160. Številka Ljubljana, v sredo 15 julija 1896. gahala vsak dan nvc*«r, ioimfii nedelje in premike, ter volja po polti prejeman za avetro-ogerak e dofcol« »a leto 15 gld., za pol l< t* S gld, ?.a četrt leta I fcld , /a >pden mesec i gld. 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vao leto 18 gid., za Četrt leta 8 rld. 30 kr., za jeder, m«« 1 gld. 10 ki Za po&iljr.ojo na dom ra-.vun.'v Hfl yo IU kr na meeec, po i*0 kr. za Četrt let*.. — Za taje de?.*lo toliko voft, kolikor pofttaitta RAftia, Za oznanila pladnje ee od fltirietopne petit-vrste po t> kr., Ce no oznanilo jedenkral tiska, no 5 kr., de ae dvakrat, in ,x> 4 kr., fle »e trikrat ali vefikral tiska Dopi&i naj se h-vole frankirati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in npravnifttvo ju na Kongresnem trgu ftt. 19. Dpravnittvn naj ho hla^ovelijo pošiljati naročnine, reklaraarije, otunuilv t. j. vse administrativne «tvar.. Avstrijska politika na Balkanu Na vso avstrijsko vnanjo politiko vedno škodljivo upliva oiadjarski, oziroma nemški upliv. Temu uplivu je pripisovati, da jo Avstrija ob zmešnjavah na Balkanu v letih 1975 do 1878 vsaj indirektno podpirala Turke, brez ozira na to, da so vstaši v Nevesinjn bili razvili v začetku avstrijsko zastavo in to celo ne popolnoma brez vednosti Avstrije. Grof Andra«riy jo sprva misM na pridobivajo teh dežel, a pozneje ga je nemški iu oiudjarnk i upliv bil za nekaj časa zapeljal na čisto napsčno pot. Mnogo manj krvi bi se tedaj bilo prelilo, da ie Av-str ja takoj odločno so (potegnila za balkanske S! o v a n o. To pa ne ugaja Nemcem in M*djarom ki se boje vsakega napredka slova n it va Fratornizovanje Madjarov in Nemcev s Turki ni izviralo iz prijateljstva do tega azijskega rodn. tetnveč le iz sovraštva do Slovanov. Posebno Mvdjari imajo velik strah, da bi jim ked#.j Slovani ne vračali krivic, katere jim ffdaj delajo. Po ruske-turški vojni si j« kmalu znala Avstrija, pridobiti neki upliv v Srluji iu Bolgar ji Njeco d«■'•■>'•■ nji bi ne bilo tako, da bi ni bila mogla pridobiti zaupanja v teh dveh d«žeta h. Podpirala je ve Ino tiste stranke, katne so najbolje ovira' • razvoj teh dveh dežel. V Bfdemf?radu je Avstrija podpirala napredejake, ki .so dežel i opravili v dolgove, v Bolgariji pa dolgo ler kruto v alo StamSulovs. To jedino z*radi tega, di s^ fi dve državi ne opomorota. Celo pri bratomorni vojni mej Srbi in Bolgari ni Avstrija pop Inoma nedo'žua. M rogo jih misli, da bi to vojne nikdar ne bilo, da Srbija ni dobivala potube od Avstrije. S tem je hotela Avstrija z»sejati veliko sovraštvo mej Srbe in Bolgare, da se ne okrepi slo/anstvo ob njeni južni meji. Avstrijska politika jo pa napravila na Balkanu popolni poraz. Mislili hi bili, da bode vsaj s-daj avstrijska diplomacija spoznala, da borb* proti elo vanatvu jo sai:io v škodo avstrijski državi. T»da motili smo se. Tudi pod sedaniim ministrom vna njdi stvarij, ki je vender wam Slovan po rodu, ja vodilo za vnanjo politiko nasprotje do Slovanov Da celo Golttchovvski se še nekaj bolje ozira na želje Madjarov, kakor se je prednik njegov. Skrbimo za omiko naroda! m. Ljudska šola na Danskem jo že preetj et;.ra. Danski ljudskošolski zakon jo iz I. 1814. Ta zakon določa, da morajo vsi otroci od 7. do 13, leui obiskovati ljudsko šolo. Na deželi jo za obligatne predmete določenih učnih 18. ur na teden, v mestih 24. Obligatni predmetje na ljudski šoli so po tem zakonu veronauk, čitanje, pisanje, računanje, petje in telovadba. Toliko omiko zuhteva država, a takih šol ni na Danskem več. Šolske občine, malone vse biez izjeme, so ljudske dole razširile. Navadno obiskujejo otroci do 15. leta ljudsko šolo, uče se seveda vseh tistih predmetov kakor v nas in kadar zapuste šolo, imajo skoro toliko omiko, kakor pri nas dečko, ki je zvršil nekaj razredov kake srednje šole. V mestih je vlada ustanovila meščanske realke, katere so take, kakor meščanske šole, sploh pa je na Danskem občo pripeznano načelo, da je omika kakor ee dobi v meščanski Šoli, minimum tega, kar je človeku za vsakdanje življenje potrebno. "Znižanje Srbijei, Črnegore in Bjlgarije je važ°« fakt v halk>mski politiki, ki gotovo no o«tano brez ugodnih posledic za jngoslovanutvo. Madiari in Nemci pa ž* v tem vidijo novo nevarnost. Minister Golucbovrski je res žo poiskal proti-vesie tej slovanski zv ezi. Goluobr,w-.ki, ki je bil dalje časa poslanik v Bakmredtn, dobro v«, da Rum u m niso prijate): i Slovanov. Na st. t «očo Bolgarov v svoji deželi bi radi uni< ili. Pol-g tega bi kot potomci nekdanjih rimekih legij radi gospodovali nad Slovani a'i v^aj i«ra.li neko večjo ulogo, kakor Srbi in Bolgari. N \ O^e-rf-kem p:ej vi t dajo dobre razmere nuj Slovani in RumUflJ, a le zaradi tega, ker se jim je braniti proti skupnemu sovrežniku, a Rumuni v kraljevini nekako nevošljivo gl-d.ijo vsak napredek Bolgarov iu Srbov. Na drugi strani pa Grki sovražijo iz vsega srca Bilgare in Srbe zaradi Makedonije. Grki so ie nedaVOO živeli v nadi, da nasiedujejo Turčijo in bodo gospodovali nad vsemi balkanskimi Slo-vau'. Obnovljenje bizantinskega cesarstva je bi'a in je najbrž še sedaj njih srčna želja. Kot potomci starih Grkov prezirajo Slovane ket barbaro. Na Hi. g ho pa posebno jezni, ker so se odtegnili grški cerkvi, ki je delovala na njih pogrčenje, in so Vzhodno Ranelijo pojmlnoma odtegnili grškemu uplivn. Rnmune in Gtke je ♦ ^-U-j lahko dobiti za protislovanske namene. Nekaj let je bilo mej Grško in Romunijo veiiko i^asprotje zr.ra li dedščine umrlega turikegi podaniki gr.