Izola-otok brezdelja
(NZ) Izola je v vodstvu. Pa ne na kakšni tekmi, temveč v brezposelnosti. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje je bila naša občina po številu brezposelnih prva med šestimi juž-noprimorskimi občinami, saj je dosegla 21 odstotkov relativne brezposelnosti oziroma petino v primerjavi z zaposlenimi V številkah to pomeni: 1391 ljudi brez dela, od tega 7oo stečajnikov, 157 iskalcev prve zaposlitve in 382 starih do 26 let. Dodajmo še primerjalni podatek za lanski januar: takrat je bilo število ljudi brez dela za več kot polovico manjše - 599.
In kako živimo ? Kar lepo število ljudi se mora zaradi prenizkih osebnih prejemkov zatekati po pomoč k socialni službi, število prosilcev za enkratno pomoč je v januarju sicer upadlo v primerjavi z decembrom in jesenskimi meseci, zato pa narašča število upravičencev za stalno pomoč, kot so otroški dodatki in doplačilo za vrtec in za šolsko prehrano. Prav k tem številkam so v veliki meri pripomogli stečajni postopki Otroške dodatke dobiva 953 upravičencev, subvencioniranih je polovica uporabnikov vrtca, 41 otrok pa ima plačano prehrano. 327 je subvencioniranih stanarin, pomoč kot edini vir preživljanja dobi 14 Izolanov, dodatek do predpisanega minimalnega zneska (64oopo tolarjev) pa 22. Stroške bivanja v domovih upokojencev pa občina doplačuje 43 varovancem.
Morda pa nas lahko tolaži dejstvo, da nismo sami Tudi..
NJENA HRANA SO DAVKI. TOKRAT ZARES; OBRAZEC ZA ODMERO DOHODNINE
V Srednješolskem gostinskem centru je do konca februarja na ogled razstava natečajnih rešitev za ureditev območja ob ulici Oktobrske revolucije in Prešernove ceste. Po odmevih sodeč se je že začela nova Oktobrska revolucija.
’isma Drilaiaio
V tej številki še:
- OBČINSKI KREDITI
- MORILCI MED NAMI
V torbi našega poštarja je vse več pisem v katerih kritizirate, hvalite, psujete, ljubkujete, protestirate, obveščate in odkrivate to in ono. Seveda pa tudi za pisma bralcev obstajajo določena pravila, ki jih določajo zakoni, novinarski kodeks in zdrava pamet. Zato vas vabimo, da nam pišete še naprej, vendar pred tem preberite navodilo na naslednji strani. Hvala.
- BANDIERA ROSSA
- FERROTEHNA BREZ KUPCEV
mirnu	To je vaSa rubrika, spoštovani bralci. V njej objavljamo pisma, ki jih
	naslavljate naSemu uredništvu in prosite ali zahtevate njihovo objavo.
	
<~»	Po sklepu časopisnega sveta bomo objavljali le tista pisma, ki ne bodo daljša od 40 tipkanih vrstic, ki bodo podpisana in opremljena z vaSim naslovom (po želji jih za časopis lahko opremimo s psevdonimom), v
g||| JL_-» ■1>—...	katerih ne boste nikogar žalili in v katerih ne boste polemizirali s sta* liSči b avtoiji, ki jih mi nismo objavljali. Dovoliti nam morate le lektorske posege, po želji pa pisma ali fotografije tudi vračamo.Hvala za
~a—S»	sodelovanje b ostanite z nami.
