgoraj »kopjaš«. tflTM f| iSI.0 VENEC«, petek 14. marca 1941. Stev. 61. novice Koledar I*efek. M. marca: Matilda Nfeirfška, kraljica; Karel, špožnavatec; Leon, škof in inučenoc. Sobota, 15. rtlarra: Klemen Dvorak, spozna-valec; Ludovika Marijak, Ustanoviteljica reda. Letopis 14. marca 1917. leta jo prevzel vlado v Rusiji pri revolucionarni kabinet pod predsedstvom kneza Lwo\va. Anglija) ki ni več zaupala carju, je bila s spremembami zadovbljna, posebno Se, ker je bila vlada sestavljena iz samih njenih prijateljev kadetov iu oktobristov, zunanjo po-liliko je vodil Miljukov, Toda vlada ni imela za seboj množice, vojska jo ni podpirala, temveč se jo priključila nezadovoljnim delavcem in začeli so se ustanavljati dolavsko-vojaSkj sveti, ki so se v kratkem polastili vse ooiasti. 11. marca 1921. leta jo umrl v Ljubljani zgodovinar Franc Kos. Rodil se je 24. decembra 1853. leta v Selcih pri Škofji Loki, obiskoval šolo tam in v Ljubljani, kjer je leta 1874. matiiriral, študiral v letih 1S71 —1878. zgodovino iil zemljepis na Dunaju, naio pa služboval v LJubljani, Goricj in Kopru. Med svetovno vojno je živel na Dunaju, nato pa v Selcih in Ljubljani do emrli. Kosovo delo na področju zgodovinske vede sc giblje v glavnem v dveh smereh; zbira, kritično obdelava in objavlja vire, nalo pa na podlagi leli piše razprave in študije. Poglavitna domena Kosovega dela v obeli označenih smereh je srednjeveška zgodovina Slovencev ter njihovega nekdanjega in sedanjega ozemlja. Kosovo življenjsko delo -Gradivo za zgodovino Slovencev t, je po posredovali ju pokojnega Janeza Kv. Kreka izdala Leonova druž'asen pog/pd — ŽahVala. Iz Viicje vasi, p. Križevci pri Ljutomeru, smo prejeli naslednjo zahvalo ge. pod-banici Klari dr. Majcenovi, podpredsednici Društva prijateljev Slov. goric: V imenu maler naših malih dojenčkov, ki su bile ob priliki hjgieliske razslaVf. obdarovane z darili, mi je dolžnost, dh se Vam, ga. podpredsednica, zahvaljujem za dragocene darove, ki so jih po Vaši požrtvovalnosti in dobrosrčnosti prejele naše revne matere. S temi darili ste izrekli po »Društvu prijateljev Slov. goric« visoko priznanje svetosti materinstva. Veliko veselje in presenečenje, ki so ga bile deležne matere, prav tako pa tudi smehljajoča ličecn njih dojenčkov, ki so povili sedaj v lepo bete pleničke in tople rožnale srajčke, Vam bodi zavest velike zahvale, ki Vam jo izrekajo naše obdarovane revne matere, šol. upravitelj .lože Kocbek. — Smamicc za leto 1041. Izšle so šmarnice: Andrej Pire, »Smisel in skrivnost trpljenja«. Prepletene so z zanimivimi zgledi in prav primerne za sedanji čas. Naročajo se v Misijonski tiskarni v Grobljah, p. Domžale. Cena 25 din. — Obvestilo in opožorilb stanovskim človekoljubnim Ustanovam. Akcijski odbor stanovskih človekoljubnih ustanov je na seji dne 10. marca t. 1. ugotovil, da je dovršil svojo nalogo, ker je obvaroval vse prizadete uslanove in jim omogočil, da lahko nemoteno izvajajo dalje svoje hvalevredne namene. Spričo tega jo akcijski odbor sklenil, da se razide. Ponovno bo začel s jiolno voljo delovali le, če Iii se obstoj stanovskih človekoljubnih Ustanov vnbvič ogražal, česar pa ni pričakovati. V zvozi s tem opozarjamo tutli vse stanovske človekoljubne uslanove, da naj se ne puste begati po plsiliih, ki jih nekatere zavaroval- nice pošiljajo in v katerih napačno trdijo, da Se morajo tudi stanovske človekoljubne ustanove prilagoditi pravilniku, ki ga je izdalo ministrstvo za trgovino in ki je bil objavljen v >Službenih no-vinali« 24. januarja t. 1. ter v »Službenem listu« 8. februarja t. I. Ponovno poudarjamo, da se stanovskih EldveholJUhnlh uslahov, ki odločajo o svojih prispevkih in podporah na občnih zborih, predmetni pravilnik ne tiče. To jilsno Iti nedvomno pove pravilnik sam v čl. 1. odstavek tretji, V katerem določa, da stanovske človekoljubne ustanovo, ki odrejajo podpore in prispevke na občnih zborih, no spadajo v okvir pravilnika. Spričo toga so pozivi zavarovalnic lo običajna agitacija, k| nima nobenega drugačnega pomena. Ko se akcijski odbor razhaja, se zahvaljuje Vsom ustanovam kakor tudi vsom merodajnim člriiteljem, ki so pokazali za vso zadevo polno razumevanje in akcijo podpirali, da jo bil končno dosežen uspeh. — Ljudski krtih je treba znati peči. Mnoge gospodinje šo pritožujejo nad sedanjim kruhom in izražajo svojo nevoljo ustmono in pismeno V časopisih. Pa poskusite zamesiti kruh po temle receptu: Za štruco kruha, težko 4 kg, vzemite že zvečer pred peko 2 kg koruzne moke in jo v posebnem loncu preparito s poldrugim litrom vrele vode. Že zvečer pa v drugem loncu nastavite tudi kvas na enotni moki. Kvasa pa mora biti dvakrat toliko kot pri peki belega kruha. Drtigo jutro primešajte enotni moki drobno zdrobljene soli ter jo dobro zmešajte v loncu s prekvašeho enotno moko. Vode ni Ireba primešati in šele sedaj dodajte pojiar jeno koruzno teslo ter pazite, da zgnelete štruco brez dedavanja vode ali pa pri-1 i.t-te le malo vode, testo mora dobro vzhajati, kruh pa mora biti tudi dobro pečen, tako dobite jirav okusen in visok kruh s tanko skorjo ter se 1 kruh ne drobi. — Okrajno učiteljsko društvo JUU za litijski okraj bo zborovalo v soboto, 15. t. m. ob 9.45 dopoldne v hotelu Metropol v Ljubljani. Na dnevnem redu je poleg vzgojnih, učnih, pedagoških in stanovskih zadev tudi referat predsednika ljubljanske sekcije JUU g. Metoda Kumlja, ki bo podal situacijsko poročilo in bo poročal tudi o zadnji seji glavnega odbora JUU in o sprejemu pri ministru g. dr. Kulovcu in prosvetnem ministru g. dr. Kreku, 'Zanimiv dnevni red zasluži spričo navedenih razprav udeležbo vsega članstva! — Iz Legije koroških borcev. V obmejnem Guštanju, ki leži na skrajnem severu naše ožje domovine in kjer so se pred dobrimi 22 leti vršile borbe, katere so vodili bivši koroški borci, so se te dni zhrali ti nekdanji borci, da prisostvujejo IV. rednemu občnemu zboru krajevne organizacije Legije koroških borcev. Predsednik g. Janko Gačnik, učitelj iz Guslanja, je pozdravil skoro jKilpoštevilno zbrane bivše borce ter se pred svojim poročilom v prvi vrsti spominjal mladega vladarja, kralja Pelra II. V svojem nadaljnjem poročilu je točno orisal delovanje krajevno organizacije, katera je bila v stalnem stiku z glavnini odborom v Ljubljani. V popolnem soglasju s centralo se je izvršilo vse delo, jiosobno pa sc glede vlaganja prijav za spomenico, katero bodo v kratkem prejeli bivši koroški borci. Tudi vsa ostala poročil društvenih funkcijonarjev- so bila od navzočih članov z velikim zanimanjem poslušana pa ludi soglasno dobrena. Ta soglasnost pa se je lia najlepši način izpričala s tem. da so dcsedanii upravi poverili tudi za novo poslovno dobo vodstvo krajevne postojanke. — Smrt nd lizoln. S Sv. Lovrenca na Drav. polju nam poročajo: Cela fara je pod vtiskom žalostnega dogodka, ki se je pripetil preteklo sredo v dopoldanskih urah. Pri Martinu Napastu v Spod. Pleterjah se je napil lizola Fric Klanjšek, doma s Ptujske goro, ki je že dolga lola tu služil. Pokojni je bil miren, dober fant; čeprav hlapec, je imel sam naročenega »Slovenca«. Te dni bi s tovariši moral na orožne vaje in si je že vso pripravil za odhod; pod vplivom raznih divjih govoric pa se mu je omračil um, da si je vzel življenje. Še zadnjo nedeljo je z oslalitni vpoklicanci prejel sv. obhajilo. Bog mu bodi milostljiv sodnik! — Kako prideš čez mejo in spet nazaj. O | tem bi nam vedela povedati prav zanimivo in ' poučno zgodbo neka ženska iz Zagreba, ki so jo pred kratkim nemške oblasti zavrnile na naše ozt-mlje. kor je protizakonito prekoračila mejo. Zagrebčanka Barbara C. ima v Nemčiji moža, ki je ju-ed letom brez potnega lista prekoračil mejo, vendar pa je tam dobil delo in ostal. Zona Iii šla rada k možu in je to željo izrazila tudi neki prijateljici iz Prekmurja. Ta io ie res spremila do Dolnje Lendave, kjer jo jo izročila v varstvo neki drugi ženski, ki jo je po 15 km lloje pripeljala do svoje hišo, v kateri je počakala 2 dni. Dogovorili so se, da bo proti odškodnini 500 din var- Narod, ki ne časti svojih velikih mož, jih ni vreden! Ta modri rek velja gotovo tudi nam Slo-vencem. Samo majhen dokaz! Ce vse svoje duhovne velikane dovolj poznamo in jih premerno slavimo, ne velja to za enega velikih sinov naše slovenske zemlje, namreč za najslavnejšega našega misijonarja in znanstvenega delavca dr. Ignacija Knobleharja! To je bil tisti naš veliki rojak, ki je kot misijonar ponesel naše slovensko ime Postavimo Knohieharju spomenik t daleč v osrčje Afrike in ki je tudi kol zelo marljiv znanstveni delavec močilo dvignil uaš ugled med znanstvenim svetom! V najtežjih okoliščinah je 10 let ustanavljal nove misijonsko postaje in tudi sam misijonaril v angleškem Sudanu v osrčju vroče, paganske in mohamedanske Afrike. Pri tein svojem delu je dosegel za liste čase in razmere izredne uspehe. Sebi in svoji slovenski domovini je s tem Zaslužil veliko slavo, pa lako malo in malokdaj se ga spominjamo in slavimo! Svetniško je živel iii uniii, pa tako tnalo se trudimo, da hi mu priborili čast ollarja! Kot mravlja pridno je zbral in za-plsovtil važne pudalke, posebno za prirodoslovno znanost, pa menda vsi ti njegovi znanstveni zakladi so še danes skrili' v zabojih nekje itn Dunaju! Še njegov tako prezgodnji grob oz. njegovo svetniško truplo se naili je izgubilo v avguštin-skih rakali v Neapelju, kjer je Knoblohar umrli Ali vse to no priča dovolj glasno, da se mi njegovi rojaki ne zanimamo dovolj zanj? Ne bomo se pokazali vredne njegove veličine in njegovih velikih zaslug za slovensko domovino, če ne bomo vsaj v bodočnosti vsega zamujenega popravili! K tenltl delu so poklicani strokovnjaki. Slovenske misijonske organizacije naj bi se potrudile, da se Knobleharjevo misijonsko delo natanko preišče in popiše. Skušajo naj tudi najti njegov grob in truplo, če jo to še mogoče Posebno bi bilo potrebno jirl teh raziskavah iskati in poudarjati svetniške ldstnosti ih znake pri Knoblo-liarju, da bi se nam pokazal njegov svetniški lik. Poklicana naša znanstvena društva n'aj bi skušala rešiti bodalo znanstveno dediščino njegovo, ki leži neraziskana. Zabila v zabojih na Dunaju. To delo naj nam pokaže Knobleharja — znanslve-I nega raziskovalca. Njegovi ožji rojaki v Skorjami J smo pa poklicani, da no prjšla čez mejo. Zvečer sta prišla dva moška. Eden je naložil žensko na kolo, da jo odpelje proti Soboti. V Soboti st> žensko privedli ¥ neko gostilno, kjer je spoznala tri moške, k| so tudi hoteli čez mejo. Vsi