^ko narodnosti Zappe, ki je bil več milijonov volil v grške naredno namene. Romunija je pa sprva hotela ta denar pridržati, potem ga ie priznala pokojnikovim df d čem. Dosegla je t«»r»j, da se ni ta denar porabil v narodne namene gršU-r, kakor je ob svojem času tudi Rumunija b la obdržala 400.000 frankov, katere je bil volil bolgarski zdravnik dr. Bacon za osnovo bolgarske gimnazije v Drmopolju. Vsled tega so se bih celo pretrgali di-plomatičui odnošaji mej (JrSko in Rumunijo. T-> dni ste po tprijninUi ti dve državi. Posredoval je mi j njim grof Go!uchowski, oziroma njegovi podrejeni organi. Da celo neko tesno prijateljstvo ho je mej njima sklenilo in je naperjeno proti balkanskim Slovanom. A stori se za omiko ljudstva še veliko več. Datanovijena so tuđi nadaljevalne obrtne šole samo da so popolnajte od naiih, tipične za Dansko pa so takovrano ljudsko visoke šole in pa kod. njski ve čemi kur • za delavce. Danska ljudska šola je plod tistih idej, katere so 90 po veliki francoski revoluciji razširile po vsi livropi. V isti dobi, ko je država ustanovila novo ljud ko Aolo, je propocednšk Nikolaj Friderik Grundt-av g sprožil misel, unj se uitanovi ljudska visoka šola, kateri bedi nam««n, nomiksti narod, da bode sposoben, koristno sodelovati pri upravi države". Prva taka šola se je ustunovila 1. 1844. v Roddingu. Na tej šoli ho piedavali znanstveno izobraženi učitelji, učni predmeti pa pobili: danski jesik, zgodovina (svetovna iu skandinavska), matematika, lizika, prirodop'8, nemški jezik, telovadba, petje, kmetijstvo in vrtnarstvo. Druga ljudska visoka šola se je ustanovila I. 1850. Ustanovil jo je ljudski učitelj Kristen M k kel8en Kold v airomaSni vasi Rvslinge. Ime Kold imenuje Bed; j vsuk Danec z največjim speštovanjem, in po pravici, saj bi je mož pridobil jako veliko zuslugo. Kold ju bil spoznal, da ljudstvo — in v Na drugi strani se pa d- Inje na to, da so vspodbndi albanski narodni duh in tako napravi nova ovira razvoju slovanstva. Govori se (ulo, da si Avstrija misli prisvojiti Albanijo. Niiinen temu je, da se dobi res kako protivesje bosanskemu elo-vanstvu. Bosna se že tako upravlja v madpirskem duhu, samo da se mej Slovani ne utrdi slovan-ka narodna zavest. Pridobljenje Albanije bi ne bili v prid Avstriji, kajti pridobili bi Ih novo iredento. £e sediij imajo Albanci zveze z Italijo,' ki bi se potem najbrž še bolj utrdilo. Tudi bi pomnoženje. romanskega življa na avstrijskem joga povekšalo prevzetnost avstrijskih Ialijanov. Toda nasprotje do Slovanov slepi jasen vid nekaterih politikov. Taka avstrijska p« litika bode le š,- b Ij odtujila si Srbijo in Bolgarijo, kar bode zlasti v Ikodo avstrijski industriji in trgovini. Naposled bedo tudi ta povae pretinaravna politika naredila popolni tijiško, kakor je naredila fijalko politika, ki je obetala v podp ranju naprednjakov v Srbiji in Stanbnlova v Bolgariji. Napariio avstrijsko politiko bodo izkoristile droge države in storjene napake so morda tudi no kođ^ dalo v-č joprlivni k*o^»i. Ce jo umestno, da v'ada napravi nov doljr. n tem so pa v parlamentarnih kr-.g h ri^ličre sodbe. Protipemitje bodo gotovo v'ado napadali, da bode sam-' iid n dati las-užit', ko ima vender sedaj v blagajrocah mnogo denarju, od katerega ne dobiva noler.ih otre-s j Drugi bodo pa 10pel naglasili, da mora tli? a biti pripffevljena na vse m(,goče eventuvalno iti in je le dobr^, če ve> leli milijonov d« narja pripravljeno v blagajn ic:ib. Rvtlingn, kjer je rdaj vsak blapec t'»ko omikan, kakor pri nas tisti, kdor je zv/^il epodoji HMHOdl kake srednje fol^, so bili IjuHj- I. 1850. prav tako neitobraieni, !»akor to naii Rovtarji — za suhi ponk ni dovzetno, da mu jo več za zabavo. Zategadelj je skuš: 1 Ijr.di poučevati na zabaven na*n. Za dansko zgodovino jih je zaniin I na ta nač n, da jim jo čital zRodovinske romane, za kemijo na ta način, da jim je najprej rtllagal stvari, važne za kmeta. Koldova lola jo bila odprt I MIMO po z'mi, I. 18G2. je URtanovil tudi tečaj za ž* nske in dosegel je tako velikanskih uspehov, da so ljudje po mnogo ur d;iYč hrdili k njemu v ši lo in steer ljudje v*eh stanov, kmeij« in maii uradniki, hlapci in dekle, fantje in sivolasi starčki. Po Koldovem vzgledu so se ustanovile po vsem Danakem ljudske visoke šo'e, s-aveda so se bolje in primerneje uredile. Sedaj je obisk omejen na dečke, kate;i so zvršli ljudsko čolo. Pouk traja od l. no* vembra do 31. marca 2a moške, cd 1. maja do .11. avgusta za ženska lini predmeti so: zgodovina, danski jezik, zemljepis, zdravilstvo, prirodoznanstvo, kmetijstvo — v obrtnih krajih se uče tudi tehnične disciplino — in telovadba (švedski sistom). Vero- Liberalci in socijalisti. Neki danajski list, kateri zastopa v prvi vrsti koristi židovstva, priporoča, da bi se liberalci zavezali s socijalisti. La tako morejo še ohraniti kaj veljave. Zveza s klerikalci je povse nemogoča, kajti morali bi liberalci zatajiti vsa dosedanja svoja načela, ko bi kaj tacega storili. Ta list menda ne pozna dobro nemških liberalcev. Njih zveza s socijalisti je nemogoča, pač pa je nam koal cija pokazala, da prav lahko najboljši katoličani in židovski liberalci vkopa ho I jo, na da bi katerega kuj težila vcbI, da je zatajil svoja načela. 