	
0BOK STANOVALCEV Nazorjeva 13 IZOLA
ZADEVA: prometna ureditev ob ulici Oktobrske revolucije in Nazorjevi ulici
Stanovalci stanovanjskega bloka smo bili ob izvedbi nove ureditve prometa na našem območju presenečeni in ogorčeni, ker se je izvedla sprememba prometnega režima, ne da bi kdorkoli vprašal za mnenje. Zato smo se na sestanku stanovalcev dogovorili, da 21AHTEVAMO da se ponovno preuči izvedena prometna ureditev in da se jo spremeni tako, da ne bo ogrožala stanovalcev naše ulice in našega bloka. Svojo zahtevo utemeljujemo s sledečim: a) Ukrep ni bil predstavljen stanovalcem Nazorjeve ulice, da bi lahko podali svoje stališče; b) Ulico, ki je zgrajena za dvosmerni promet in ima tudi ustrezno dimenzioniran zgornji ustroj spremeniti v cesto z enosmernim prometom in v parkirišče, je nesmotrno in strokovno neustrezno; c•) Nazorjevo ulico, ki je izrazita stanovanjska cesta, izvedena v minimalnih širinah in dimenzionirana v minimalnih potrebnih debelinah, spremeniti v tranzitno cesto (teoretično tudi z najtežjimi kamioni) je absurd, saj je sedaj problematičen lokalni promet oz. dostop do stanovanjskih hiš. Ob naših blokih je tudi otroško igrišče, ki je vedno potencialna nevarnost za voznike. Ulica je tudi igrišče in prometna površina za kolesarje vseh starosti. Naša ulica je tudi formalno enosmerna, vendar tega vozniki ne upoštevajo in je veliko čudo, da se še ni zgodila nobena večja prometna nezgoda. Zdi se tudi, da policija ne kontrolira stanja na naših ulicah. Pa tudi komunalna inšpekcija ne sledi dogodkom na terenu. Kako naj si namreč razlagamo popolnoma neustrezno in zelo pomankljivo prometno signalizacijo ter konstantno parkiranje na prometnih površinah, na katerih je to prepovedano ali na ovinkih na posameznih križiščih d) Nazorjeva ulica do danes ni bila nikoli obnovljena, kot bi to zahtevala tehnična praksa, pa tudi vzdrževana ni. Zaraščeni so robniki, zapolnjeni odtočni jaški, ki ne odvajajo vode, luknje v vozišču so začasno zapolnjene z betonom, neravno vozišče ne omogoča normalnega odvodnjr varja in tako smo stanovalci ob dežju predmet škropljenja mimovozečih vozil. Rezultat povečanega prometa se že odraža na vozišču. Pojavljajo se nove vdrtine in
razpoke in ni jasno, koliko časa lahko cestišče še vzdrži v kolikor toliko voznem stanju. e pri zadnjem velikem dežju 15. oktobra, so morali intervenirati komunalni delavci, da ni prišlo do zalitja garaž, e) Izvedena prometna ureditev po našem mnenju m bila ustrezno načrtovana, kajti zelo dvomimo, da bi to bilo izvedeno po projektih izdelanih v ustreznih strokovnih organizacijah, ki poznajo svoj posel. Menimo, da k tej izvedbi ni dala svojega mnenja prometna inšpekcija UNZ Koper. Na osnovi nekaj zgoraj navedenih dejstev upamo, da boste pristopili k realizaciji zahtevka. O teh problemih smo po našem predstavniku obvestili tajnika KS. Do danes pa se ni zgodilo nič, razen da so odstranili odvečni znak pri hiši Leninova 4. Prosimo, da nas povabite k razpravi o zahtevku Lep pozdrav!
Za Zbor stanovalcev A. Slekovec
V VEDNOST. KOMUNALNO PODJETJE-g direktor Košak
g. Alojz ZORKO član IS občine IZOLA
Spoštovana Jože Černelič (predsednik IS), Aleksander Lozej (direktor zavoda za urbanizem in planiranje)
V PN (21.2.) sem prebral, da sta prejela vsak po 750 tisoč tolarjev ugodnega kredita za novo-gradnjo. Prepričan sem, da ga bosta koristno uporabila in da bosta vajini novi hiši prijetni za bivanje in tudi lepi za oko. Domnevam (skoraj prepričan sem), da bosta ob hiši pustila tudi nekaj zelene površine in morda bosta zasadila tudi kakšno drevo, da bo življenje lepše in z naravo povezano. Tako je prav in v skladu s človeško naturo, v kateri je pozitiven občutek do zelenega vselej močno prisoten. No, tu in tam pa se le zgodi, da ta občutek odpove, kar ni katastrofalnega, če gre recimo za eno ali dve hiški, katere gospodar je pač brez odnosa do zelenega in je zato zabetoniral vse okoli sebe.