sku|)a.j so se poleni z dvema vodnikoma vsodli v avtomobil in se odpeljali do neke obmejne vusi. Možje so plačali vodnikom samo jto 850 din. Avto se je nato vrnil v Soboto, potniki pa so nadaljevali pot v negotovost. Hodili so Irj ure po blatu in gazili vodo, ki jo segala nad kolena. Strašno izmučeni so prišli onkraj meje v neko hišo, kjer sla bila vodnika očividno že dobro znana. Ko so se okrepčali, sla vodnika odšla jk> isti poti nazaj, ostali pa naprej za svojim ciljem. Takoj pa so vsi padli v roke nemškim obmejnim organom, ki so jih vse vrnili čez mejo v našo dlžavo. Nesrečna ženska je tako prišla ob lop denar, saj je plačala za vodstvo 500 din, 100 dinarjev je dala za 10 mark, za hrano pa še posebej. S polnimi slroški oil Zagreba in nazaj je prišla ob jurjtt, zato pa je za eno izkušnjo bogatejša in gotovo bo zdaj vsakemu svetovala: ne tvegaj nevarne poti! — Kupčija s saharinom cvete v Prekmurju. Poročali smo zadnjič o hudi nezgodi, ki je doletela 32 letnega Vida Škodo, ko je po tihotapskem |K>slu skušal prekoračiti mejo. Te dni pa so prišli v Prekmurju na sled tihotapski družbi, ki je pretihotapila v neko vas v lendavskem okraju 150 kg saharina. Tihotapci so se vozili z avtomobilom, ki se jim je v neki vasi pokvaril. Saharin so zalo skrili pri nekem j>osestiiiku, ki jim ga je vrnil samo dobro jKilovico. za drugo pa je baje zahteval dva jurja odškodnine, da jih ne prijavi. Ko je dobil denar, je izročil tihotapsko blago, med katerim je hilo tudi 500 vžigalnikov. Iz te tihotapske zadeve so se po Prekmurju začele pripovedovati zgodbe o tihotapljenju kokaina in morfija, kar jja bo najbrž samo plod fantazije. po> dsi&avi Elektrifikacija Bosne in Hercegovine V zadnjih desetih letih so mnoga bosenska in hercegovinska mesta in trgi dobili električno razsvetljavo. Ce bo akcija za elektrifikacijo še nadalje napredovala tako, kakor je v zadnjih desetih letin, se lahko reče, da ni več daleč čas, ko bosta Bosna in Hercegovina popolnoma eleklrificirani. Pri elektrifikaciji na prvem mestu sodelujejo državna rudniška podjetja, nato zasebni rudniki 'in druge industrijske ustanove. Še pred svetovno vojsko so dobila električno razsvetljavo nekatera mesta, ki leže v bližini rudnikov. Po svetovni vojski so začela uvajati električno razsvetljavo tudi druga mesta. V ta namen so se ustanavljale male mestne električne centrale. Ker je bila razsvetljava teh nialih krajevnih central precej draga (5 do 12 din za kilovat), so začeli misliti na lo, da se električni tok napelje iz daljave po daljnovodih. Kakanj, Vareš in Breza so dobili električni tok iz Zenice. Na ta način so dobili veliko več odjemalcev in je elektrika postala znatno cenejša. Omenjenim mestom so sledila tudi druga mesta. Isto vlogo, kakor jo je opravil rudnik Zenica v srednji Bosni, je imel opraviti rudnik Kreka v Posavju. Od rudnika Kreke so se že pred leti začeli graditi daljnovodi proti Dolioju, Brčkem in Bjelini. Severovzhodni vod je šel čez Simin lian v rudnik Ugljenik z odcepom za novi rudnik v Mczgraji. Od Ugljenika pelje daljnovod proti Brčkemti, drugi pa proti Bjeljini. Od zapadiiega daljnovoda, ki gre proti Doboju, se je odcepil vod proli državnemu rudniku v Banovčih, na katerega se bodo priključili nekateri zasebni rudniki. Precejšen del Hercegovine ie dobil na isti način razsvetljavo od rudnika v Mostarju. Daljnovod iz tcjja rudnika gre po dolini Neretve do Capljirte. Sedaj so sc zganili tudi v Metkoviču in bodo to važno pristaniško mesto ob Neretvi jiriključili na vod mo-starskega rudnika. Za bodočo elektrifikacijo srednje Bosne bo igrala važno vlogo tudi velika sarajevska hidrocentrala, ki so jo začeli graditi ob reki Zeljeznici. * Slovesna otvoritev s|)lltske opere. Pretekli torek zvečer je bila slovesno otvorjena operna sezona v splitskem narodnem gledališču z znano Zajčevo opero »Nikolaj šubic Zrlnjskk. Otvoritvene predstave so se udeležili številni odličniki, med njihii zastopnika zagrebškega narodnega glc-dnlišča inteiidant arh. Kreudenreich in ravnatelj opere prof. Stanislav Straž.nicki. Opero je prenašala tudi zagrebška radiofonska postaja. Vprizo-ritev opere je odlično uspela. * Smrt skopljanskcga župana. V torek je umrl v nekem skopljanskem sanatoriju skopljanski žu-patt arh. JdSip Mihajlovič. V petek zvečer je bil operiran na slepiču; po treh dneh so nastopile komplikacije, katerim je v torek zvečer podlegel. Pokojni Mihajlovič je bil za balkanskih vojn aktiv- Ljubljana, 14. marca Gledališče Drama. Petek, 14. marca: »Brez tretjega-.. Red B. Gostovanje Vike Podgorsko in Hinka Nti-čiča, članov zagrebške Drame. — Sobota, 15. marca: »Zaprta vrata . Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 10. marca: ob 15: Mali lord . Mladinska predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Ob 20: Šesto nadstropje*. Izven. Znižane ceno od 20 din navzdol. — Ponedeljek. 17. marca: Zaprto. Opera. Petek, 14. marca: Zaprto. — Sobota, 15. marca: »Hlapec Jernej«. Izvoli. Znižane ceite od 30 din navzdol. — Nedelja. Ki. marca ob 15: ■Angel z avtom«. Mladinska predstava po globoko znižanih cenah od 24 din navzdol. Ob 20: >Rti-sulka<:. Izven. Gostovanje tenorista Josipa Gosti-ča, člana zagrebške Opere. , Radio Ljubljana Petek, 14. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — II Šol. ura: Slovenski n a fod os lovci (prof. R. Bačar) — 12 Iz naše narodne zakladnice (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 15 Napovedi — 13.02 Ojx)ld. spored llad. ork. — t4 Poročila — 14.10 Tujskopromet. poročilo: Pokljuka in Komna, ponosni planinski fKistojnnki — 17.50 Vsakemu nekaj (Rad. ork.) — 18.10 Ženska ura: Domačnost (ga. C. Vračko) — 18.30 Plošče — 18.40 Francoščina (dr. St. Leben) — 19 Napovedi in poročila — 19.25 Solun in znhodna Trnki ja (dr. Roman Snvnik) — 19.40 Plošče — 19.50 Planinec ljubi gorske cvetke (P. Kunaver) — 20 Rezervirano za prenos — 22 Najjoveiii in poročila. Drugi programi Peiok. f4. marca: Belgrad: 20 Simf. koncert. — Zagreb: 21 lz GotovčeVlh oper. — 22.30 Češka glasba. — Sofija: 19.50 Puccinijeva opera »La Ro-benie«. — Beromilnster: 19.25 »Tartuffe«. — Bukarešta: 21.20 Lahka plasba. — Sottens: 21.15 Duhovni koncert. — Švedske postaje: 20 Ork. koncert. Prireditve in zabave Koncert največjega umetniškega užitka bo v ponedeljek, 17 t. m Izvajal ga bo Poltronierijev kvartet iz Milana. Vstopnice v Matični knjigarni. Veliko zanimanje vlada za akademijo, ki te bo vršila drevi ob 20 pod visokim pokroviteljstvom ge. banice Nije dr. Natlačenove na korist Društva prijateljev Golnika v veliki Filharmonični dvorani. Poleg pianistke ge Dore Gusičeve bodo nastopili Hasledhji naši domači umetniki: recitatorjil Mira Dahilova, Fran Lipah in Stane Sever. Sopranistka Valerija Heybalova, violinista: docent Karlo Rupel in profesor Leon Peifer, soloplesalca: Erna Moharjeva in Boris Pilato ter godalni orkester Drž. glasbene akademije pod vodstvom dirigenta prof. dr. Danila Švare. Program jc odličen, raznolik, izvajalci pa garantiralo za njegovo umetniško višino. Za akademijo je še nekaj vstopnic na razpolago, zato opozarjamo na predprodajo, ki jc v knjigarni Glasbehe Matice na Kongresnem trgu. Začetek ob 20. uri, Sestanki FO Ljubljana mesto. Vse člane opozarjamo na sestanek, ki bo danes ob 20 v društveni sobi, vhod iz Frančiškanske pasaže, zadnja vrata levo Na sestanku bo tudi zanimivo predavanje. Udeležba obvezna. Nase dijaštvo AKD Veda ima drevi ob 8 članski sestanek s predavanjem: O najvažnejši človeški zmožnosti. SKAD Danica ima drevi ob 8 članski sestanek. Prodava prefekt g. Fralic Dolinar o temi »,Ie-ran o narodnosti.« Akademski klub Straža ima drevi XVIT. rodni članski sestanek v Cirilovem akademskem domu. Predaval bo predsednik Zveze indusIrijceV g. dr. Adolf Golia o slovenski industriji. Za člane obvezno, starešine iskreno vabljeni. Savičarke! Drevi ob pol 8 bo na članskeni sestanku v dvorani pri sv. Jakobu govorila gdč. Hafner Krista o temi: »Vzgoja otrok«. — Obvezno za vse! Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljova cesta 1: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesla 48. zvesto hranimo spomin in vse, kar še spominja v njegovem rojstnem kraju nanj, skrbno zberemo in čuvamo kot trajen sjio-menik na velikega sina našega naroda. Vsakdo naj torej prispeva svoj delež, da se hO vsem Slovencem pokazala v svelli luči svetniška podoba velikega misijonarja in znanstvenika dr. Ignacija Knobleharja I • Na tem mestu hočemo z nekaj kratkimi članki samo v velikih potezah naslikali Knobleharjevo svetlo podobo in opozoriti na njegov veliki pomen za naš narod. To hočemo storiti s tem posebnim namenom, da bi povabili vso zavedno in verno slovensko javnost, da lil pomngala v Knoblehar-ievem rojstnem kraju, to jo v škocijanu pri Mokronogu na Dolenjskem, postaviti njemu trajen, najprimernejši spomenik — veliki farni doin kot ognjišče ver«kili. prosvetnih, socialnih, gospodarskih orgahizacij njegovega rojstnega kraja Škoc-jnna. Ta nameravani dom naj bi nosil ponosno ime: KNOBLEHARJEV DOM. Kako bi mogla slovenska javnost sodelovati pri postavitvi tega Knobleharjevega spomenika? Prosvetno društvo v Škocjanu, ki hoče v veliki mori pomagati pri tej graditvi, je za letos pripravilo veliko efektno loterijo. Srečnim dobitnikom je pripravilo zelo lopo in sililo praktične dobitke kot n. pr. elektromotor za poljedeljske stroje, slamorezr.ico, ziboje sladkorja, masti, mila, vrevo riža. sod oljn, kolesav blago zn obleke ih perilo, najrazličnejše praktične predmete ild. Cene srečke je samo 5 din. Dobile se bodo kmalu po raznih krajih Slovenije. Drugi jih jin zahtevajte naravnost od Prosvetnega društva v Škocjanu pri Mokronogu. Žrebanje bo že 22. maja t. I. Kdor pa želj še bolj jiočastiti »potilin Knohle-hnrjev, naj nnklonl kako večjo podporo. Pošlje naj jo Pripravljalnemu odboru za zldavd Knobleharjevega doma v Skorjami nri Mokrohogu. V ta namen naj od odbora zahlofa čekovno položnico nli pa kar pošlje na njegov čekovni račun štev. 12.004 s pripombo, da je zuesek za Kuoble-harjev doni. ni četnik v četi vojvode Joksima Mihajloviča v kumanovskl bitki, kjer ie bil ranjen. Sedaj je bil že drugič skopljanski župah. Njegova nagla snirt je izvala v mestu veliko žalost. * Smrt stoletnega kmeta. V Dragoslavcu pri Varaždinu je umrl najstarejši kmet tega kraja. Lovro Malek je preteklo nedeljo doživel ravno sto let. Do zadnjega časa je še sam obiskoval svoje sosede, katerim jo rad pripovedoval o svojih mladih leiili. Zapustil je tri sinove in veliko število vnukov in pravnukov. Njegov najmlajši sin je star 05 let in jo oče sedemnajstih otrok. * 80.0011 dinarjev rešenih. V glavno prodajalno tobaka Todorja Popoviča v Sarajevu je bilo vlomljeno in so talovi bdilesli 23.000 dinarjev. Zločinci so vlomili v sobo, v kateri je bila blagajna, ki so jo navrtali. Zanimivo je, da je prejšnjo popoldne poslovodja vzel iz blagajne 80.000 dinarjev in jih naložil v hieslni hraiiiliiiri, sicer bi tudi la vsota poslala plort talov. Talovi so itnoli na rokah rokavico in niso zapustili nobenih sledov. Imeli pa so morali moderno vlomilsko orodje. Natančno navodilo. »Ivan, jutri zjutraj ob štirih me pridite Iskat z avtomobilom Na«ll me boste v tretji dvorani, levo, pod četrto mizo.