'Judi v Belgiji bo nekateri posamični liberalci priporočali, naj bi volili socialiste, a ko je do ožje volitve prišlo, ga ni bilo akoro liberalca, da bi no bil šel volit katoliških kandidatov. To jnsno kaže izid volitev v Brus Iju. V Avstriji je pa na zvezo s fio<; jalisti tem manj misliti, ker imajo liberalci najmočnejšo Bsslombo še v veleposestvu in trgovskih zbornicah. Veleposestniki pa gotovo še ne postanejo tako hitro socijalisti. Trodr/.avna zveza 13 smarckovo hambarlko glasilo je te dni prineslo člauok o trodržavni zvezi. V tem Članka so trdi, da jo zveza mej Avstrijo in Nemčijo j..ko trdna. Na more se pa re$i, da b; bila iako trdna zveza mej A vci ket bi radi dobili nekaj avs'rij-ekef; i Oienlja, in radikale!, ki eimpatizujejo s Francijo. Proti tj ZV621 pa dolnje tudi Francija. Diplomacija bode satorej morala si vedro prizadevati, da ne ta zveia no razdere, če se zveza razdere, bi Avstria rrorala muogo vojakov imeti na italijanski meji posebno ob vo u i; času i a ne mogla bi Nem-t'iji [zmagati z vso svojo močjo. Zveza z Avstrijo bi potem b la za Nemčijo I b j problematične vredno f t. Sodi ee, d* je ta oiaoek pisan po uavoilu Bismarokovem. V Rimo bodo a^daj pač ponosni, da so Se '.edao faktor, s katerim mora evropska diplomacija računati, če tnd; so Abesinci Italijane oteplt. Mladoturki so ziče!i In;do agitacijo Sedaj po vsej turški državi rasairj<»jo dve brošuri, ki naravnost poaivtjaba narod k u ta i, da se naredi kom c sedanj« vb.dni sistemi V teh dveh knjižcah sa ua-v. : v.--- napake tutšxega \ Sadnega e stena po-slednjih dvajsetih let in dokasujs se, da parlamm-totno vladanj i bi u kak gs d brega usp-oba, temveč k večjem znu i j iVf Ožje volitve w v ne !e!;o v Belgiji ugodno i-pala za k.doičane, ki b do sedaj imeli Gv> glasov večine v zbornici poslonoof, L beralci eo največ volili s katoliško strsnko, samo malo jih je volilo a soci.ai-i i in i demokiati. Ko bi biti liberale v Brossljsj sli volit socijalist«, meli bi katoličani 1» še 88 glasov večioe v zb tnioi V Mftjje katol iks s'rauke no no e biti preveliko ; prvič zaradi tega ne, ker je v Bru-Belju, kjer je šlo za 18 mandatov zmagala Ie z majhno veČino, drugič ker so odločili zanjo židovski liberalci in tretjič, ker je zmagala, le vsled tega, ker imajo premožnejši stanovi po več glasov pri voltvi. V kratkem se utegne zgoditi, da bede katoliška stranka v manjšini. Oddanih je v vsej Belgiji že blizu polovica glasov za socijaliste, volilcev samih je pa veliko nad polovico socialističnega mišljenja. S silo zatirati socijalizem bi pa v Belgiji bilo nevarno, utegnilo bi priti do dogodkov, ki bi bili vse hujši, kakor so bili tisti, s katerimi so si bili delavci izsilili volilno pravico. Dopisi* Oil nekod, 13. julja. Nodivoo imel sem posla v Z Igorji ob S tvi, kjer sem, da se nekoliko okrepčam, šel v gostilno pokojnega Medveda. Našel sem tam družbo, ki se je ravno rasgovarjala o umrlem Matiji. Poslušal sem pazljivo, ker je bil pogovor zanimiv. Iz vsega, kar s -m slišal, »eca sklepal, d:i je bil pokojni Medved ros imž, kakor pravi Gregorčič: .Kje tak je še mej nami?" Kid bi ee bil oglasil tudi jaz, a ker nisem imel daaa, ss d*lje muditi, namenil sem se, tem potem povedati svoje mnenje, dobro vedoč, da „Slov. N irod" to blagohotno vzprdme. D.isi je stvar lokal ta, je vender Is važna. — Ugibati, kdo sem, drag; Zig)rci, ni trdba, narodnjak sem in to naj vam nedostaje. Medveda ni, on je lahko delal, bil ie nesav sen in drugo jednako sem slišal, lis je, M d ; i ni, tjda nona« domestljiv ni nihče, to vam, dragi Zororc, b sdi sedaj pred očmi Kolikor jo mmi anano, ima Zagorje nekaj mož, ki bi imeli zmožnost za javno nastopanje, trebalo bi le nekoliko dobre volje ia [Mguija! Saveda, ako se bodo p* ravno ti moije odtegovali, potem je diljno delovanje ia razvoj ua-todue ideje in splošne blaginje nemogoč. Zaprav hati svojega imetja ah podajati se v nevaraoat; r idi narodnosti, tega nihče ne zahteva, a zanemarjati razvoj narodnega življa, ni kateri je do sedaj Zagorje smelo biti ponosno, z itvi ker bi tu ah tam kazal neznaten dobiček, bi pač OS bito častno, aoipk žalostno, da ne rečem sramotno. Ni h »po so vsake m ileukosti, ker ni vse tako hudo. kakor si sploh predstavljate. Bodite v vsakem oziru složni, odkritosrčni ter ubt rajni in premagali bodats VSS, Ne bodi vam vsa j<-dao, ah »te na svoj' z-mlji gospodarji sami ali kdo dragi. Poleg druze^.i bodi /,.ši naloga, cepiti mladini v srca IjuVzvj ito narodi, ne iz puščaj te je ispred očij ali so je c lo isogtbati ped pretvezo, da ;ae za jedue^a ah drugega radi tog t ali onega ne spodobi. Proj s tac mi nas iri, ki nUo umestni. Našteval vam no bodeni VSgledov ;z druzu krajev, ko doma vidite, kako nasprotno društvo p >atof a. Spolnjujte vsak naroiuo dolŽJOSM to svoi moč', (Vsic vas je, kar je sploino zn»no, prosil pokojni M d ve J. Posnemate njega, kojegi nt\ kakor je v zadnjim „Kođolju'ou'1 čitafi, imenovah svojega oče .i, nj ga, ki je neuetraiuo postopal katar je šlo za blagor občiue iu kor ot ttiroda. Ne plačujte njegovega de'a z miaćuo b ezobzirnostjo, ker icueli bod^-t-j vhČ škode, n :•) v.s .i »r »ž j zdaj dobička Iz pogovora sem tudi posnel, d* ste imeli ravno tisti dan, ko je Medved umi, občinsko volitev, pri katen its prop dl>, k \t bi sa pa nkljnb gozcemu pritisku in nepravilnostim, aopei ktt^re wte se pritož li, De bdo zgodili, da j • le Uvel Me ti t a, ali da ste sa vsi držali aklottjenega pr Igrana in vsi stali kak >r skala. Bod te, ako vlada rolitev (jvrže, bolj složni, bodite možje p> vsg du umrlega Medvedu ,u zmagali bodete goto/o Zgodilo sevam ne bode nič, nasprotno pa vas hodu vsi n, oni val i, ako pa vržete puške v koruzo, po kasali bod te, da ste sebični in da vam ni zato, kir n'e si !• . - .