Nerodnost nastane takrat, če je taka ”anti-natura” osebnost na položaju vse-občega odločanja, kar pomeni, da lahko le-ta po lastnih merah in principih kroji bivanjsko okolje za stotine (njemu anonimnih) prebivalcev. TU pa že nastane problem. Spoštovana Aleksander Lozej in Jože Černelič! Kaj hočem povedati? Nič drugega kot to, da izolani iskreno pričakujemo od vaju (ko gre za bodoče planiranje in urbaniziranje našega skupnega prostora) enake principe,
kriterije, odnose do bivanjskega okolja, kot sta jih imela ob gradnji vajinih zasebnih hiš. Hočem reči; izolani želimo, da sta močno pozorna na take "anti-naturnc” načrtovalce, ki (očitno) z lahkoto vlivajo na tisoče ton betona kamorkoli in kadarkoli! Dejanje je seveda mogoče razumeti; ta lahkotnost betonira rja pač izvira iz njihovega prepriča rja, da na teh krajih ne oni ne njihovi potomci NIKOLI ne bodo živeti.
Nov zazidalni načrt, ki je te dni razstavljen/dan na vpogled in v presojo, govori prav o tem dejanju! Med betonskimi Livadami in starim delom mesta je (po igri naklučja najbrž) ostala še ena zadnjih zelenih površin v Izoli. Vseh pet zazidalnih variant zdaj predvideva totalno betoniranje teh površin. Človek se hočeš nočeš mora vprašati, ati ne gre pri vsem tem za neke vrste obsedenost, oziroma za načrtno uničevanje vsega kar je v Izoli še ostalo zelenega? Zdaj, ko že ves normalni svet zmajuje z glavo nad Marino in še nekaterimi betonskimi cvetkami v Izoli, zdaj bo veliko lažje! Veliko lažje bo preprečiti še eno brezglavje! Vseeno pa se je treba vprašati, ati bo v Izoli res potrebno ustanoviti ”stranko zelenih”, da ostanejo zelene površine tudi za naše potomce zelene? Torej take, kot smo jih dobiti? Ati bo res potrebno oditi v daljno Ljubljano na ministrstvo za urejanje prostora in s pomočjo tamkajnjih ljudi uresničevati temeljne pravice tukajšnjih ljudi? Ati pa je morda že dovolj, da se vi, Jože Černetič, predsednik IS Izole, in vi, Aleksander Lozej, direktor Zavoda za urbanizem in planiranje, tako kot za kvaliteto vajinih hiš opredelita tudi za kvaliteto okolja, v kate rih bodo živeti vajini someščani? Prepričan sem, da imata veliko odločujoče moči! Nekoliko manj sem sicer prepričan v vajino željo po takem dejanju, no, pa kljub temu;
z dobršno mero optimizma vama vse povedano toplo in iskreno polagam na (direktorsko oz. predsedniško) srce in vaju lepo pozdravljam!
D Kralj
TUdi v uredništvo Mandrača smo prejeli pismo oz. telefaks, ki nam ga je naslovila (zdaj že popularna) Marinka Božič iz Izole. Priznati moramo, da ob branju nismo biti posebej šokirani, saj je pisala o znanih temah (marina) in zraven obdelala še srečanje izolskih demokratov. Zapis v Primorskih novicah pa nas je opozoril, da moramo biti pri preverjanju identitete avtorjev previdnejši, zato kolegom v PN hvala za namig.
Pisali so nam še : TIHOMIR STEPANOV in DUŠAN PUH sta napisala dolgo pismo v katerem polemizirata z novinarko Primorskih novic, zato prepuščamo objavo časopisu, ki mu je polemika naslovljena. DUŠKA ŽITKO je v soglasju s 25 podpisniki -k uit.delavci in intelektualci napisala pismo o ohranitvi kulturne dediščine in o nasilnih arhitekturnih posegih vanjo. Pismo govori o piranskih primerih, zato ga hranimo, ko bo dopolnjeno tudi z izolskimi
BUČI BUČI
Še nekaj praktičnih nasvetov ribičem - taksnim in drugačnim 4.marec ( 14.23 ) - MLAJ 12.marec ( 03.37 )- PRVI KRAJEC 18.marec ( 19.19 )- POLNA LUNA 26.marec( 03.31) - ZADN KRAJEC ZAČETEK	MRAKA	(Ribolova)-
ZVEČER 22. marec - nedelja • KONEC MRAKA (Ribolova)-ZJUTRAJ 12. marec - četrtek
10 50 Ì5ÒQ
IB 30
Ji™__________»10______1L2S.