« II UUBD4N4 Občni zbor Kršč. ženskega društva V sredo je bil občni zbor Krščanskega ženskega društva, ki se ga jc udeležilo lepo število gospa in gospodičeu. Vodila ga je društvena predsednica ga. Logarjeva, ki je uvodoma iskreno pozdravila vse navzoče. Imensko je pozdravila ba-novo soprogo go. Nallatenovo, ki so ji priredile zborovalke prisrčne ovacije, društvenega duhovnega svetovalca univ. prof. prelata dr. Lukmana, zastopnico Slov. kršč. žen. zveze go. l'eršuhovo, predsednico Društva za varstvo deklet go. Golievo, zostopnico Slomškove družbe go. Hafnerjevo, predsednico Savice gdč. Lavriievo in predsednico Dekliških krožkov gdč. Štefanovo. Pregled o obsežnem društvenem delovanju je podala ga. Sadarjeva. Naj povzamemo uekaj podatkov: Društvo ima 328 članic. Jutro materinskega dne je proslavilo z duhovno poglobitvijo, t. j. s sv. mašo za umrle članice, govorom in skupnim sv. obhajilom. Zvečer je imelo društvo prisrčno materinsko proslavo v opernem gledališču, pri kateri je nastopila množica malčkov. Prebitek vsakoletne materinske prireditve je namenjen za obdaritev revnih otrok. — 5. decembra je priredilo društvo dva Miklavževa nastopa. Ob prvem prihodu je razveselil otroški prijatelj malčke 140 potrebnih družin. Delil je blago za obleke in perilo, izgotov-ljena oblačila ter obutev in živila. Požrtvovalne odbornice so nabrale v ta namen raznega blaga v minimalni vrednosti 3000 din, v denarju so dobile 4000 din. Ostale stroške pa so krile iz društvene blagajne, posebno s prebitkom materinske proslave. Ob drugem nastopu je obiskal Miklavž malčke članic, spomnil se je pa tudi nekaterih odraslih, j Svojci so poskrbeli, da je bil prav radodaren. — ' deluje tudi bivša večletna predsednica ter sedanja častna predsednica gdč. Cilka Krekova. V nadzorstvu so: ge. Ciolieva, Miluvčeva, Vrhovčeva; v razsodišču pa: ge. Burtolova, Lebarjeva, Puntarjeva. — Končno se je razpravljalo o uačrtu za prihodnjo poslovno dobo. Pri slučajnostih se je sestavil mesečni venec mirovnih sv. obhajil. S toplo zahvalo za res častno udeležbo, veliko zanimanje in živahno sodelovanje jc zaključila ga. predsednica občni zbor. • 1 Alarmne sirene so noč in dan pripravljene, da bi Ljubljani naznanile letalski napad. Danes v petek, 14. t. m. se bodo alarmne sirene na več krajih Ljubljane večkrat* oglasile od !) dopoldne do 17 popoldne, vendar naj se pa ljudje ne prestrašijo, ker ne bodo naznanjale letalskegn napada, temveč se bodo oglašale samo za poskušajo. 1 Društvo prijateljev Golnika priredi drevi v Filharmonični dvorani (Kino Matica) akademijo v korist našim siromašnim jetičnim bolnikom. Njen umetniški spored bo zadovoljil tudi najbolj razvajenega obiskovalca sličnih prireditev. Naše časopisje je že v prejšnjih dnevih natančno napovedalo program, ki predstavlja z ozirom na najboljši sloves sodelujočih umetnikov užitek, katerega bi ne, smel nihče zamuditi. Nastopili bodo naši najboljši umetniki, inštrunientalisti, pevci, plesalci in recitatorji. Kupite še v zadnjem trenutku vstopnice, ki so v predproodaji v knjigarni Glasbene Malice. 1 V nedeljo Putnikov smučarski izlet na Zelenico, in pomladanski izlet na KurcSček. 1 Beračenje se je z lenimi dnevi v Ljubljani spet lako pomnožilo, da odrasli berači in delo-mržneži spet delajo nadlego po stanovanjih in tudi po glavnih mestnih ulicah. S prvimi cvetlicami so se pa na mestnih ulicah spet pojavili KINO KODELJEVO — Telefon 41-64 Danes in v soboto ob SO Največja umetnika filmskega platna Paul Muni in Bette l)avis v največjem 7godov rskem filmu )UAREZ Prvovrstna lilmska umetnina. Kiona letošnje sezone. Za dodatek Foxov žurnal Papež Pij XII. in kratek glasbeni film. Predprodaja vstopnic od H zvečer dalie. Vzemite dopisnico in naroiite ,.SLOVENCA" takoj I F. S. Finžgarjev roman POD SVOBODNIM SONCEM" v slikah že izhaja! Poslali Vam bomo na željo iudi vse izišle številke! »i Društvo je priredilo šest prav primernih in aktualnih predavanj, sedem zanimivih ekskurzij in dva družabna sestanka. — Sodelovalo je pri raznih nabiralnih akcijah. Tako pri zbirki Mladinskega odseka Protituberkulozne zveze, uspeh 5100 din; pri zbirki Rdečega križa, usphe 4314 din. Ob dnevih slepcev je društvo nabralo 5317 din, ob nabiralnih dneh za zimsko pomoč pa 10.750 din. Ob vsesvetski akciji je razpečalo društvo za 9203 din sveč in vencev. Te številke jasno izpričujejo zgledno požrtvovalnost članic. Tudi sicer je društvo rado nudilo svojo pomoč, kjer in kadar je moglo. — Z mesečnim prispevkom podpira nekaj dijakov in nekaj družin. V mnogih primerih je nudilo enkratno podporo. V pogledu zimske pomoči ima svojo akcijo ročnega dela. Namesto cvetja na krsto nesmrtnega narodnega voditelja dr. Aniona Korošca je nabavilo društvo večjo količino bombaža. Iz tega pletejo članice razna oblačila: jopice, majice, hlačke itd. za revne otroke. Tako je društvo najlepše počastilo spomin blagopokojnega prosvetnega ministra — velikega mladinoljuba. Dalje je društvo uvedlo popoldneve ročnega dela, ko članice izdelujejo poljubne predmete zase. Nekaj gospa je zelo spretnih v raznih tehnikah in te so sleherni članici rade v pomoč. — S sorodnimi ženskimi društvi je proučevalo osnutek zakona o zaščiti gospodinjskih poslov ter stavilo Delavski zbornici zadevne izpre-niinjevalne predloge. — Društvo je sodelovalo po svojih zastopnicah pri raznih sejah, odborih in anketah. Udeležilo se je več jubilejnih proslav. Prisostvovalo je občnim zborom, sestankom in prireditvam sorodnih društev ter verskim in patriolič-nim manifestacijam. Glede zadnjih naj omenimo le slovesno odkritje spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Ob tej priliki je položila predsednica pred spomenik krasen venec. — Društvo je imelo iskrene stike z akademskim društvom Savica. Blagajniško poročilo je podala ga. Sušnikova. Tudi iz tega je bilo razvidno, da je društvo zelo delovno in da je imelo »odprlo srcc in odprle roke .. .« Po poročilih se je oglasil k besedi g. prelat dr. Lukman, ki je v iskrenih besedah čestital društvu k tako raznovrstnemu in plodonosnemu delu. Dostavil je nekaj novih misli. Med drugim je priporočal, naj se v sedanjih izrednih časih vrši socialno in dobrodelno udejstvovanje tudi v duhovnem pravcu s poglabljanjem in utrjevanjem državljanske in narodne zavesti. Končal je z željo, naj bi bilo društveno delovanje tudi v bodoče tako blagoslovljeno. V odbor so bile izvoljene naslednje gospe: Finčeva, Goričanova, Logarjeva, banica Natlačeno-va. Odlaskova. Podgornikova, Remčeva, Sadarjeva, Sušnikova in Vencajzova. V odboru pa zelo agilno tudi mali trgovci s cvetlicami in berački, ki z najrazličnejšimi stvarmi nadlegujejo prebivalstvo. Na Miklošičevi cesti okrog frančiškanskega samostana in cerkve in Iudi ik> drugih glavnih cestah in ulicah se pa naslavljajo celo berači, ki jih njih mile prošnje izdajajo, da so iz tujih banovin prišli izkoriščat dobroto in potrpežljivost Ljubljančanov. Tudi dosti otrok je s periferije in iz okolice prišlo v mesto, da srečate takega majhnega prodajalca cvetlic in zanemarjenega berača na vsakem koraku posebno pri trimostovju, čeprav je mestna občina za svoje zanemarjene otroke ustanovila v stari cukrarni otroški prehodni doni, kjer tem revčkom daje vso preskrlto in tudi dobro vzgojo. Še več otrok je pa iz okolice, ki prihajajo v Ljubljano zanemarjat šolo ter prosjačit. Mestni občini in ljubljanskemu prebivalstvu gotovo ni vse eno, kakšna je okolica Ljubljane, zalo pa moramo tudi v Ljubljani skrbeli, da sami ne vzgajamo deloniržnežev in ne dajemo zanemarjeni okoliški mladini potuhe na poti k delomržnosli in pokvarjenosti. Prav dobro vemo. da je policijska straža v teli časih zaposlena čez glavo, vendar naj bi bila pa nekoliko bolj stroga z otroki, ki beračijo in prodajajo cvetje, še posebno naj bi pazila na tuje berače, ki so večkrat pomočniki tatov in zločincev. I Lokomotiva povozila konja in voz. V sredo popoldne ob 4.45 se je zgodila na dvorišču kemične tovarne v Mostah huda nesreča. Železniški strojevodja je pripeljal z glavnega kolodvora s premi-kalno lokomotivo pet vagonov materiala za tovarno. Po posebnem industrijskem tiru, ki vodi na dvorišče tovarne jc zapeljal do skladišča na dvorišču in nato z lokomotivo počasi odpeljal z dvorišča proti izhodu. Kljub temu, da so spremljevalci lokomotive pazili in dajali znake, da je tir prost, pa se je zgodila huda nesreča Izza stranskega poslopja je prav tedaj pripeljala posestnikova hčerka Ivanka Štrukelj s Trate pri Št. Vidu. Prav ko jc prišla lokomotiva do voza, je bil voz sredi tira, tako da ga je zgrabila za sprednji del in zdrobila. Pri tem jc ubila prvega konja, drugemu pa je zlomila zadnjo levo nogo. Ivanka Štrekljeva, ki je nenadoma prišla v tako nevaren položaj, je vsa prestrašena zakričala in še v zadnjem trenutku odsko-čila z voza, tako da se ji ni nič zgodilo. Pripeljala je namreč prvič v tovarno okrog 2000 kg ilovice in je peljala z dvorišča, ne da bi vedela, da je takoj za vogalom industrijski tir. Škoda je precejšnja, saj sta bila konja vredna 14.000 din, na vozu pa je tudi škode za 3000 din. Mrtvega konja je hitro odvlekel konjač, za konja, ki je pa živ prestal nesrečo, je plačal konjski mesar 200 din. 32 milironov so Mariborčani izdali lani za tobak Maribor, 13. marca. Razni podatki pričajo, da vkljub draginji kon-zuni raznih luksuznih predmetov nikakor ne pada, ampak da ostaja na isti višini ali pa da celo poraste. To velja tudi za alkohol in tobak, zlasti še za slednjega. Zanimive so številke o porabi tobaka za mesto Maribor. V Mariboru so lani za tobak potrošili nič manj kot 32,236.029.50 din. Od tega odpade na tobak ln cigarete 31,815.729.50 din. na cigaretni papir pa 421.200. dni. Ce računamo, da šteje Maribor 35.000 prebivalcev, odpade na vsakega Mariborčana 914 din, kar je vsekkor visoka številka, če upoštevamo, da v Mariboru ne kadijo vsi možje, da je kadilk razmeroma malo in da so tudi otroci zaenkrat še nekadilci. Ce primerjamo vsoto, ki so jo Mariborčani žrtvovali za lo-bak. z mariborskim proračunom, vidimo, da so Mariborčani lani spustili v zrak več kot polovico mariborskega mestnega proračuna. Zanimivo je, da je tudi v Mariboru najmočnejši odjem cigaret in tobaka slabše vrste. Da segajo kadilci vedno po slabši vrsti lobaka. je menda edina posledica draginja, ki še ji kadilci ne izogibajo z manjšim konzumom, marveč z izbiro slabših vrst tobaka in cigaret. Največ je bilo pokajenih Drava cigaret, ki jih je lani šlo kar 39,544.400. Na drugem mestu so Ibar z 29.334.800. Nato pa si sledijo Zeta z 12.765.300 ter Morava 6,282.500. Zelo priljubljene so bile pri kadilcih Marijana cigarete, ki jih pa večkrat ni dobiti. Teh so Mariborčani pokadili 2.040.800. Vse ostale vrste cigaret, ki so bile pokajene, ne dosegajo številke 1,000.000. Neretva so pokadili le 806.100 komadov, Bled 476.000, Drina 401.000, Vardar Nemška letala so zahodno od irske obale potopila angleško tovorno ladjo »Langlesgcrse«, ki je imela 4524 ton. - Gornja slika nam kaže: Dve bombi sta zadeli ladjo tik ob dimniku. Ves krov je eksplozija kar pomedla. - Spodnja slika pa naui kaže, kako se je ladja dve mip.uti nato prelomila na dva dela - 1 — '------- ---- ler se potopila. 