\ nauk hh ne po-jčuje, p«č pa se vsi piedmeti ne l V V« kem dnho. Vsfl taš.de ho jako številno obn<.,ne, d.isi morajo učetici in aVnke v šoli stanovati in brana «u stanovanje p'ačati. I •• ljudska I I \i" lolo sa nt m^njene v prvi VT ti kmet ..idnmo še po^n»'jj govorili. Čini bolj f,e je IjodstvO izobraževalo, toliko bolj je btopsnslo po večji omiki in posled.ca j.i bila ustanovitev ljudske visoke šolo v Askovu, katera jo nastala iz Ito l nške loti, To je velik :avod, na katerem učo državni akad m čno izobraženi profesorji. Zavod ima knjižnico, brojtči 10 000 zvezkov, vsake vrste lahora ton u i. To šolo obiskujejo moški in ž uske, a VStop j 11 d v ij u |f tistim, katari so že zvršdi jeduo navadnih ljudskih vi:okih šol. Gojene, iu gojenke ■Ubojeju v zavoda in se skupno p-duČujejo. Pouk traja š» st mesecev iu sicer le po zimi. Uini predmeti ho: danski jezik, uordiška mitologja, danska zgodovina, svetovna zgodo,ina, ustavozuauslvo, državna uprava in statistika, BSfllljejiis, ti i < logja, tiz ka, elementarna matematika, zoologija, botanika, kemija, kmetijstvo, živinoreja, računanje, knjigovod* stvo, risanje, ročna dela, angleški ali nemški jasik, petje in 11 lovadba. O J 1. 1878. do 1894. je obiskovalo šolo 1417 moških in 448 žensk. Uspehi danskih ljudskih v.sokih šol to velikanski. Splošna omika na Danskem je sedaj tolika, kakor morda v nobeni drugi držati n \ Ljudske visoko šjle so prebivalstvo seznanilo z domačo književnostjo, mu ucepile iskreno ljubezen do domovine in do materinega jezika in razširile duševno obzirjo kmetekega ljudstva. Velika crnika kmetskoga in de lavskega ljudstva je izravnala stanovsko ra diko in pomogla demokratičnim načelom do splošne veljave, vrb tega pa mogočno uplivala na vse praktičuo življenje. Omika je kmetovalca osposobila za pametne reforme in ga tako gospodarski utrdda, omika je pomagala, da so se mogli upeljati kmetski domovi in omika je povzdignila obrtnika. Iz Danske se je ljudaka visoka šola presadila tudi ua Norveško, na Švedeko in v Ameriko, a nikjer ne uspeva tako sijajno, kakor na domačih tlob. pošteno pridobili. Očitala se vam bode malomarno^ in to po pravici. Prosim vpoštevajte vae to. Hvj bi cenj. bralcem „SIov. Naroda" tudi povedal „ delavcih, katere je ravnatelj zagorskega premogo. kopa odpustil, ker so sami ali njih očetje volili z narodno stranko, seveda „Glasnik" o tem ne črhna, dasi so drugače zelo poteguje za delavce, posebno za tiste, ki so pri druStvu, kakor ga v Zagorji na-zivljajo „ajmoht", — toda nisem o vsem natanko poučen, gotovo pa bode pozneje in kaj več o tem poročal marljivi zagorski dopisnik. Oprostite, dragi Zagorci, da sem vas vzel na muho, a ljubezen do domovine in naroda me je prisilila do tega in želim, da bi moj skromni ia pošteni opomin ne bil kaplja vode v morje. V vrtinec javnega življenja, kar vas je za to zmožnih! Ne le kar veleva mu stan, ampak vse, kar more, je vsakdo storiti dolžan! Rodoljub Otvoritev Aljaževe koče v Vratih. (Konec.) Bilo je devet, ko sta prispela še dva ljubi gosta skozi Luknjo iz Soče iu Trente kot zastoji-nika Soške podružnice. Km du potem je z vznesenim glasom opravil vrli gospod župnik Aljaž blago -lovno molitev najprej v latinskem, potem pa fte v slovenskem jeziku, mnogoštevilni pevci pa so odpevali. Po slovesnem blagoslovu je nastopil dru m- veni načelnik gosp prof. Orožen in pod milino n»>bom v očigled sivega Triglava izpregjvord nekak) tako 1*: Čistita družba! Zbrali smo se dane* v div| ■-romantičnu n Vratih", da otvorimo četrto slovensko planinsko kočo. Vam vaein, zlasti pa častttima z i< s pni koma „ Soške podružnice4 našega dru'itva kličem iskreno „dobro došli!" v našem novem zavetišču. Po častnem članu v!č. g. Aljažu opozorjen , smo si izbrali ravno ta kraj kot stavbiSča noremu domu. Gotovo pritrjujete vs<, d i smo sre u i i -.bral-. Imenitni možje so že prihajali v to prelepo dolin ob času, ko je bila turistika pri nas .^e uitio znani. P.ijat^lj našega Vodnika iti navdUlea turist, gcof Franc Hihenvvirt, j* želel še v visoki starosti ol bliso videti njemu toli priljubljena gorske orjaka, Peljal se je bolehen in onemogel 1. 1837. na gkri« piči" iz Mojstrane v Vrata, da je šri j-sdenkrat prej smrtjo občudoval prelepi planinski svet. Lita 1841 je prišel v ta kraj znani rastlinosloveo iu kralj saksonski. Friderik Avgust; spremljal ga je ljul i ;i -• k-, kustos Freyar. Zalo PSesenefteS o prirod a kr tsotah tega kraja, je rekel, da ni z lepa drug i i najti tako divnega prizora v nebo kipečih velikanov. Bedel je na skalo in si v bslsiniao narisal Triglav. Na povratku ae je mudil v Mostr mi pri S nor< : in v prvem nadstropju njegove hiše s okna BO pet t i al Triglav. Ko danes tako slovesno otvarja novo planinsko kočo, zahvaljujem vs* one, ki m pripomogli k tej lepi otavbi. Zahvaljujem posebni gosp. župana Janšo in stavni obdimuki olbor o Dovjem, da nam je odstopil za ni/ko ceno zastavim potrebni svet in les Največje zaslugo za stavbo te koče in nSlov. plan. društva" sploh ni je pa pn dobil vlč. g. Aljaž. Odbor j« torej soglasno sklenit, da se imenuje novi planinski dom „Atjaž-va koč. v Vratih". Otvarja«« č novo blagoslovljeno BaVOtlAoe, lelint, da bi v njem uživali vsi turisti uro Otete radosti, vlč. gi8;». Aljaža pi da bi B ig oiuanil š mnogo let v prid domovini iu dom i t mistiki. S to željo končujoč, mu klic, m prisrčno „živoll" Z Jajci se je razkrda tabli na I vrati, in pojavil *e je napis, vkusno izdelan z rlečuni iu viš njevimi črkami na belem polju, glase': se: Aljaževa koča V Vratih. Postavilo in otvorilo dne 9. julija I. 18 0 0 Slovensko planiusk* društvo. Iz vseh grl BO hkrati zadon li navdu leni klici: „#ivio!