—   367    —
Novičar iz slavenskih krajev.
Iz Gradca. Iz tistih 13.000 fl., ki se bojo iz denarja Staj. hranilnice v 6 letih razdelili med posebno pridne posle na Štajerskem (glej Novice list 88.), se bo po oglasa ;,Wochenblatt der st. L. W.a vsako leto napravilo 100 daril po 20 fi., ktere se bojo ob goda presv. cesarja 18. augusta v ličnih hranilničnih bukvicah z nadpisom 5?v hvaležni spomin srečne otetbe Njih vel. Franc-Jožefa I. iz smertne nevarnosti in v spoznavo in darilo pridnosti, lepe obnaše in zvestobe" slovesno delile. Posli, ki žele tak dar dobiti, se morajo vsako leto zadnji čas do konca januarja oglasiti s prošnim pismom pri predstojniku kmetijske podružnice tistega kraja.
Xq. Iz Ormoža. (Konec.) Ce je vreme tergatve milo in jesenski čas prijazen, zares ni radosti čez bra-Ivo; sčirica veselo popeva, kos, drozeg in drugi krilati prebivavci prostega neba, kteri radi pozobljejo ka-košno jagodo v nogradu, delajo kratek čas. Vse je živo in veselo. Sosed obiskuje soseda in mnoge veselice se obhajajo med tem, ko potice in purani, grojzdje in pečeni kostanj z novino (moštom) vred mizo težijo. To terpi do pozne noči. Konec kakor začetek vsacega dne naznanja strel, med kterim se razlegajo naj lepši slovenske pesmi, ki jih popevajo mlade tergavke, sosebne ako k suhi petici še kruha in verček vinca dobe. Zdaj je čas domii iti; odhod pa je dostikrat vreden, da bi ga malar izmalal: spredaj korači vincar kot vodnik z veliko svetilnico, za njim gazijo gospe in gospodične v škor-njicah po blatu in si pomagajo z dolzimi koli v rokah naprej; marsikteri nožici pa, ki ni vajena tacega gaze-nja, spodleti, da se vsede v grez. Smehu po taki nesreči ni konca ne kraja, dokler vesela družbica ne pri-roma domii.
Navadno se na večer vino presati začne. Popisal bi celo to opravilo, ker pa tak popis sega bolj v vino-rejo, omenim le, da delo to večidel celo noč terpi;   de-
—    368   —
lavci med tem zakurijo, peko konstanj in kvartajo. Da pa opravila ne zanemarjajo , čuje ali gospodar sam nad njimi ali pa njega namestnik, ki jih gostuje z vinom, puranom in gibanci, da gre prešanje veselejši od rok. Med tem pa se domača družina s povabljenimi gostovi kratkočasi s petjem, plesom in drugimi veselicami. Tako teko dnevi v poštenem veselju, dokler ni bratva končana, ki se pa rada za kake dni podaljša.
Konec bratve se gre ena družinica k drugi poslovit, in na veseli prihod drugo leto se spraznijo zadnji kozarci sladkega mošta. Potem se spravi vsa hišna roba spet skupej in se naloži na voz; kočije derdrajo spet domu; gorice potihnejo, ni ga viditi človeka več; le kak samoten lovec po njih lazi, ščirica omolkne in tudi drugi krilati gosti se odtegnejo iz njih.
Pa komaj je tergatve konec, že sev pripeljejo postavni kerčmarji in vinokupci iz gornjega Štajerja in Koroškega in včasih tudi iz Ljubljane, in nam odpeljejo žlahno kapljico, nam ostane podbranje s tropinami, iz kterih se vinski cvet žge. Posestnik je scer vesel, ako 8 tem, kar skupi, zamore davšine poplačati, ali milo se stori človeku viditi, da od pridelka le celo malo ali nič ne doleti tistega, ki se je vkvarjal z delom.
Naš letošnji pridelk je obilen in dober, prodan pa še ni, ker kupce cena vedra po 10 do 12 fi. straši, da eo se obernili na Horvaško in Ogersko, kjer nek vedro po 4 do 5 fl. ponujajo. Al med tim in našim Lutomer-škim vinom je velik razloček, tedaj se našim vinorejcom ni bati, da bi ga ne prodali, ker dobra kapljica se je še vselej lahko prodala. Natanjčniši popis našega letošnjega pridelka bojo „Novice" iz rok mojega prijatla iz Lutomera prejele.
Prišel sem letos k tergatvi tudi v Ha lose, to je, v nograde na desnem bregu Drave. Ker imajo pa te gorice, kakor značaj ljudstva, ki ondi biva, marsikaj posebnega in še dosihmal malo znanega, si prideržim to posebno in bolj natanko popisati.
Omenim poslednjič še nesreče, ki se je prigodila pri sv. Tomažu v naši okrajni. 30 let staro dekle, šiva-rica, napravlja za kosilo oginj na ognjišču, in ker jo v noge zebe, stopi na ognjišče in popihuje s kitljami oginj, ki se pa užgo in se ugasiti ne dajo, dokler ni nesreč-nica skočila v mlako poleg hiše, — ali smod po životu je bil tak, da je reva v malo dneh umerla vkljub vsi zdravniški pomoči.
Iz Gorice. Razstavo kmetijskega in obertnijskega blaga so 3. t. m. slovesno odperli vpričo deželnega poglavarja grofa Wimpfen-a, gosp. knezo-škofa Lušina in več druzih civilnih in vojaških častnikov.