97.600, breznikotinskih Vardar 41.400, Hercegovina 24.800, Drina brez nikotina 11.300, Šumadija Mignon 9490, Strumica 2320, in Kosovo, ki so na zadnjem mestu, 4540. Tudi mariborski piparji so se lani izkazali, saj so pokurili lobaka za pi|>o II. vrste 26.305 kg, II. vrste pa 1542 kg. Savskega lobaka so |>okadili 899 kg, zetskega 265, neretvanskega 83 kg, eatra tobaka in trebinjca, ki si ga lahko privoščijo le petičnejši kadilci, ki imajo veselje z zvijanjem cigaret, 7 in pol kg. Koliko pa so Mariborčani tobaka prežvečili, pa žal ne moremo povedati, ker nimamo teli podatkov. Isto velja tudi za našo išnofarje«, ki pa jk> našem mnenju niso uničili mnogo tobačnega prahu, ker število teh pač vedno pada in je težko kakega med Mariborčani iztakniti. V primeri s kadilci cigaret so mariborski ci-I gararji v veliki manjšini in se ne morejo primer-| jati z vnemo tistih, ki jim je naljubši užitek ci-gareta. Največ so pokadili mešanih inozemskih in sicer 696.000. Sledijo jim Braziljka (274.000), 1'ortoriko (119.800), Oj>eras. Kuba, Viržinka. kratke domače, Cigarilos, Regalitas, Tratnika. Brita-nika. Najmanj so pač pokadili najdražje Perle de Cuba (210) in Klor de Havana (275) komadov. Cigaretnega papirja so Mariborčani porabili za 421.200 din, in sicer 695.100 knjižic. Ostane pa vprašanje, koliko od tega papirja je odpadlo na monopoiski in koliko na tihotapski tobak, katerega mnočino pač ne more ugotovili še tako vestna mono|>olska cblast. * ni Proslava druge obletnice papeževega kronanju v stolnici 1k> v nedeljo 16. marca; OI) 9.15 se zberejo zastopniki cerkvenih in katoliških prosvetnih organizacij z zastavami pred škofijskim dvorcem, da spremijo prevzv. g. škofa v cerkev. Po slovesnem vhodu ob 9.30 pridiga in nato slovesna pontifikalna sv. maša. Po sv. maši v seine-niški dvorani še zunanja proslava s pričetkom ob pol 12. m Večerna postna pobožnost, ki se je minuli petek v stolnici ob veliki udeležbi občinstva pričela, se l>o danes, na drugi petek v postu, ob istem času in z istim sporedom nadaljevala. Ob pol 8 pridiga, četrt ure prej križev pol z ljudskim petjem. |k> pridigi lilanije in blagoslov. Meščanstvo Maribora naj tudi ob nocojšnji pobožno-sli napolni stolnico. m Naročite Mohorjeve knjige! Naročniki bodo za 30 din dobili šest knjig. Ce kdo vsote naenkrat ne zmore, jo lahko plača v dveh obrokih: prvega v marcu, drugega v aprilu. Naročila sprejemajo župnijski uradi v Mariboru. m Poročili so se v Mariboru v zadnjem času: Perdič Miliael. finančni uradnik v p., in llaupt-nian Pavla. tov. delavka. Praprotnikova 14: Pivec Frančišek, mehanik, in Pernik Hildegarda, šivilja. Koiv-nova 6; Lopič Jožef, ključavnižar drž. čel., in Horvat Terezija, vdova Jančič, Dol. Počehova 11: Konko Anton, ključavničar MP. in Kunčič Juli-jana, šivilja. Pobrežje: Bernetič Marijan, tekstilni mojster, Ko&eskegn 22. in Smole Krna. hči strojevodje, Radvanjska 45. — Bog daj srečo! m »Lazarjeva smrt« in »njegovo obiljenje od mrtvili« je vsekakor jasen dokaz o Kristusovi slavi in moči, zato naj ne Ik> vernika, ki bi se ne udeležil toga misterija. ki ga v nedeljo 16. t. m. igra Ljudski oder. Vstopnice so v Cirilovi. m Kmigregaeija gospodov ima drevi ob 8 sestanek. m Občili zlior Stenskega društva bo v torek 18. 1. m. ob 20 v dvorani Ljudsko univerze. ni Smrtna kosa. V splošni bolnišnici sla umrla Josip Štoka, (>H lotni državni upokojenec, in Justina Selinšek. 49 letna žena železuičarjav pokoju. Na Teznem. na Ptujski cesti 44, je umrl slikarski mojster Rupert Klojčnik, star 61 let. — Naj v miru počivajo, soroduikoin naše sožaljcl m Ruski bombaž je slab, turški je boljši. Poročali smo že, da dobivajo sedaj mariborske tekstilne tovarne bombaž iz Rusije ler da je večja |H>šiljka že prispel čez Nemčijo. Prihaja pa tudi že turški bombaž. Glede ruskega bombaža pravijo strokovnjaki, da je slab in da so si Rusi boljši bombaž, ki ga tudi imajo, prihranili zase, in da je turški bombaž boljše kvalitete. Seveda so v sili naši industrijci tudi s slabšim zadovoljni. Želje po egiplskeni in ameriškem bombažu, ki ga je naša industrija u|>orubIjala pred vojno, so seveda velike. ni Tujec mu je dvignil shranjeno obleko. V Mariboru je služil orožne vaje sprevodnik avtobusnega prometa v Ljubljani Ludvik Potočnik. Za čas vaj je svoio civilno obleko shranil pri nek^ni železničarju na Meljski cesti. Ko pa je Poločnik orožne vaje končal in prišel po svojo obleko, to ni več našel. Železničar mu je izjavil, da je bil l>ri njem neki človek, ki ie trdil, da jf Potočnik, in je zahteval svojo obleko, katero mu je tudi izročil. Mariborska policija bo sedaj skušala goljufa iztakniti. ni Okradena odvetniknra soproga. Žena mariborskega odvetnika go. Zora Ravnikova jc prijavila policiji, da je neznanec s ponarejenim ključem odprl vrala v predsobo in iz nje odnesel ženski plašč, vreden 2000 din. Gledališče Petek, 14. marca: Zaprlo. Sobota, 15. marca, ob 20: »Brez Ireljcgav. Izven. Nučičeva proslava. Nedelja. 16. marca, ob 15: -.Habakuk«; ob 20: -Brez tretjega«. Red A. Še en Korošcev Prosvetni dom Iz Sv. Miklavža na Dravskem polju nam poročajo: Enega izmed največjih uspehov more zabeležiti naše Prosvetno društvo, da si je v lako kratkem času zgradilo in pod streho spravilo lastni prosvetni dom v izmeri 14 + 7.50 m. katerega je na zadnjem občnem zboru izročilo v varstvo šv. Antona. Z istim sklepom se je tudi enoglasno določilo, da bo novi dom nosil ime našega največjega slovenskega sina in voditelja slovenskega naroda dr, Antona Korošca«. Vsem sodelavcem od začetka pa do danes, kateri ste z dobro voljo in velikim idealizmom delali na polju slov. kat. prosvele, ter ste na en ali drugi način jMiniagali do naših uspehov, prisrčni Bog plačaj. Rogaška Slatina V nedeljo zvečer je bil veličastno zaključen sv. misijon v naši farni cerkvi sv. Križa. Križev-Ijani so v tednu sv. misijona pokazali, da so katoličani in da se ne boje nikogar. Brez ozira na desno in levo so trikrat na dan napolnili prostorno rerkev ter so poslušali besedo božjo. Pozno v noč so bile spovednice oblegane in to prj vseli stanovih. Možje in fantje niso prav nič zaostajali za ženskami. Vsak stan je imel eno popoldne in eno dopoldfe odlo<*no za sv. spoved. Ljudje so se strogo držali reda in zato je bilo na miši ionu tako prijetno. Spovedovalo je vsak dan sedem do osem spovednikov. Fara šleje namreč nad 5000 duš. Sv. obhajil se je razdelilo blizu 9000. Redki so, ki se sv. misijona niso udeležili. Sv. misijon je jiosegel zelo globoko, lo se pravi, dosegel je svoj namen popolnoma. Ker je v nedeljo zvečer deževalo, nismo mogli imeti sklepne procesije z bak-Ijaml, pa smo prižgali baklje v cerkvi za ponovitev krstne obljube, kar je napravilo nepopisno ganljiv prizor ko so ljudje v pozni noči odhajali iz cerkve, je vsa laia gorela — šli so namreč na domove s prižganimi hakljami in vsi griči ter vse doline so migljale v lučkah. Prizor ne bo nikdar pozabljen Omeniti je še treba pohvalno, da je. zdraviliška uprava, dala vsem delavcem prosto, da so se lahko udeleževali sv. misijona. Isto je storila tovarna stekla za stanovske govore. Sv. misijon so vodili frančiškani p. Odilo, p Ludvik in p. Silvin. Ptuj Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v četrtek, dne 20. marca, v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, Narodni doni. Braslovče Fantovski odsek in dekliški krožek Braslorfe priredila v nedeljo, 16. marca po|>oldne ob 3 v dvorani Katoliškega društvenega doma v Bra-slovčah akademijo z zelo pestrim in lepim sporedom. Vsi prijatelji naše mladine ste vljudno vabljeni, da z obilno udeležbo daste priznanja njenemu prizadevanju. Slovenske Konjice Obveščamo članstvo Dravinjske podružnice SPD v Slov. Konjicah, da bo občni zbor v soboto, dne 22. marca 1911 ob 20 v dvorani Narodnega doma. -4 Radovljica Naš zvesti naročnik, bivši dolgoletni pred-IrŠki župan ter ugledni gospodar g. Jožef Gregorc. sprejema danes na svojem domu častillevcga očaka Abrahama, ki mu prihaja čestitat za petdesetletnico. Tudi mi se mu pridružujemo in kličemo: na mnogu leta! Novo mesto Državna meščanska šoln priredi v nedeljo, 16. marca, oh 16 roditeljski sestanek, združen r. zanimivim predavanjem šefa banovinske poklicne svetovalnice v Ljubljani g. dr. Schniidta. Ker bo predavanje za današnje razmere zelo važno, naj se ga starši naših učencev gotovo udeležijo. Trboje Dekliški krožek iz Sore uprizori v nedeljo. 