* iti „Slava!" Aljažu, mnogobrojni pevci pa so zupeli „L^pa naša domovina". Vi lega Aljala so naposled trije junaki dvignili in ga po nesli na okolo. Z;\čela so je prosta zabava. Nekateri so po h Jli v koči, drugi pa okolo njo p> klopi h, po ze leni trati in belem skalovju, ter ogledujoč prekrasno ji« krajino, se krepčali z ukusno j" I o in pijaco Srcuo vesel ju bil vsakdo na tem res izvoljen.-in kraju, polnem prirodne krasoto in divote ter nebo škoj.'a miru. Da je /brana družba tudi s petjem iu zdravicami dajala duška svojim čutom, pač ni treba poudarjati. I/.moj govorov naj navedemo pr lepi govor vlč. g Aljaža. Glasil se je tako: Ko je očak Jakob (mojega imena) bežal preč svojim bratom Kzavoui v tujo deželo, jo na piosteni prenočil. Kamen je pod glavo dejal in sladko ia BpsJ Ta očak je bd jeden starib turistov. Kaj se mu je • unjalo, mi m treba praviti; turistu se le lepe, prijetne reči sinjajo Ko se jo Jakob prebudil, je rekel: „Zares, tuje hiša božja in vrata nebeška". Sicer je ves svet hiša božja, pa posebno to velja o naši prekrasni dolini, imenovani Vrata, in o kraju, kjer sedaj bivamo, obdani od visokih skalnatih sten. nad katerimi se razpenja viinjevi obok nebeški, da smemo radostni reči: »Glej, hiša božja iu vrata nebeška!" — Od najstarejših turistov naj preskočim na najnovejše. Komaj je par let preteklo, kar so je ustanovilo BSlov. plan. društvo", in glejte veliko uspehe. Na vzhodni strani Triglava: Vodnikova koča, na tej strani: koča v Vratih in v štirinajstih dneh bo gotova na Kredarici Triglavska koča, mati ■vseh dragih koč. Koča v Vratih ne stane veliko, 300 gld., z opravo 400 gld. Desetkrat toliko pa bode stala Triglavska koča. Skoraj bi pričakoval, da mi da g. načelnik prof Orožen ukor in grajo, ker sem društvu kot vodja Triglavskih stavb iz žepa upravi I 4000 gld. * Namesto grajo me je pa doletela pohvala in spomin pridnosti. Pa saj so na svetu marsikaj narobe zgodi. No meni, vam vsem, ki ste kaj žrtvovali in se semkaj potrudili, gre zahvala. Največja čast pa gre marljivemu odboru ljubljanskega plan. društva, ki iz čiste ljubezni do slovenske domovine ustvarja planinske domo.e Slovencem v čast in našemu društvu v ponos. Temu odboru naj velja: V podnožju sivega Triglava Stoterim naj odmeva Slava"! Po tem lepem govoru je prečita! č. g. Afatjan, Jeseniški kaplan, poetičen „Pozdrav slovenskim planincem pri otvoritvi kočo v Vratih", ki ga je zložil in poklonil društvu vrli pesnik Finžgar. Krasna pesem je vse navdušila. Bližala se je že dvanajsta ura, ko jo prispel zadnji izletnik, vlč. g župnik Zlogar iz Kranjske gore. Prinesel jo s sabo lep dar za koč): sliki dr. Janoza Bleivvoisa in Simona Gr gorčica. Ta so je namestila nad pogradom, ona pa nad mizo. nad katero visi v kotu tudi razpelo. Po dveh popoludoe so jo vsa družba poslovila cd veličastnega kraja iu, okičena s planinskimi cveticami, Odsia nazaj v Mojstrano, kjer se je v Šmerčevi gostilni, ki 10 bila vna v zastavah, prepevajo zabavala do odhoda. S krasnimi besed "ni je tu narel vlč gosp« Žlognr Blavljenou Alježu, no utrudnemu odboru „S)ov. plan. društva" in nazvzoč-nim domoljubnim damam. Spominjal se ju tudi na rodnega očeta Slovene-v, dr, Janez i B.evv' -m. m peVGB naših prokraa-iih planin, Simona Gregorčiča. Naj še omenioio, da so brzojavne posdrave in čestitke poslali: Savin*ka podru'.nic*, Planinski Pi« parji v Ljubljani in trije sr1?. Piparji nt potovan i Pri otvoritvi ie nabrala dom djubia rta' m tudi '20 gld. 30 kr. za Triglavsko kočo ter pridobila društvu nekaj novih članov. Na ta nnč.n se ie dos'ojno za-rila prelepa 1 r i < i' i s • •<.•«. V , , s\ane v milem spominu vsnru ndeležnikom. Na svidenje na Triglavu dno 10. avgui ' i I V Ljubljani, 15. julija« — (.,Sloven8k < učiteljsko društvo' ) jo pri redilo sinoči v salonu letela „Llovd"* „slavn< n večer" na čast mastnemu županu in predsedniku c. kr. mestuemu šolskemu svetu, gospodu Ivanu Hribarju, kateri v* čer se jt« izvrstno - '» • Udeležilo se ga je vse učiteljstvi mestnih slovenskih in n mikih ^ ol ter mnogo tovarišev s Zastopana 'y bila tudi HZaV*sa slovenskih učitelj« skih dtu?<>' ■ po njenem predsednika in blagajniku. Pa tttdi BlOOgO prijateljev ljudskih učiteljev ia ljudskoga šolstvi se je udeležilo tega slavlja, mej drugimi g. podžupan dr. vites B I s i vv s i s , g ravnatelj Inbio, g. nadzornik Leveč, g državni poslanec Koblar, g. notar Gogola, g, predsedstvsnl tajnik Lah in drugi. Večer so otvorili vrli tamburaši »Sokolovi" s s kolsko koračnico. Za njimi je pa pozdravil društveni podpredsednik g J. K» žek v prekrasnih bi .sedali ns ; rvo g. lupana in poten VSf druge goste, posebno neočitelje, poudarjajoč, da slo vensko učiteljMtvo, žal, še nima mej narodom t iliko prijateljr-v, kolikor bi jih glede na važnost ljudsko šole v istini zaslužilo, a toliko tesneje se pa oklene tistih, ki mu stoje na strani; m»j te prišteva tudi pn tem večeru abrane goste ter j»m od dna srca zakliče: Dobro dollil Za društvenim podpredsednikom ie nastopil od odbora , Slova uskoga učiteljskega društva" labrani govornik g. I". Gangl, ki je z njemu prirojeno govorniško spi-1 nosijo v pesniško navdahnjenih besedah slavil g. župana Hribarja kot vrlega, neumorno delavnega rodoljuba slovenskega in kot prijatelja slovenskega ačibsljatva. Izražala se je občna želja, da bi g govornik prijavil svoj