13 30
2 40
1510
III
(DM) Nekateri pravijo, da gre za klasični recept priprave MARINADE. Potrebuješ osnovne sestavine ( gradbeni material, načrte, investitorje ), sestavine polagaš eno na drugo in pustiš, da se dobro navzamejo vonja in okusa (skupščinska odločanja, javne razprave itd.). Jed je dobra, če jo postreZeš, ko je najboljša. Če predolgo stoji začne gniti.
Nekaj podobnega se dogaja izolski marini. Sestavine so zbrane, ustrezno pripravljene, jedci pa se nekam obotavljajo. Kot, da ni junaka, ki bi si upal poiskusiti pripravljeno jed in povedati, kakšna je. Namesto tega jo eni hvalijo, še preden so jo dali v usta, drugi pa jo kritizirajo, ne da bi odgrnili pokrov nad njo. Se najbolj neodgovorno se obnaša glavni kuhar ( ministrstvo ), ki čaka, da se jed pokvari in bo potem lahko ugotovilo, da pač ni bila dobra.
Obupali smo že v prizadevanjih, da marina ne bi postala predvolilna hrana. Očitno so jo stranke že dale v arzenal predvolilne municije. Tako nam ne ostane drugega kot, da še naprej objavljamo nekatere dosedanje načrte izolskega turističnega pristanišča. Načrt, ki ga tokrat objavljamo je nastal po tistem, ki smo ga objavili v prejšnji številki. Kdo je njegov avtor ve vsak zainteresirani Izolan, v prostorih občinske skupščine na Velikem trgu pa je na ogled tudi maketa. Koliko smo Izolani plačali izdelavo tega projekta pa nismo izračunali. RS. Raje niti ne vemo.
Neuspela javna dražba je veliko presenečenje za 28 članski kolektiv Rsr-rotehne v stečaju. Uidi zato, ker je bilo zanimanje za odkup nekdanjega trgovskega podjetja precejšnje. Pa ne samo na Obali, kjer so se za odkup resno pripravljali v koprski Jestvini, temveč tudi v notranjosti, saj je bila celjska Kovinotehna še dan pred dražbo pripravljena poravnati celotno kupnino v znesku šest in pol miljona nemških mark. Kakorkoli že, kupca, ki naj bi z bogato mošnjo odrešil vse nakopičene finančne težave Ferro-tehne v stečaju na koprskem temeljnem sodišču ni bilo. Strokovnjaki pravijo, da pravi kupci čakajo na znižanje cene, kar naj bi se zgodilo ob naslednjem oklicu dražbe.
In medtem, ko naj bi v Kopru ponovno razpisali javno dražbo, se bo brezperspektivnost Ferrotehne, ki je bila še pred petimi leti ena močnejših trgovskih organizacij, po polževo vlekla. Najslabše jo bodo kot ponavadi odnesli nekdajnji in sedanji delavci, medtem ko so si bivši vodilni delavci še pred uvedbo stečajnega postopka zagotovili dobro plačana delovna mesta v ostalih družbenih firmah ali pa ustanovili lastna podjetja. Baje iz Ferrotehninega denarja, saj ni skrivnost da je bilo po uvedbi stečaja v tem podjetju kar nekaj kontrolnih obiskov.
Vlado Ostrouška
mm&m
Zaprta rista,
zavezani jeziki
Pred kratkim smo doživeli v Izoli pomemben obisk uglednih slovenskih gospodarstvenikov, Id so jih na "gospodarski večer” povabili domači demokrati, med gosti pa je bil tudi njihov republiški prvak, minister Igor Bavčar. Govorili so o sedanjem gospodarskem položaju Slovenije in žal bolj malo o napovedanem razvoju obale.