16. t. m. v tukajšnjem prosvetnem domu žaloigro Veslalka«. Igra se godi v rimskih časih za časa ccsarja Nerona. Ljubljanska Drama: Jubilej Hinka Nučiča Ko je Hinko Nučič v zadnjih dneh minulega lela v Zagrebu, kjer sedaj živi in deluje, praznoval stirideselletnico svojega gledališkega delovanja, je »Slovenec* izrazil željo, naj bi la svoj jubilej praznoval tudi na odru slovenskega .Narodnega gledališča v Ljubljani. Ta želja, ki je nedvomno ustrezala razpoloženju vsega našega kul-Iurnega občinstva, se nam je izpolnila v sredo, dne 12. marca, ko je g. Ilinko Nučič obenem z go. Viko Podgorsko nastopil v drami M. Bceoviča 15 Brez tretjega;. Delo, ki si ga je Jubilant izbral za svoj štirideseti gledališki god, jo hkrati uvrščeno v redili letošnji spored naše Drame, tako da si ga bodo poleg številnega občinstva, ki je obiskalo prvo predstavo in s tem počastilo enega najvid-nejih in najzaslužnejših slovenskih igralcev in gledaliških tvorcev, lahko ogledali tudi drugi stalni obiskovalci našega gledališča. Jubilej llinka Nučiča je bil lep praznik in hkrati pomemben gledališki dogodek. Pred predstavo je jubilanta na odprtem odru, obloženem z rožami, venci in trakovi, pozdravil najprej v imenu uprave ravnatelj Drame g. Pavel Golia, ki je na kratko orisal zasluge, ki jih ima slavljenec za slovensko gledališče in igralstvo, bodisi kot igralec in režiser, bodisi kol organizator iu vzgojitelj. Posebno je poudaril delež, ki ga je prinesel Ilinko Nučič k zgradbi našega gledališča v dobi po prevratu, ko je položil temelje samostojni slovenski Drami v Ljubljani in na novo zgradil slovensko Narodno gledališče v Mariboru. Končal je z željo, naj I»i jubilant zaključil svojo umetniško pot tam, kjer jo je začel — na domačem slovenskem odru. Za njim je v imenu Združenja gledaliških igralcev spregovoril predsednik g. Dreno-vec, ki se je predvsem spominjal Ntičičevega gostovanja ob njegovi pctindvajsetletnici (Othello) in ob priliki, ko je naša Drama praznovala petnajstletnico svojega obstoja (Divji lovec); sedaj pa ga — ob razprodani Drami — znova pozdravljamo ob njegovi štirideseti- delavni obletnici. Nato je sporočil g. Jan slavljencu čestitke in pozdrave bana dravske banovine g. dr. M. Natlačena in ljubljanskega župana g. dr. J. Adlešiča. Posebno prisrčno je bilo voščilo obeh Nučičevih mladostnih sodelavcev g. Danila in ge. A. Danilove. Močno ganjen se je g. Hinko Nučič zahvalil vsem, posebej pa še občinstvu, ki ga kljub dolgi odsotnosti ni pozabilo ter je pokazalo toliko pozornosti za njegov jubilej. V kratkih besedah se je spominjal tudi tislili let, ko je še deloval na našem odru. Poudaril jc, da je njegovo delo posvečeno istemu cilju tudi sedaj, ko živi in deluje v Zagrebu, kamor je bil odšel ne toliko po svoji volji kolikor po sili razmer in kjer mu je najvišji ideal utrjevanje in poglabljanje slovensko-hrvatskih kulturnih stikov. Po teh prisrčnih pozdravih in lepih spominih, ki so dali vsemu večeru značaj intimne in hkrati reprezentativne slovesnosti, je bila predstava M. Begovičeve drame v treh dejanjih Brez tretjega". To delo smo videli zadnjič pred desetimi leti, ko je bilo prvikrat uprizorjeno na našem odru. V času, v katerem živimo, ulegne biti za marsikoga zanimivo predvsem zaradi ozadja dogodkov, pred katerim se odigrava usodni spor med možem in ženo, čeprav je poglavitni vsebinski poudarek drugod in je največja zanimivost te drame, v kateri nastopata le dve osebi, prav za prav v njeni" oblikovni izdelanosti. Pisatelju bi sicer prav lahko očitali eklekticizem, saj delo ne učinkuje kol izrazita novost niti v vsebinskem niti v oblikovnem pogledu. Vendar mu moramo obenem priznati, da je sicer vsakdanji motiv aktualiziral s tem. da ga je postavil v posebne razmere, ki jih ustvarja vojna, in prav tako že znana izrazna sredstva izrabil z veliko tentralično spretnostjo. Moč pričujoče drame je v njeni ne- posredni učinkovitosti na gledalca, ki spričo tega prav lahko pozabi na vse pomanjkljivosti in neverjetnosti celo ledaj, Če jih je opazil. Pisatelj je postavil dejanje na naturalistično usodnost in jc poudaril videz resničnosti tudi s tem, da jo ves potek dogodkov glede na čas in kraj skrajno omejil. Nevarnosti preskopega ali celo dolgočasnega dejanja se je deloma rešil z analitičnim prikazovanjem celotne fabule. Čeprav sp drama odigra v šestih urah, vendarle zvemo vmes tudi vse tislo. kar sta profesor Marko Barič in njegova žena (Jiga doživela v dobi osmih let, odkar ju je ločila vojna in moževo ujetništvo, pa tudi že poprej. Prav tako pa se na ta način, čeprav samo posredno, rajširi prizorišče in drama je zaradi tega mnogo živahnejša. Prvi dve dejanji prikazujeta borbo moža, ki ga je takoj po vrnitvi obšla nepremagljiva ljubosumnost, in žene, ki si zaman prizadeva prepričali ga o svoji nedolžnosti. Značilno pa je, da se la drama zaključi v resnici brez tretjega', a v drugačnem smislu, kakor pričakujemo s|>očetka in kakor to poudarja naslov. Tretje dejanje pomeni namreč preobrat ne le v dramatičnem, ampak ludi v vsebinskem smislu. Zakaj je žena ubila tega moža? Površno bi bilo sodili, da je s tem ušla le mori moževih ljubosumnih izbruhov. Težišče spora se je v tem dejanju preneslo drugam, na področje borbe med človečnostjo in živalskostjo, čistosti in pohote. Ta žena je v možu spoznala enega izmed tistih, pred katerimi je v zvestobi do same sebe bežala, in lo tragično doživetje je poglavitni vzrok kalastrofp, s katero se zaključi drama Brez tretjega«. Dejanje, ki je bilo že blizu lega, da utone v brez-misclni analizi ne vseskozi verjetno prikazanega ljubosumja, je dobilo lako ne le učinkovitejši zaključek, ampak je sedaj ludi vsebinsko sprejemljivejše. Uprizoritev takega dela jc lahko tvegana, če nista obe osebi zelo dobro zasedeni. S priznanjem lahko ugotovimo, da je imela Begovičeva drama v Nušiču in Podgorski najboljša odrska tolmača in je sijajno uspela. Režija ge. Vike Podgorske je dobro uveljavila tako leatralične kakor vsebinske elemente dela in je v tej skladnosti dosegla največjo mero verjetnosti. Prizorišče, predstavljajoče stanovanje Baričovih, je bilo naturalistično detajlno opremljeno, vendar je bilo namenjeno v prvi vrsti za čimbolj neovirano gibanje, kar je v tej igri neprestanih spopadov velikega pomena. Z«lo premišljeno je bilo izdelano prav to nenehno valovanje čustev in strasti, ki v glavnem predstavlja tudi največjo nalogo za oba igralca. Profesorja Bariča je igral g. Nučič bolj prepričevalno, kakor je mogoče pričakovati v okviru avtorjeve zamisli; njegov lik je bil predvsem plastičen, do kraja pretehtan ter dovolj umirjen tudi v silovitih izbruhih nestrpnega in nerazumevajočega ljubosumja. Prav tako jasen kakor v zunanji podobi pa je bil tudi v izrazitih bespdnih poudarkih. Isto skladje med besedo in podobo smo lahko občudovali tudi pri ge. V. Podgorski, ki je v vlogi Bari-čeve žene Gigi pokazala velike igralske sposobnosti. Njeno mojstrstvo se kaže najbolj v tem, kako zna prekipevajoči sili svojega čustva staviti meje, tako da je njena igra kljub notranji krčo-vitosti včasih vsa zadržana in prav v tem miru veličastna in osvajajoča. Prav posebno močna so bila v igri mesta, kjer je izražala bolečino in razočaranje in tako je menda naravno, da je dobila njena igra najplemenitejše črte ravno v tretjem dejanju, ko se vase ujeto trpljenje te žene ražgori do tragičnega razkola srca. Tako je bila predstava 1 Brez tretjega' ne le slovesen,, ampak tudi umetniško pomemben dogodek, za katerega smo odličnima gostoma iskreno hvaležni. France Vodnik. Dr. Jeraj: Korporacijski red in ] družabna reforma v Jugoslaviji V tisku in založbi Tiskarne sv. Cirila v Mariboru je izšlo najnovejše delo plodovitega mariborskega znanstvenega pisatelja, bogoslovnega pro-lesorja dr. J. Jeraja z naslovom: Korporacijski red in družabna reforma Jugoslavije. Pisec je 80 strani obsegajočo knjižico posvetil velikemu državniku, kulturnemu stvaritelju in socialnemu delavcu* dr. A. Korošcu. V prvem poglavju svoje knjige nas dr. Jeraj seznanja s pojmoma stanu in razreda, potem pa načenja vprašanja reforme družbe ter navaja recepte«, po katerih skušajo v najnovejšem času državno življenje speljati v boljše tire ter preide nato na korporacije in nam jasno in pregledno jxxla njih osnove, delokroge, zgradbo in socialne ter gospodarske funkcije. Zanimiv je opis korporacijskih sistemov, kakor so jih uvedli v Italiji, Nemčiji, Portugalski in v bivši Avstriji, s katerima hkrati podaja njih medsebojne razlike in momente, ki jih zbližujejo ali pa oddaljujejo od papeževe zamisli korpo-racij v okrožnici Quadragesimo anno. V dveh poglavjih govori pisec o korporacijskem sistemu v Jugoslaviji, pri katerem upošteva jugoslovanske gospodarske, narodnostne in duhovne posebnosti. Posebno poglavje je posvečeno tudi stanovski vzgoji in izobrazbi v korporacijski družbi. O korporacijah, njih ideji in organizaciji vlada še premnogo napačnih nazirani. Zato je bila dr. Je-rajeva knjižica potrebna in zasluži, da čimvečji krog čitateljev seže po njej. Nova knjiga slovenske Akademije Izšel je prvi zvezek juridičnih Razprav, ki jih izdaja pravni razred slovenske Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Danes navajamo samo seznam doneskov: dr. A. Bilimovič: Ekonomska tabela. — Dr. M. Dolenc: Mnogotni zločini v kazenskem pravu kraljevine Jugoslavije. — Dr. Rado Kušej: Cesar Jožef II. in papeževe prvenstvene pravice. — Dr. A. Maklecov: Interpretacija kazenskega zakona v jugoslovanski sodni praksi — Dr. A. Ogris: Preobljudenost kmečkega podeželja in staniščni ustroj industrije. — Dr. L. Pitamic: Cista pravna teorija in naravno pravo. — Dr. R. Sajovic: O absolutni ničn: civilni sodbi — Dr. Evg. Spektorski: Mesto F. A. Pelzhofferja v zgodovini državoslovja. — Ta prvi zvezek raznih Razprav obsega 260 strani ter predstavlja drugo publikacijo pravnega razreda akademije (prva Gorske bukve dr. M. Dolenca, člana Akademije). 