govor v glasilu slovenskega učiteljskega društva. Gosp. oad oni k Lovec jo opisoval g. županu žalostne gmotns razmere mestnega učiteljatva ter mu pokladni o.i srce, da bi so potegnil na merodajnem mestu za zboljšanje plač mestnemu uč teljstvu. Na to je g lupan v daljšem govoru povdarjal vainost prosvete za sleherni narod, važnost ljudskega šolstva in učiteljstva ter obljubil, da b:de vse storil, kar mu bodo le mogoče v blagor mestnega učiteljstva in šolstva. Predsednik „Zaveže" g. L. Jelene mu je priporočal vse slovensko tičiteljstvo, katehet g. Smrek ar pa društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani ; dalje je tudi z navdušenimi besedami naglasa!, koliko zaslug ima cerkev za prosveto, omenivši posebno samostanskih šol, koje so bilo prve, ki so sejale omiko mej narod. Na to jo zaključil g. podpredsednik oficijelni del večera, zahvalivši se vsem gostom za udeležbo, za sodelovanje pa vrlim tamburašem in pevcem, ki so z lepim tamburanjem in petjem zabavali vse prisotne. — („TageBpost") se bavi z dopisom o volitvah v Štajerski deželni zbor, kateri dopis smo priobčili pred nekaj dnevi. Citala jo dopis slabo, bodi že hote ali nehote, kajti njena trditev, da pi-satelj dotičnoga dopisa ni prijatelj abstinončne politike, za katero so se odločili štajerski Slovenci, jo povsem samovoljna in nima nikako podlage. Dopisnik je rekel, da bi bili morah biti vsi slovenski poslanci na svojih mestih, dokler so se sploh udeleževali deželnozborskih zborovanj, nikakor pa ni mislil reči, da naj bi opustili abstinenco. Nijbrž je „Tagespošta" stvar zategadelj savila, da bi obudila mnenje, da niso vsi Slovenci solidarni glede abstin ence. — (Sklep šolskega leta) Dines so sklenile vso Brednje in ljudske šolo svojo š Isko loto. Ni C. kr nižji gimnaziji bilo jo vkupno 21)1 učencev, ol katerih je dobilo odliko 25, spričevalo I reda 17U. II reda 35, III. reda 22, ponavljati jih sme izpit iz jednega predmeta 32. Iz tega s8 vidi, d v je uspeh manj ugoden, n^go draga leta. Znanstveno razpravo „Konst&tiu Veliki kot kristjan" ;e spi-ial prof J Jenko. Na ist^m savodu vpisalo so jo do |edaj v 1. razred 94 učencev. — Na c. kr. višji r alki ie bi'o 344 učencev mej temi "24 odličnjakov, 210 [, 48 II m 18 III. rod'.; izpite ponavljati jih sine 49 Znanst trn spis „Dio Entstehungsaeit djs r>ii» i. Memento mori DiU \Varnnnge" je sp sal pr f. A. Wallner. — („Ljubljanski Sokoll.> D a.ies zvečer je v dvorani vadba prostih vaj iu nastopa sa itlet v Krauj, na galeriji redovne vaji* za ona Sokole, ki se udeleže kranjskega isista v drultvsui obleki, pa ne sod« lu ejo pri prostib vajah — IV. dru tv-ni Bjour fixjU na telovadnico! gai^iiji bo, kakor smo že javili, v soboto« dos 18 julija Zič*tek ob 1/, na 10 po skupnih vajah, ki se p ično t čno ob i/va (.revila današnjim r.izraer »m primerno pre« narede. Oiboru se je uaro ilo, di potrebno ukcano. — (Letno poročilo štirirazredae ljudske j in obrtne nadaljevalne sole) V mmolem letu je J bilo v ljudski šoti 308 šo'skih otrok, ponavljalno j solo v aitnekem tečaji je obiskova'o 04 otrok, po- u evalo jo š.st. miroma sedem učiteljev. Oartoo nadaljevalno šolo je oh kovalo 04 učencev, po'i ■-vali so Itirja učit« ji, li ni uspehi ho bih na ljudski šoli jako dobri. Bilo | 1 v.sji razred vrlo spo sobnih 38, Sposobnih 205 nesposobnih 12 otrok, neispralaoih je bilo 7 otrok Na obrttti nadaljevalni šoli je d< seglo u ni smoter 3o učencev, 10 Učencev m učnega smotra doseglo, 10 jih je pa izstopilo. — (Potres.) Iz M ikronoga so nam p.šo : Danes, 14. julija, čutila gts so tukaj dva majhna potresa. Prvi sunek j" bil ob 7. uri m Q m , drugi ob 8. uri in 45 n pred toludne« (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Bled in okolico) imela bo v nedeljo, dne 10. julija t. 1. ob o. uri popoln dne v g« stilui pri J. Peternelu svoj letni zlKr. — (Požar v Borovljah.) Predvčerajšnjim jo v Borovljah na Koroškem nastal velik pož.ir, kateri je naredil ogromno škodo Zgorelo je 12 hiš, 6 gospodarskih poslopij 111 2'.> strehi Tri oseba so bde pri gašenju nevarno ranjene. Nad sto oseb nima zavetišča — (Drzni tatovi ) Minoli teden so neznani lopovi obiske h Matanjo vas iu poskusili vlomiti v hišo ondotnega trgovca gospoda Ivana Žuidaršiča. Najprej so poskusili vlomiti v sob co, iz katere se pr:de v prodajalmco. Ker se jim tam ni posrečilo, so hoteli ulomiti v kuhinjo, da bi od tod prišli v prodajatnico. Vrgli so že polovico križa iz kuhini-skega okna, ko jdi jo z pazila služabnica gospoda Žnidaršiča ter začela kcičatl in klicati gospodarja. Tatovi so hitro pobegnili. S užabnica jo videla, da so tri osebe lomilo hi i.'-., spoznati pa ni mogla nikogar. Ni dvoma, da poznajo t;.lovi jako dobro lo- kalne razmere. — Najbrž isti poštenjakoviči so kmala po tem ponesrečeuem ulomu odprli zaloško kapelico in pobrali nekaj novcev, malo dnij po tem pa ulo-mili v Planini v neko prodajalnico, kjer so ukradli okolo 20 gld. gotovega denarja. — (Prepovedano slavnostno razkritje nagrobnega spomenika.) Pokojnemu Drag. Marte-lancu v Barkovljah postavljeni nagrobni spomenik bi se bil moral dne 10. t. m. slovesno razkriti, kar pa je tržaški magistrat „iz ozirov na javni red" prepovedal. — (Razpisana služba ) Mesto poštnega odpravnika pri poštnem uradu v Trebelnem (okr. glav. v Krškem) proti pogodbi in kavciji 200 gld. Letna plača 150 gld , nragni pavšal in za vsakdanjo peš-pošto Trebolno- Mokronog in nazaj 120 gld. Prošnje v toku treh tednov na poštno in brzojavno v- dstvo v Trstu. * (Velika