50-letnica smrti F. Miklošiča v Nemški akademiji v Ljubljani 50lotnico smrti slovenskega slavista, enega največjih učenjakov, ki jih je dala slovenska niati velikemu svetu, smo Slovenci popolnoma pozabili, spomnil pa se jc tega jubileja lektorat nemškega jezika pri Nemški akademiji v Ljubljani, in sicer prof. dr. Fr, II i I le, znani prevajalec hrvatskih novel ter izdajatelj in sopre-Aajalec slovenskih novel v nemščino, ki so izšle lanskega leta. Kot uvod k svojemu predavanju o nemških prevodih iz jugoslovanskih književnosti, ki ga je imel v Akademiji dne II. t. m, se je spomnil smrti tega velikega učenjaka. ki je kot Slovenec pisal v nemškem jeziku ter razglašal slavo dunajske slavistične znanosti ter pomeni za nemško znanost najuspešnejšo zvezo s slovanskim svetom. Poudaril je, da je ostal Miklošič zvest svoji narodnosti, pa vendar služil nemški znanosti, zato spada tudi notranje kot uvod v predavanje, ki naj ponazori te medsebojne kulturne stike, posebno spoznavanje južnoslovanskih književnosti v nemški literaturi. Orisal je znanstveno delo Fr. Miklošiča, njegovo ogromno znanje, njegove zasluge za dunajsko slavistično tradicijo, ki jo je začel kot prvi profesor slavist na univerzi, opozoril na n jegovo prijatel jstvo z \ razoin, in je samo škoda, kopaIišču v območju našega planinskega raja, kjer počivaš ob strani svojih ljubljenih staršev, Tvojim dragim, zlasti ženi, bratom in sestram pa naše iskreno sožalje! (Op. ured.: Pismo, ki je bilo oddano v Gorici 3. marca, smo prejeli šele 12. marca.) * Zadnja pot prerano umrlega dr. .Toška Mnni- ha. Zemske ostanke dragega pokojnika so v torek, 4. marca predpoldne prepeljali z mrtvaškim avtomobilom iz Gorice k Sv. Luciji, v njegov rojstni kraj v srcu tolminskih hribov. Dan je bil pust, žalosten in je skoraj neprestano lilo. Na trgu na Mostu je uglednega Mostarja pričakala velika množica domačinov in prijateljev iz sosednega Tolmina, Kanala, Slapa in od drugod. Od tu se je razvil žalni sprevod, katerega je vodil tolminski dekan msgr. 1. Vodopivec, v krasno in umetniško prenovljeno župno cerkev. Slovesni re-quiem in nekaj prisrčnih slovenskkih žalostink so ubrano in prelepo zapeli svetolucijski cerkveni pevci, ki jih je vešče izvežbal pokojnikov brat g. Zdravko. Njihova pesem je segla do srca in izvabila solze. Poleni smo krenili na zadnjo pot in tam gori pri starodavni cerkvici sv. Mavra izročili materi zemlji, kar je bilo njenega. Dragi Joško, počivaj mirno v preiestju planinskega raja! Še dva groba. V 40. letu starosti je v Gorici nenadoma umrla gospa Marija Zorzut, dobra in skrbna krščanska mati, soproga g. Cirila Zorzuta, upokojenega računskega uradnika, ki je doma iz Medane, pa stanuje v Gorici. Pred dobrimi 14 dnevi se je pokojni™ v sanaforiju sv. Justa v Gorici povrgla operaciji slepiča. Operacija se je, posrečila, rana se je hilro celila in zdravljenje je dobro napredovalo, tako da je po kakih 10 dneh bolnica hotela zapustiti zdravilišče. Njen mož jo ves vesel prišel po njo z avtomobilom. Odhitel je proti njeni sobi, da jo pospremi do voza. Ko se jo približal vratom, je začuden opazil v sobi nenavaden nemir. Mislile si, kako ga je zadelo, ko so mn povedalr, da je njegova žena mrtva; ko se je pripravljala na odhod, jo je nenadoma zadela srčna kap in je v kratkem izdihnila. Ubogi mož! Pokoj njeni duši, žalujoči družini naše sožalje. — V bolnišnici v Iserniji v Južni Italiji, kamor je bil odšel v |>ričetku italijanske vojne, je po kratkem bolehanju vos vdan v voljo božjo mirno v Gospodu zaspal g. Franc Tratnik, bivši nadučilelj v Črnem vrhu nad Idrijo. Rajnki je dočakal 55 let. Bil je ljubezniv, blag človek, prava dobričina, pri tem pa značajen in zaveden. Njegova globoka vernost in njegova plemenitost nista poznali meje. Svojega Boga je res ljubil iz vsega svojega srca in vse svoje duše in je bila vsa njegova radost in uteha bivati v Njegovem hramu, v Njegovi bližini, svojega bližnjega pa je ljubil bolj kot samega sebe, saj se je bližnjemu vsega žrtvoval in z njim vse delil, kar je imel. Bil je vzgleden učitelj in je toplo ljubil svojo domačo zemljo. Ko je bil pred prilično 15 leti premeščen s Črnega vrha v stare pokrajine, se je odpovedal službi in oslal doma, kjer je vešče vodil Posojilnico, Kmetijsko društvo in Mlekarno. Bil je vnet in požrtvovalen zadrugar. Pozneje so ga zadele razne neprilike, pa jih je brez godrnanja, z zaupanjem v Boga možato prenašal. Tak je bil tudi zadnje leto v Iserniji: .(jobej-,., blag človek, ki je vsem rad pomagal in so ga vsi radi imeli. Prijatelji so mu priredili prav lep pogreb. Nn zadnji poli so ga spremljali s toplo, hvalezrto mislijo, njegov grob so pa okrasili z lepim vencem. Naj se plemenita pokojnikova duša odpočije v Bogu, ki ga je lako pobožno ljubil, mi ga bomo ohranili pa v častnem, svetlem spominu! Nov župnik. Kuracijska cerkev v Novakih nad Cerknom je bila povišana v župnijsko, in doseda-riij novaški kurat, vneti raziskovalec naše domače z.godovine g. France Rupnik je bil imenovan za prvega župnika. Vodne bolhe namesto kuncev Medicinski laboratoriji, kakor znano, potrebujejo vedno dosti domačih kuncev ali pa morskih prašičkov za znanstveno raziskavanje o vplivu raznih bakterij na živo telo. Zdaj pa poročajo iz New-yorka, da bodo kunci postali odveč, ker bodo njihovo nalogo prevzele majčkene vodne bolhe, ki nosijo ponosno znanstveno ime idaphnia magnac. Znanost jo dognala, da te male živalice najbolj občutljivo reagirajo na vsakršno bakterijo in zdravilo, prav nič manj kakor kunci ali velike živali. Opazovanje pa je pri teh bolhah mnogo lažje, ker je živalica močno prozorna, tako da učenjak s svojim mikroskopom natančno lahko opazuje vpliv na dobro razvito in viduo živčevje in prebavila male živalice. £ Jules Verne: Lov na meteor Da povemo resnico, vsi prebivalci \Vestona so imeli pravico obžalovati, kako gosti oblaki prekrivajo nebo. Toda, če bi bila ta pravica splošna, se vendar ne bi nihče toliko jezil na meglo kot Forsyle. Proli le j megli tudi na jmočnejši teleskopi niso mogli nič. Take megle v Weslonti niso biie redke, čeprav leče skozi meslo bistri Potomak in ne motna Temza. Kaj sla torej videla gospodar in sluga dne 16. marca na vedrem nebu? Nič drugega kol okrogel meteor, ki je drvel z veliko brzino proti jugu in je bil tako svetel, da sc je hrabro boril s sončno svetlobo. Čeprav je njegova oddaljenost od zemlje znašala lepo število kilometrov, bi ga bilo vendar možno opazovati nekaj minut, da se ni nenadoma pojavila megla. Vprašanje je bilo, ali se bo meteor znova povrnil nad obzorje. Ali mu bo lahko izračunali težo, gostoto in njegove sestavine? Ali pa ga bo našel drug srečen zvezdoslovec na drugem koncu zemeljske celine? Forsvte ga je tako malo opazoval, da je vprašanje, ali se lahko podpiše pod to odkril je. Mogoče bo ta slava pripadla kakemu drugemu učenjaku Starega ali Novega sveta, ki tudi prebije večino svojih dni pri teleskopu. »Tatovi!« je vzkliknil Dean Forsvle. Vse to dopoldne sc gospodar in sluga nista mogla odločili, da gresta od okna, čeprav je bilo slabo vreme. Čim hitreje ie mineval čas. tem bolj sta se jezila. Niti govorila nista več. Forsvle je strmel v prostrano obzorje, kjer ie ipočan veter gonil sive oblake. Omikron pa je, in bi bolje videl, stopil na prste, ker je bil Snihen. Nekaj plie. se je zelo hitro spreletavalo Atoli stolpa. Njihov lahni klic je zvenel kot po- smeh gospodarju in slugi, ker sla dvonožca in morata ostati na zemlji... Ah, da bi bila kol ptice, v nekaj trenutkih bi bila čez meglo in morda bi zapazila meteor, kako drvi, obseian od sončne svetlobe! V tem je nekdo potrkal. Forsvte in Omikron, zamišljena, nista slišala. Tedaj so se vrata odprla in Francis Gor-don je stopil v sobo. Onadva sta se obrnila. Nečak je pristopil k stricu in ga lahno prijel za roko. Forsvte ga je pogledal s tako oddaljenim pogledom, kot bi I>i 1 prišel s Sirija ali vsaj z meseca. »Kaj je?« je vprašal. »Slric, zajtrk čaka.« »Ah, res,« se je spomnil zvezdoslovec, »zajtrk čaka. Tudi midva čakava.« »Kai Čakala?« »Sonca,« je dejal Omikron in gospodar mu je potrdil. »Toda, slric, mislim, da niste povabili sonca k zajtrku in lahko sedemo k mizi tudi brez njega.« Kai naj nn to odgovori? Če se sonce ne prikaže do večera, mar naj Forsvle zato do večera čaka z zajtrkom? Skoraj bi bilo tako, ker zvezdoslovec ni bil voljan, dn sluša svojega nečaka. »Slric, Mici ni prav, lo vam rečem.« Tedaj se je Forsvte zdrznil. Mico je dobro poznal in vedel, da se znjo ni šaliti. Če ona kuj reče, je stvar resna in je najbolje takoj slušnti. »Koliko je ura?« je vprašal. »Poldvanajslih,« ie odgovoril Francis. Navadno sta stric in nečak sedlu za mizo ob enajstih. »Pol dvanajstilil« ie vzkliknil Forsvte in se delal nezadovoljnega, da bi prikril svoj ne- mir. »Ne razumem, kako more bili Mica lako pozabi jival« »Toda, slric,« je dejal Francis, »trikrat smo že trkali.« Dean Forsvle je odšel brez besede po stopnicah, a Omikron, ki je navadno stregel pri zajtrku, ie ostul zgoraj, da bi pazil na sonce. Ko sta slric in nečak prišla v jedilnico, je Mica ponosno dvignila glavo in pogledala gospodarja. Ta je gledal v tla. »A prijatelj Kron?...« je vprašala. »Ima dovolj dela gori,« je odgovoril Francis, »lahko smo brez njega.« »Meni je prav,« je rekla Mica srdito. »Zaradi mene lahko ostane na tisli vratolomiji, dokler hoče.« Jedli so. Usta so se odpirala le, da jedo. Mica, ki je navadno rada govorila, kadar je prinašala jedi in menjavala krožnike, je loknil molčala. Ta molk je težko del. Da bi ga prekinil, je Francis vprašal tja v en dan: »Slric, ali sle bili zjutraj zadovoljni?« »Nisem,« je odgovoril vprašani, »slabo vreme me je nadlegovalo.« »Mar sle zasledili kako odkritje?« »Mislim, Francis, loda trditi ne morem ničesar. dokler novo opazovanje...« »Tako, gospod,« ga je Mica srdito prekinila, »lo vas muči že vse te dni, da ne morete s stolpa in ponoči vstajate... Da, prošlo noč. sem vas trikrat čula, ker še,' hvala Bogu, nisem gluhn.« »Tako je,« je dejal Forsyte, da bi jo pomiril. Toda zaman. »Astrokomično odkritje,« je nadaljevala Micn, »a ko si boste pri tem gledanju skozi vaše cevi pokvarili oči ali dobili pljučnico, takrat bo žalost! Ali vas bodo prišle zvezde negoval in vam bo zdravnik predpisal, da jih požirale kot tablete?« Gospod Forsvte je spoznal, da je najbolje, du molči. Toda, čeprav ni ugovarjal, je bil vendar lakn razburjen, da je včasih pograbil namesto čaše krožnik in obratno. Francis se je trudil, da lii ohranil pogovor, toda bilo je, kot bi govoril v puščavi, slric ga ni nili poslušal. Nazadnje je pričel govoriti o vremenu. To je neizčrpen predmet pogovora in ga vsakdo razume. Kadar zmanjka drugih snovi, prično navadno govorili o vremenu —-kakšno je bilo, kakšno je in kakšno bo. Sicer pa je loknil ozračno stanje tudi zanimalo zve-zdoslovca. Zato je. ko so oblaki nenadoma še bolj zateninili jedilnico, odložil žlico, pogledal skozi okno in vzkliknil: »Mar ti prekleli oblaki še ne bodo kmalu osvobodili neba?!« »Razumljivo,« je dejala Mica, »po treh lednih suše je dež zemlji koristen.« »Zemlja!... Zemlja!...« je zamrmral Forsvle prežimo. »Da zemlja, gospod,« ga je zavrnila služabnica, »mislim, da je vredna prav toliko kiit vaše nebo, odkar nočele nikoli prili, čeprav je čas zajtrka.« »Da, da, dobra Mica,« jo je Francis miril. Zastonj je bil ves trud, Mice niso zadovoljili. »Ni lu dobre Mice,« je nadaljevala v istem Ionu. »Zaman uklanjale hrbet, ko gledale na mesec, saj nili ne vesle, da spomladi dežuje. Če ne dežuje v marcu, kdaj pa naj poleni?« »Slric,« je potrdil nečak, »res je. dn smo v začetku pomladi in se je treba sprijaznili z dežjem. Poleti boste lahko opazovali v boljših prilikah. Polrpite malo. slric.