tatvina) Dunajske tirmo Scboller uradnik Josip Adame k je čel včeraj đopoluđne k poštni hranilnici, da mu na ček izplača 10.000 g!. Dobil je likvidacijski listek, kateri je dal v zunanji ž->p s veja suknje. Ob 2. uri popolndne je prišel k blagajnici po denar, ko pa je segel v žep, ni našel likvidacijskega listka, pač pa izvedel od uradnika, da je neki mledi mož že npoludne dvignil nakazano Bvoto. Sodi se, da je dotični mladi mož uradniku ukradel iz iJ.e;>a likvidacij^k listek in odnesel denar. * (Previdnost je mati modrosti) to si mislili občinski svetniki slavnega mesta Kapoivar, ki so sklenili, da je b vsemu županu Ignaciju Nemethu dati nagrada ."»000 gl. „za zasluge", od tega zneska pa pridržati svoto 1200 g!!., „za pokritje škode, katero je bi\Si župan provzroil mestu z raznimi poneverjeoji, zaradi katerih s j je na ovadbo občinskega sveta eačeta proti njemu kazenska preiskava. * (Na srbskem dvoru) se )e primer 1 pikanten škandalok Pri zadnjem dvornem p!e3U je nekdo skrivaj šel v sobo kraljevega pobočnika Cerići, si loma odprl mw:uioo pistine mizo in i-s nje mrcd-d vsa pisoja, kar jih ;e ra lir*' mesece razkra'j Mil.,n pisal sve*;"'.u s1,.u k •! u A: :»ti'ulru Ta t.i v.na je Seveda obudila nepopisno s nzacio, in začela se ja natančna preiskava, katera jo dogea'a, da je spretna itica — prva dvorna dama kralj ce Na tal h. D i mlada dama ni v svoj« m interesu izvršila tatvine, o tem jp prepričan ves svet. * (General Baratieri) pri Adu vi slavno pre-j magani laški vojskovodja, je dospel v Ar-m na juž nem Tirolskem, kjer so misli nasjiiti Lovor rasa reicer na iužn^m tirolskem, a na lovorikah najbrž ne bo pr či va 1! * tVizituice ) i^jki f-tatistik je izračunal, da »o v c**1 Usovanth državah porabi na leto povprek ; (»00 m lijonov vizito c Viaitn ca pa ni evropski izum. V dai ji A/.;ji jo posnajo že nnogo stol t^j. Korejci lruajo visitnice, velike poltirijalki čevelj, na Snonatn pa imajo lesene vizitir.ee. Kadar se loti kak oiličon Bomatran ob'sk ranja, aosl poseben sloga za nji na „visitnice*. V Dahomejo imajo odličnjaki tudi lo< seno vizitnice, a kadar jo obisku konec VianiS Da-bomejec Stojo viaitaioo zope.t s soboj 0« kak Su-matr.11 uli Dborae^ec kosci pozove na boj, mu vrže viaitnico oh glavo. To je prvotni način kontrahiranja. Darila.: Uredništvu našega I i s t a s t a p o s I a Ia: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod FiOrijan Žarko v Druiinski vasi 21 kron 20 vin. nabrane v vnesli drulbi dan 5 t. m. pri pošiljatelju. — G. M Malic v Ljubljani 1 krono — Skupaj 2 5 kron 20 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in darovnika in niih nasledniki I Novo mesto lf>. julija. Pri današnji volitvi v občinski zastop je zmagala v tretjem razredu narodna stranka B 89 glasovi, Voditelj klerikalne stranke dr. Marinko je dobil samo šest glasov, drugi njegovi kandidatje pa po osem. V drugem in prvem razredu se š«; voli. Zmaga je narodni stranki popolnoma za gotovljena. Dunaj 15. julija. Učenec tretjega tečaja tukajšnje livinosdravniike šole, Korisaer, je danes ustielil iz revolverji na prof. Schinde -laka, ker ^a je ta Pri rigorotu vrgel, Prof. Seliindelak je na rami lahko ranjen. Napadalec je bil še v šoli aretovan. Budimpešta 15, julija. Nadvojvodiuja Marija Doroteja, hči nadvojvode Josipa, se je danes zaročila z vojvodo Filipom d'Orleans. Atene 15. julija. Turška vojska se ne drži mej ustaši na Kreti in turško vlado sklenjenega začasnega miru, nego je zasedla nekaj kristijanskih vasij. Več kristijanov je bilo ubitih. Pariz 15. julija. Pri včerajšnji vojaški paradi na Loiigchampsu je neki Krancois dvakrat ustrelil na predsednika Faurea, a ga ni zikdtl. Policij*, je koj 8 rt to v al a Francnisa, kateri je rekel, da ie ustrelil s slepima patronoma, da je le hotel obrniti nase občno pozornost in dobiti kako pomoč, ker se nahaja v jako s'abih razmerah. Pariz 15 julija. Vsi današnji 1 isti pravijo, da iiRpad /m predsednika Faurea nima nikakega političnega pomena, da je napadalec blazen in da spada v bi znico, ne v kaznilnico. Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebav ljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobrosnanoga, pristnega „9loll*ovega 8eW11ta-pralkau, ki bo dobi na nizko ceno m kateri uphvu najbolj trajno na vm te&kotfl pichav ljenja. Originalna fikatljica 1 gld. n. v. Po postni m povzetji razpošilja ta pralek vsak dan lekar A. .MObli, c. in kr. dvorni nalagatelj na DUNAJI, TncMauben 9 V lekarnah n a de*eli je izrecno zahtevati MOLb-0* preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (17f>ti-l0) » najčistejši In najboljši malmčev sirup v steklenicah po 1 kg 60 kr. Ra/posil ja so tudi v plctenicah po 8, 10, SO in 40 kg., kg po 48 kr. 11oltariM l*i«ai»oll« ..1*1*1 iiitfgrcljii" (2648—P) LJubljana, Dunajska oeata. Meteorologičiio poročilo. Jalij Cm opazovanja Stalijo barometra v mm. Temperatura v 'C Vetrovi Nebo iMoarina v mm. v I*J4 urah 1 1 8, Evočer 788*8 203 si. jvzh. del. obl. 15. 7. icjutraj 786*8 10 2 si. svzh jasno 00 - "2. popol. 785*0 96*1 sr. jvzh. skoro jas. 1 Brodoja vfleraltnja temperatura 21*2", sa t*5' nad u<^rma.lom 2Dtjl3cl&&b1s:&. "boraca dne 15 julija 189«. ttknpni državni dolg v notah..... 101 gld, 80 kr. BknpnJ driavnj dolg v srebrn . i o i fvvrtrijska zla!« renta ...... 123 Avt,triiaka kronska recu; 4° „ .... 101 Og«rska slat« reeta 4a,'rt • ... 122 Ugcrska kronska reata 4"', . ... 99 Avsrro-ogemke bančne dcloico . , y80 Kreditne delnice......... .*Jo5 London v ista........... 119 Nemški (tet, haukovci ia 100 ai/wk . .-'6 M tiiark............ 11 10 frank, v........... 9 'lalnV.-ki bankovci........ 44 C. kr. cekini . . ....... r, Dne 11. juliia 1896. * dršavna areeke iz 1. isf>4 po 960 gld. nr/.avuo moke »z 1. lbfil po 10*.) gld.. . Dunava rsrečke 6*/» po 100 gla. . . Ženili, •tbd avstr. 4'/«*/| z!u.ti zast. listi Kredifue srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke......... 2*2 Kudolfnve srećke po 10 gld...... 2.< Akcij« anarloHHstr. banke po ^'>0 gld.. . 157 T."auiwav-ri ni."it. velj. 17i) gld. a. v. . . . 488 Papirnati rulielj......... 1 96 BO 20 70 60 95 so 75 V\ 51 45 «5 144 gld. :*)0 183 „ 7f, 196 50 50 (2670—21 $r. 8. Slajmer ne ordinira do dne 9. avgusta. Trgovski učenec s primerno šolsko omiko, se vzprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Kje? pove iz prijaznosti npravniStvo „Slo venskega Naroda". (2676—1) z dvt-ma slikanima sobama, nasajenim vrtom in ijivo. mvi i-c prosic rolie produ ali |>a llldl odil..' a:* Mlaliovitu Jc v SJamčuli |»rl si. ^ idu ua«i Ii|iibljaui>. Kupci naj so gane pri JI. TSerliur, Pred škofijo st 20 v Ljubljani (9667—9) 7T. rr^TsmTOgsaiu;: ar-j-mrc^^ •* 198 i > i—azaa ■■■nBMHHi ■■9H8M8PV9BM (i»oiiiiio>.i'iii reatltucJJskJ (ok) steklenica 1 gld , 5 steklenic 4- gld. rabi se za drgnjenje ? krepilo konjskih udov. Ta cvet. ninojjo let po izkušenih živinozdrav- uikili iu od praktičnih poljedelcev pri/. 11:01 kot krepile**., lajša otrpne-loit konjskih udov ter »luži v krepilo prid iu v re:titucijo (ofivr- stenje) pa kakem trn- darolcern dolu. W7 Skušena rediliia stupa za živino za korjo rogato živino, ovce. prašiče itd R ibi se skoro 40 let t? ' \>------var**' s Eijw0ljšl*a vsoehom večinoma po hlevih, ako iivinče ae more Jesti; iboljlttjl mleko. Zamotek ■ rabilnitn navodom vred v- lja 60 kr , Ti zumotkov z rabilnitn navodom samo 2 gld. Priporoča in ia;*.p< silja M vse strani s prvo pošto lekarnar Ubald pl. Trnk6c::y Ljubljana, Kranjsko. (210O-I6) C. Ir. |larno ravnateljstvo avstr. flrž. železnic. Izvod iz voznega reda ■veljavneg^A. ccL 1. j-a.3n.lja, 1893, N»»l.i|Miu i>iiii-:i.|i mi |.r;li:i i ilni iu i >■ 1! i u 1.11 M i r.ini ii/iiut rnl «0 nretlitJ«e%ru|>Mkeiii rusiii. f j 1705-1 fin t Odhod \r. f.|ubl|Auo (jnž. kol). Oh 13. uri fi min. po noči oiolmi vlak t Trbii, l'nntnbnl, H. r, Cb1o»oc, Kinii*niiKfe«t.', Liiiilmo, i-c/. Srlztlinl v Auii>«nr<, Iaolil, Omtind«Q Soliioirrml, l.rml-Oaute:ii, /i-ll n > jnr.erii, Innmi»t, St.'yr, I.lnc, Dunaj Am»ti'lti'ii — Oh fl. url Ifi min. r.i>itr».' inufimf vlak v Kočovjo, Novo rnnito — Ob 7. uri 10 min. oii.hni vluk v '1'fl'O., 1'ontalu?!, TO,-!jIc. i'.lovrc, Kraij, ■enarftito, l.jiihiKi, Ounal 6M Sulrtlutl v Hulnouri.d. Stovr, Lino, HudpjeTie« l'1/.ciij, Munjino vam, lli-li, Friiisiii« ram K..rlovi3 v..rn, 1'r.iKn, Iiiin^^ i-iT. A o.-t" 11.-11 na Dunaj. — Oh 12. tiri ri5 min popoludni moiani vlaV , Kočevje, Nnvi ini'Hto. — oh 11. uri 60 min, dopolndnt oaobni vlak t Trhli Pontnhi-I, llfljak, (%'lnvoc, fc^faUKtnuff»tu, Ljiiliim, Srl/.thal, Dunaj. — ()^ 4. uri popoliidnc o^oinii vl.k v Trhiž, HoliAk, C-Invvc Ljubno, . Sn|,. thnl v KolimKruil, ii'la iantiiii, Z.-ll ni ji>/ith, luunuiat, llruflonc. <'i:rih Ooiiuti), Parili BttfV, l.lno, (Siiiumlrn, lachl, lludnjovluii, 1'lceuJ, Mnrijin^. varo, llrh, Krniiuov« varo, lCorlnvo v.tru, Hrntfu, IjIi>»k.1, Dunaj Via Am. ituttiui. — Ob (i. uri ;ln min. rri>«sor m«J>niil tImIc ▼ Kni'uvje, Noto ini.,\,( — Oli 7. url 4« min. *v«čnr oiudin vlak v Ijiiaon-llli il. — Vrhu tn^u ob r>, uri 3'J min. pnpoliiduo vnuku neilt>ljo in prnauik t i .. h-o-IUimI l*rlhonk. 1'riiij« Krniicovlh v.rnv, Karlovih vurov, llcha, Marijinih vurnv, 1'lznju, Hn min. popollldni oaohui vlak z DunttJu, Oinlina, S.-l/tl,. , n.-l OttlOVOz) 1 Fraii/.i-mfoato, 1'ontnhli., Trbižu — Ob H. uri a.'i min. zvočur inelinl vlak Ia Kiupvi«, Nuvrif« irn-nta — Oh t, uri 4 min. BVabai h-.iimii vlak z Dunaja pruko Annitiittunai, iz I ■<]■ <■)••, l'i n.'--, Krancovih vm Karluvill varuv, Ileha, Marijiuili varnv, 1'h.nja, lluih-jovic, Si.liu.j/rn , l.jubna, llftljaka, Olovi-a, Pmituhlii, Tttii^.u. —- Vrhu tnga ob 10. uri ti min. zvečpr vauku iiiulu))i> in pruatulk iz I,Ul. d- C>«lh«»r.pr. il'i)»ln«lnji tlak lo ob nedeljah Iu prainikih I l*rili> neilolj.th Iu praanikih ) Vzprejma so praktikant r. le; n pisavo in primerno i'/Šolan v neko tukaj dni aiekurančno plaaruo. — Lastnoročno pisane, b spruV-viili opremljene ponudbe pošiljajo naj se pod naslovom , Afiokuranca" upravnistvu „Slov. Naroda1*. ( kilogramov in sc vrli prodaja po izvirnih tovarniških conah. AWo se vzame 5 ailograOBOi ali ver*', so vaaka množina dostavlja stroftkov prosta na dom ali na vaaic kolodvor Proiimo, O« N naia nova naloga vzprejme s popol&iln zaupanjem, katero ao bodo v t takem oaira opravičilo« ..... /. velospostovanjem zaloga Dunajska cesta št. 11 „pri Figovcu" v Ljubljani delniškega paromiinskega društva Union v Oseku. BoBGo Prelzkusili in priporočili so znamenti možjo medicinske vede ti^fetur© za želodec lekarja PlCCOLI-ja v Ljubljani katera krepča želodec, pospešuje _ prebavljenje in telesno odprtje. Steklenica lO Icr. (8686—8) J 11 Bli-khnic 1 ^ld. Postna razpo'dljatev so vrfii v labojokib po 12 ateklenio i 1 gld. :ii'> kr. itd.; postni aaboj s 86 steklenicami volja U ghl. 86 kr. Tostnino plača narofitelj. ■al -4- ET"B9DB| E-"^\ /f0* ____ lo£«r -l jrt ni, mi, CalaviuMii ti-s»ii Ht. K). Ilđajatelj in odgovorni ureduik: Josip No 11 i. Lastninit iu tink „Narodno Tiakarne". 15