« »Potrpeli,« ie dejals trie. ki mu ni bilo čelo nič manj nagubano kot nebo. »A če bo šlo lako dalje, ga ne bom mogel več videli... In če se on ne pojavi več nn obzorju?« »On? Kdo je ta on?« V tem Ircnulku se je oglasil Omikron: »Gospod! Gospodi« CELJE Papeževa proslava Tudi Celje je na dostojen način proslavilo obletnico vladanja Pija XII. V sredo ob S zvečer se je zbrale v dvorani Prosvetnega doma mnogo celjskega občinstva, zlast: častno so bile zastopane katoliške organizacije da se v teb težkih časih s|»in!njajo najvišjega pastirja vesoljne Cerkve, papeža Pija XII., oznanjevalca miru, svobode iu jiravičiiosti Dvorana je bila slavnostno opremljena. Na načelni strani dvorane je visela papeška zastava, preko nje pa je bila pritrjena slika sv. očela Pija XII. Pred sliko so stali člani FO in članice DK v krojili s praporom, ob strani pa so bili oleandri. Slavnostni govor je imel gimn. ravnatelj g. Bračko Ivan. V krasnem in klenem govoru je podčrtal lik sedanjega papeštva in pomen njegovega dela za vesoljno človeštvo, zlasti v časih svetovnih klanj in političnih prevratov. Pred zaključkom proslave je zapel pevski zbor Celjskega zvona pa|>eško himno »Kjer je Petra cerkev prava« in himno »Kristus mora kraljevati«. Pereče vprašanje celjskega kolodvora Celjska postaja, zlasti peron, že davno ne zadošča velikemu prometu v Celju. Ob sobotah, praznikih in tudi ob delavnikih je peron česlo do zadnjega kotička poln in se morajo potniki j»reri-vati in stiskati. Ob 4 jiopoldne in zvečer, ko ča-1 ajo potniki na vlake iz Maribora. Ljubljane in Velenja, je na celjskem peronu neznosna gneča, kar vzbuja mnogokrat upravičeno zgražanje potujočega občinstva. Pred prihodom teh vlakov se prerivajo skozi gnečo potnikov še vozovi poštne ambnlance in še bolj stiskajo potnike. Že večkrat smo spregovorili o zelo ponesreče- Otroškj kotiček: Carična Vesna »Ostanite pri meni, lnidite kraljica zemlja,< je dejal kralj Srdau. »Do jutr odločite,« je -še pridejal iu ji poljubil i Ko sp je carična zavedela, njega ni bilo Tedaj pa je priletela vsa razburjena k carični mali lepe Kresnice, stara čarovnica, llila je namreč skrila za drevjem in opazovala ves prizor Videla je hčer ponižano in kralja Srdana pri carični. Zagrozila je Vesni, da se bo maščevala in jo uničila. nem izhodu na celjski postaji. Vlaki, ki pripeljejo na celjsko postajo, se ustavljajo daleč od izhoda, in tako morajo potniki s težko prtljago z nasprotnega konca, da pridejo do i/.hoda. Izhod je na prostem in nima strehe, tako da so svojci, ki čakajo pri izhodu, ob deževnih dneh izpostavljeni dežju in vremenskim neprllikam. Vse te neprilike pa bi se dale z malenkostnimi stroški preurediti tako. da bi ta ureditev popolnoma nič ne škodovala bodočemu načrtu razvoja celjskega kolodvora. Izhod naj bi se najiravil sredi postaje in sicer skozi prostore, kjer so sedaj prostori tovornega prometa. Prizidek, kjer sp nahajajo prostori za uradne pisarne, naj bi se podrl in pomaknil nazaj, peron pa podaljšal proti južni strani. Prav tako naj bi se prostori za |>oštno ainbulanco prestavili na kak drug kraj, da se ne bi prevažali pred prihodi vlakov skozi množico ljudi na peronu vozovi poštne ambulance. Preložen izhod l.i bil na mestu tudi zaradi dejstva, da imamo sedaj pred kolodvorom streho. Občni zbor Drž. kraj. zašč te mladine Med najstarejša humanitarna društva v Celju štejemo Drž. krajevno zaščito dece in mladine. Letos stopa že v 33. leto svojega plodonosnega delovanja. Glavno nalogo njenega tihega dela dviga misel, kako pomagati revnim otrokom, ki so zlasti v današnjih časih potrebni podpore. Že samo to njeno delo zasluži, da bi sc te plemenite organizacije oklenili vsi oni, ki čutijo do mladine. Naloga zaščite mora biti odklanjanje vseh škodljivih .zrokov naraščajoče bede in ustvarjanje povoljnih pogojev za telesno in duševno vzgojo zdravega otroka. Ne.smemo čakati, da otrok zboli in da ga potem zdraviti. Predvsem moramo otroka čuvati in negovati in mu istočasno nuditi sredstva, da ostane zdrav. Zato je prav, da vsa javnost podpira javne kuhinje in da se je pričela pri nas tudi akcija za ustanovitev mladinske kuhinje. Ni le potrebno, da gradimo mladinske kaznilnice in do-,move za izboljšanje pokvarjene mladine, bolj potrebno je. da podpremo vse vzgojne ustanove za mladino, da sploh ne bo prišla do moralnega padca. Le s takim delom bomo zapuščeno mladino dvignili in vzgojili, da bo sposobna na velike in težke naloge v bodočnosti. V pretekli poslovni dobi je bila celjska Državna zaščita še posebno agilna. Iz poročil posameznih odbornikov na občnem zboru v Narodnem domu smo razvideli, da je Zaščita v preteklem letu izdala 15.667 din za obdarovanje revnih otrok s potrebno obleko in perilom Zaščito je podpirala kr. banska uprava, posebno pa še celjska mestna občina in celjska vojaška godba. Za mleko in živila je Zaščita izdala 59S5 din. Društveno premoženje znaša 12.038 din. Mladina bo požrtvovalnost tihih delavcev Državne zaščite gotovo znala visoko ceniti in jim bo hvaležna, požrtvovalni člani pa naj se zavedajo, da so s svojim tihim delom storili mnogo za mladino, domovino in državo! * r Na praznik sv. Jožefa priredita ob 4 pop. Fantovski odsek in Dekliški krožek akademijo. c Materinska proslava bo tudi letos v Celju na praznik Marijinega Oznanjenja, 25. marca, na kateri bodo nastopili igralci iz Ljubljane z odlično pravljično igro »Šnegulčica in sedem škratov". c Dekliški krožek ima v nedeljo 16. marca ob 10 dopoldne v Prosvetnem domu svoj zbor. c Kmetska zveza v Galiciji je imela preteklo nedeljo svoj občni zlior, katerega se je udeležil tudi senator Alojzij Mihelčič. V svojem zanimivem predavanju je g. senator lepo opisal jjomen naše kmteske organizacije. G. senator si je tudi ogledal cesto Galicija-Lopata, ki je potrebna popravila. Isti dan je bil v Galiciji tudi občni zbor krajevne organizacije JHZ, kjer je bil izvoljen nov odbor. c Železničarji so dobili poleg rednih dodalne nakaznice in dobivajo sedaj na nakaznice, kakor kovinarji in rudarji, 5 kg moke na mesec. c S celjskega trga. Bližajoča pomlad se nam javlja iz dneva v dan bolj občutno sredi mesta — na trgu. M;ze so vedno bolj obložene s šopki, belini telohom in prvimi zvončki ter inačicami. Važnejše kot cvetje pa je za gospodinje prva po-vrtnina. Te dni so se jiojavile na trgu košare zgodnjih vist salat. ki jih letos okoličani prodajajo po znatno višji ceni kot prejšnja leta. Po lepih sončnih dnevih, ko je bilo na trgu že precej zelenjave, so nastopili zopet mrzli dnevi, saj je bilo predvčerajšnjim zjutraj —4 stopinje Celzija, nato pa je pričelo celo snežiti. Zato so se ludi kupčki povrtnine »znižali«. Tako smo vendar dočakali našo prvo povrtnino, merodajnega tržnega nadzornika pa prosimo, da tudi v bodoče posveča vso skrb primernim ccnam na trgu. c Šahovski turnir za prvenstvo Celja. Turnir- ski odbor je na svoji seji v sredo zvečer odredil naslednjih 12 udeležencev turnirja za prvenstvo Celja: Miiko Flajs, Josip Grašer, Kazimir Modic, Emil Ifupar, inž Srečko Sajovic, Josip Schneider, prof. Marjan Tavčar (vsi Cšk), Emil Csiirgo, Anton Golja, France Mirnik in Franjo Schneider (Šahovski klub Gaberje) ter Ferdo Lorbek (ni član). Vsi igralci inoiajo biti drevi točno ob 8 navzoči pri žrebanju številk, nakar se bo takoj pričelo igrati I .kolo. Vodja turnirja je g. Niko Latinovič, njegov namestnik pa g. Jakob Itojšik. Pokroviteljstvo nan prireditvijo je prevzel senator g. Alojzij Mihelčič c Brzuturnir. Celjski Šahovski klub je priredil v srede brzolurnir za drugo moštvo, katerega se je udeležilo 10 igralcev. Prvo mesto si je osvojil F. Lorbek z 8 .točkami, drugo F. Grein s 6 in pol, tretje B. Pleterski s 5 in pol točkami. c Orožnikom jc ušel skozi okno. Lani meseca julija so dobil, orožniki v Vojniku nalog, da aretirajo begunca Janeza Kebliča iz Rov pri Franko-lovein, ki se je že dalj časa uspešno skrival. Orožniki so izvedeli, da se nahaja Keblič pri Slemen-škovih, kjer so obhajali mlatiški likof. Takoj so se |>odali tja in pozvali Kebliča k aretaciji. Za Kebliča, ki ni hotel z orožniki in je hotel še prej večerjali, so se zavzeli Brejc Lovrenc, Pepelnjak Anton, Lipovšek Ivan, Verbič Ivan in Slemenšek. Keblič se je upiral orožnikom tri četrt ure. Ko so se fantje gnetli okrog orožnikov in je Brejc prijel enega orožnika okrog vratu, je Keblič skočil skozi okno in pobegnil. Zaradi lega so se vsi fantje zagovarjali pr?d sodiščem, ki je obsodilo na en mesec zapora, pogojno na dobo dveh let: Kebliča Alfonza, Pepelnjaka Antona, Slemenška Antona, na dva meseca Verbiča, prav tako pogojno za dobo dveh let, Brejca Lovrenca pa na en mesec zapora nepogojno. Lipovšek Ivan je bil oproščen. c Krvav dogodek v Nazarjih pred sodiščem. Preteklo leto je prišlo 21. decembra v gostilni Maksa Turnška v Nazarjih do pretepa zaradi nekega psa med 32 letnim Žagarjem Jožetom Klem-šetom in Maksom TuriiŠkom ml. Oba sla se vedno dobra razumela, tedaj pa sta bila vinjena in sta se dejansko spopadla Klemše je zabodel Turnška z nožem v dssno stran prsi in ga hujše ranil. Klemše je pred sodiščem predlagal poravnavo in skesano priznal dejanje. Sodišče ga je obsodilo na 4 mesece strogega zapora, kazen pa so mu odložili za dobo treh let. Dimnikarski pomočniki za svojo pravice Celje, dne 13. marca. Preteklo nedeljo so se zbrali na svojem sestanku v Delavski zbornici dimnikarski [»močniki iz vse Slovenije, da obravnavajo svoja fiereča stanovska vprašanja. Sestanka sta se udeležila tudi delegata glavnega odbora iz Ljubljane. Stanje dimnikarskih pomočnikov je nevzdržno. Ob zaključku jc bila sprejeta soglasno sledeča resolucija: Članstvo zahteva, da sc čimprej urede delovne razmere med pomočniki in delodajalci, ki danes nikakor niso v skladu z zakonom. Plače dimnikarskih pomočnikov so še vedno iste, kakor so bile pred nastopom draginje. Minimalne mezde, predpisane od oblasti, se ne upoštevajo. Nujno jx>treb-no je, da se število dimnikarskih okrajev poveča tako, da bo prišlo do zaslužka vsaj nekaj starejših dimnikarskih pomočnikov z dolgoletno prakso, ki so družinski očetje. Tako naj dobimo v Celju še dva dimnikarska okraja. Resolucija navaja med drugim, da je na območju celjske mestne občine zraslo zadnja leta nad 1C00 zgradb in industrijskih naprav,' število dimnikarskih rajonov pa je še vedno isto. Za nove okraje sc predlagajo občini Teharje in Žalec. Tudi v teh občinah se je mnogo zidalo in je dana možnost, da se poleg dveh mojstrov z rajoni ustanovita nova rajona. V Celju je n. pr. 8 dimnikarskih pomočnikov z mojstrskim izpitom, ki že imajo nad 30 službenih let in ki morajo skrbeti za svoje več-članske družine. Z razpisom novih mest bi prišli ti pomočniki do svoje eksistence, njihova mesta pa bi bila na razpolago mlajšim piomočnikom, poleg tega pa bi mojstri zaposlili nove pomočnike, b tem bi se ublažila brezposelnost, ki sedaj grozi, ker več dimnikarskih mojstrov opravlja dimnikarska dela z vajenci. Dogaja se celo, da zaradi preobširnega okraja kakšen dimnikarski mojster ne zmore točnega in vestnega opravljanja svojega posla, kar lahko |x>trdijo tudi stranke, odnosno hišni posestniki, %iičev akademski dom bo spomenik slovenskemu vladiki. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta namen! Pošiljajte as Hranilnico dravske banovine — čekovni račun 10.680. Mali oglasi * MUk .glasih taija lukt Ar »rila I dla: Ccultovaajakl Hrlaat t dla tabela tlakao. aaaliinit* bm«dr •« ra£iina]a ! dvojna. NalmanJAl aaeaek aa mali ogla* U dla. • Mali I »*l««l w plaAuJ.J. takoj pri naruflln. • Pri orlaalh . . ____________________________i Ja dvojna. NalmanJAl aaeaek aa oiall oglaa U dla. . Mali " »Ja takol ... roklamoejra »nataja aa radona enokolnnaka. t mm vlaoka Hlltu vratlra po I dla. • Zrn plamene oriiovora (led« oiallk arlaaov treba prllotltl anamka. I^IMI!!! Hi Kupimo! Učenca a primerno šolsko Izobrazbo. sprejme špecerijska trgovina. - Ponudbe v poclr. »Slov« v Celju pod »Priden« št. 3832. 1 Službe | Dolu: 17 let starega tanta poštenega, sprejme takoj za gospodarska dela Suš-nlk, Ljubljana, Zaloška cesta 21. Kuharica popolnoma samostojna, ki zna tudi dietiOno hrano kuhati, se takoj sprejme. Plača dobra. Sv. Petra c. št. 29-111. Portirja z znanjem nemščine, išče hotel v Celju. Lahko je tudi upokojenec in vojaščine prost. Cenj. ponudbe na: Z. šentjurc, Celje, Vrvarska ulica 1. Dekle staro 16 let, ki . stanuje pri starših v Ljubljani, sprejmem k trinajstletni deklici za popoldanske Iz-prehode zaradi zdravja. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Pripravna« 38S2. Sveža jajca in cvetje vedno na zalogi po najnižjih cenab pri Baloh, Kolodvorska ulica žt. 18, telefon 39-36. ^Prein^ SVlha drva nudi I. P o g a < n I k Ljubljana, Bohoričeva 5 telefon 20 59 Pestraiba brezhibna IPcUlcUiiB Zdravo čebulo večje množino, kupujem do 25. marca. — Slamič, Ljubljana. VSO KO VRST NO ZLATO SREBRO - PLATINO BRIUPNTE SMannCDE SOFIKU RURMC BISERE I.T.D. STnRIHSKf NflKITE TER UMETNINE PO NajVlijIH CEHflH ST n R H TVRDKA Jos EBERLE uuBLJHNn TYRSEVA 2 : , , ' MOTEl^^SLOH Prezračevalec rabljen, za prostornino 16 ms. kupimo. Ponudbo na Dolničar & Klchter, Ljubljana. la. hrastove doge potrebujem za takojšnjo izdelavo. Dobave v svežem stanju. Ponudbe v upravo »Si.« pod »Hrast« št. 3825. Kupim vsako količino okroglega rezanega trdega lesa (javor, oreh, jelšo, brest, hrast, češnjo, bukovino itd.). Plačam takoj. Ponudbe z navedbo kakovosti in količine, z navedbo najvišje cene frc. vagon na Al. Papler, Bled II. » R E A11 Ti TA« posestna posredovalnica v Ljubljani je samo v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne poita Telefon 44 - 20 Posestvo naprodaj v Ormožu. — Vprašati : Maribor, Tomšičev drevored 8, priti. Jabolka Štajerska, kanada tn razne, kg 6, S, 12 din »bruto — neto« franko postaja kupca povzetjem, razpošilja : Postriitn, Maribor, Pobrežje 1. Čitajte »Slovenca« V prometnem mestu v Sloveniji prodam veliko enonadstropno hišo z gospodarskim poslopjem in vrtom, primerno za trgovino, gostilno, večje obrt ali manjšo industrijo. Vpeljan je vodovod. kanalizacija in elektrika. — Cena zelo ugodna. Ponudbe v upr. »Slovenca« pod »Solidna zgradba 325« št. SS30. I žpIib 8 Oddalo: Opremljeno sobo oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3812. Grazia Deledda; 11 Marianna Sirca Sardinska jiovest. Costantino ni več govoril: dobro je razumel besede svojega tovariša. Ni se kesal. kar je povedal, a občutil je neizmerno žalost. In ni se žalostil zaradi Simonovih misli, ki jih je uganil: moč Banline Fera mu je vzbujala zavist in ljubosumje, predvsem pa ga je vznemirjalo čustvo osamelosli. vznemirjala ga je zavest, da je daleč od vseh, od bližnjih in od oddaljenih. Svojčas je Simone mislil, da razumni tovariš preiskuje megovo notranjost: Io ga jc dražilo in rad bi se bil zaprl vase, govoreč o vsem drugem, le o sebi ne. Tako je varal samega sebe, se skrival pred .samim seboj ter lastne besede smatral za resnične. »Costantin, sam pojdemvvas; dokazali hočem, da le nisem jaz poslal. Kabini denarja, si razumel? Zakaj naj mi zbeži la prilika? Costantin, rabim denarja. Nekaj se mi je pripe-tilo. Srečal sem žensko in potrebujem denarja. Ali ne veruješ?« je po mučnem molku zopet začel, »»'e ne verjameš, vseeno. Resnica je, in lo zadostil je. Ženska ie lena, lepa — in gospodarica svojega imetja. Bogata je kol vsi tvoji sorodniki skupaj.« In razdražen zaradi Costun-tinove mirnosti ie nadaljeval: »Plutovina njenega gozda ji prinaša tisoč zlatnikov na leto in njena pristava je bila ludi nagrajena Da. Marianna Sirca je. ona. ki ie bila svojčas moja gospodinja. Ljubila me je že takrat ko sem bil hlapec v njeni hiši. A la krat ni bila še gospodinja in jaz sem bil nasproti niej nonnsen. In seda i sva se sporazumela. Predvčerajšnjim sva bila skupaj v njeni koči in tudi njen oče je bil navzoč. Skupaj sva bila,« je ponovil ler v zmedi tudi on zaprl oči, »in sem jo poljubil.« Coslantino ni odgovoril takoj; čutil je, kako niti utripa srce. Ker je Simone molčal, kot da bi se ob spominu napajal, je zasmehljivo \prašal: »In zato rabiš denar?« >Da, čc hočem, se lahko poročim z njo. To lioče tudi ona, kajti, ona ni takšna, kot so druge ženske.« »Iz kakšnega testa pa je? Če bi bila resna ženska, bi se zate ne zmenila.« Tedaj se je Simone, ves divji od jeze, dvignil uo polovice. ■<>Če se še predrzneš govoriti o njej, ti raz-bijeiu glavo s tvojimi lastnimi nogami. Ali si slišal ?« Costantino se ni bal; dvignil se je tudi oh. Sedeč na tleh, je naslonil komolec na kolena in obraz na roko ter gledal v ogenj. Ko se je Simone spet vlegcl, je rekel ves zamišljen: Simone, ti ne govoriš več kot mož. Kako sc moreš poročiti s tako žensko?« Kako praviš? Za Boga, skrivaj, po duhovniku? Saj ni rečeno, da bom jaz vedno krožil kot zver; bom lahko zopet svoboden mož.« »Popolnoma si se pootročil. Ze je vplivala nate ženska, da si enak njej; začarala te je. Dobrol A glej, mož, da se ne zgubiš!« »Govoriš iz zavisti in ljubosumnja, ker se bojiš, da bi ostal sain.« »Jaz?« je rekel Costantin in dvignil otožne oči: a žc se je smejal ter tresel z glavo, kakor se jc navadil od Simona. »Mogoče je res. a lahko bi prišel s teboj v družbo tistih zločincev na zatožno klop!« »Bodi proklet z vsemi tvojimi grehi! Kdo pa govori o tem. da bi šli sedeti s krivičniki?« »A kako hočeš postati svoboden brez prav-dp in brez razprave? Ali sc boš odločil in pojdeš k sodniku? Tam te bodo zavezali in se e boš osvobodil več. Spovej se! Ali ti ni to svetovala ženska ?c »Res je.« je rekel Simone in občutil v sebi strašno grozo. Res je. Bili so trenutki, ko je Čutil, da je začaran. Marianna ga je obvladala in vso njeno težo je občutil na ramah. Srain ga je bilo, da je to uganil tudi Costantino. Poskočil je, kot da bi se hotel osvoboditi ženske in je treščil s kapo v plamen, kajti zdelo se mu je, da tudi plamen mrmra zojier njega. A plamen se je nagnil, kot da bi hotel zbežali, naglo pa se je dvignil še višje, plapolajoč še siliieje. »Naše usode ni mogoče zbrisati,« je rekel Costantino. »Pred tremi dnevi si bil čisto drugačen: tvoja usoda je že določena.« »Ne, Costantin, Bog mi odvzemi prej noge! Prisežem ti na plameni Prisežc^i I i na srce svoje matere: ne bom si ustvaril doma. Saj nimam namena, poročiti se, ne javno in ne skrivaj. Le rekel sem tako, samo da sein kaj dejal. Če me hoče. naj me vzame tako!« »Tako te ne bo vzela!« »Jo bom pa jaz vzel!« se je Simone bahal. Tudi on je naslonil komolec na koleno in obraz na roko. Tako sta dolgo časa stala oba, velika in divja kot zveri, majhna in trepetajoča kot ptička v gnezdu. IV. Marianna je bila spet v svoji hiši v Nuoro. Zleknjena na svoji veliki, sveži postelji, je občutila prijetno strnjenost. V srcu je. imela občutek, da sedi ob robu vrat pred svojo pristavo in Simone naslanja glavo k njej. Govorita je potiho, mirno in resno, in pripovedovala mladeniču vse ono, kar mu preteklo noč ni znala povedati. Postala je drzna ter mu božala lase. Ob dotikljaju mehkih in toplih las se je vsa stresla: tresle so se tudi njene trepalnice, a jih je zapirala, da ne bi jokala, da se ne bi zbudila iz lepih sanj. »Ženska, ki ljubi takega moža kot jaz, ne sme jokati... Da, da, Simone, ne smem jokati.« Ni se premaknila in zdelo se ji je-, da ima ob zapestju vrvico, ob nogah pa verigo. In-ne ganila bi se, tudi če bi bila tako priklenjena mnogo let, kajti vrvica je bil ou in veriga tudi. Biti sužej mukn, skrita na dnu"' srca. to še ji je zdelo, da je ljubezen. Tn zaspati, priklenjena in zavezana s skrivnostjo v srcu, je sladko. Ko se je zjutraj zgodaj zbudila, je občutila veselje jetnika, ki šteje dneve svoje bolesti z zavestjo, da bo prej ali slej kazni konec. Začel se je nov dan: eden je že minil in vsak trenutek jo nese prostosti v naročje, »Bo božič, če ne prej ...« . Božič bo prišel. Ona je- vajena na samoto in tihoto dolgih mesecev. Nekoč ni pričakovala ničesar in imela je vtis, da se za njo ne bo nikdar zgodilo kaj novega. A sedaj so prišli dnevi, polni pričakovanja in upanja; štela jih je na svojih prstih, ki se jih je rahlo dotikala, kot da bi štela cvctne liste: O božiču bo prišel Simone! Kaj pa. če ne bi prišel?,Čb bi ga oddaljila od nic divja usoda, kateri se je vdal in ga odtrgala za vedno? Ob tej misli ji je bilo čudno vroče in zdelo se ji jc, da se bo zadušila. Skočila jc pokoncu, stekla k oknu in ga odprla Nizko okence, ki je imelo štiri majhne Šipe, je gledalo v ozadje hiše. Tam so bili vrtovi in inalc črne hišice, za katerimi se je dvigal proti jasnemu obzorju pečinast vrh Ortliobene. > Rožnata luč jutranje zarje je razsvetljevala obširno izbo z nizkim, lesenim in rumeno pobarvanim stropom. Zraven starinske skrinje, okrašene s ptiči in primitivnimi rožami, se je bleščalo zrcalo nove omare. Marianna je stala pred zrcalom, a bi se ne gledala napol oblečena, se je ukrenila proti veliki postelji. Za Jugoslovansko tiskarne v Ljubljani: Jože Kramarič Izdajatelj: Inž. Jože Sodja (Jredrfc Viktor Cen?«