Dr. Mencinger je potrdil, da se bo gospodarska depresija, ki jo dodobra občutimo na svoji koži, še nadaljevala, a je povedal, da verjame v Slovenijo kot "izvoljeno” deželo v vzhodni Evropi, ki ji lahko uspe prehod na tržno gospodarstvo, kajti "če se ne bo posrečilo njej, se ne bo nikomur”. Slovenski vladi pa zameri neusklajenost in nerazumevanje delovanja posameznih področij! rno je naslikal naš zdaj in tukaj tudi Igor Omerza, direktor slovenskega SDK-ja, in ga ponazoril s številkami: tisoč blokira-nih podjetij z dvesto tisoč zaposlenimi in z dolgim seznamom nes-prejetih zakonov in s podatkom, da bi po starem in po pravici
morali s seznama podjetij v zadnjih šestih mesecih zbrisati 38o neuspešnih podjetij s 66 tisoč zaposlenimi.
Z dejstvom, da slabim podjetjem "odpuščamo” plačevanje davkov, se ni strinjal, Marjan Cerar pa je bil še ostrejši in ga je opisal z zdravniško primero o dajanju baldrijanovih kaplje obolelim podjetjem, ki bi jih kot smrtno bolan ud morali v resnici amputirati. Šok terapija, torej, ki jo sam raje imenuje realno tržno gospodarstvo, v katerem naj slabotni raje odmrejo, namesto njih pa naj se rojevajo nova podjetja, vsi skupaj pa bi se po njegovih besedah morali ozdravi- ti od "zastrupljenosti s socrealističnim fenomenom večnega življenja”. A kaj, ko vse kaže, da nimamo pravih zdravnikov ne za eno ne za drugo in ko se nam zdrava deteta nikakor nočejo porodi- ti. Ne rojeva nje pa me spomni na kenguruja, ki v slabih časih svojega zarodka zlepa ne spravi na svet in raje počaka na ugod-ne-jše naravne pogoje.
V debati, Id na omenjenem večeru nika-
kor ni mogla-znala zapluti v obalne vode, kljub imenitni udeležbi domačih gospodarstvenikov, pa smo poročevalci ostali skorajda brez materiala, ki bi vam ga lahko ponudili v premislek. Zagotovo nam nihče ne bo mogel očitati, da smo lokalpatrioti in da nam gre le za ozke interese. Saj!
Neva Zajc
IZZA KUUS
Srečanje Demokratov je bilo tudi priložnost za otip prevolilnega boja, ki se bo zdaj zdaj razvnel. Eni so se z njimi "spoprijeli” kar v dvorani, drugi pa so to počeli za šankom. Tam so bili v večini SDP- jevci, ki so s prizanesljivim nasmeškom pustili "ta nove", naj se malo sekirajo o stvareh, ki jih oni že poznajo, opazna je bila tudi prisotnost Liberalnih demokratov. Programska izhodišča, natisnjena v brošurici po ISO Sit so šla bolj slabo v promet, špricetji pa še kar.
Po končanem zborovanju, so vrste pred šankom okrepili vsi sodelujoči. Ce bi bili vsi člani stranke, potem bi bil to vznemirljivo močan zboc Tako pa so bili tam sami stari direktorski obrazi, ki jih pomnimo še iz drugih časov. Bavčar in Mencinger sta bila z vsemi zelo domača, saj je šlo za stare znance. O tem, kaj se je dogajalo na "prigrizku - večerji” za izbrane ne vemo podrobnosti.
Bctvcctr pravi...
”V interesu Hrvaške je, da vsem plovilom omogoči prihod na njeno območje. Dgovorjc no je, da problemov ne bo in da ima Slovenija odprto pot na morje’’, je v Kopru dejal minister Igor Bavčar in potolažil nezaupljive, ki so se zbali, da se bo morska pot za ljubitelje modrih valov zapletla.
Res sta se pred dnevi ustrezni komisiji Slovenije in Hrvaške pogovarjali o vprašanju morske meje med državami in slovenskega izhoda v mednarodne vode. Glede slednjega menda ni posebnih težav, o dokončni razmejitvi in o posledicah za slovenske ribiče pa zaenkrat ni nobenih dobrih vesti.
Medtem se zasebni ribiči iz Izole, Kopra in Pirana še naprej pripravljajo na blokado koprskega pristanišča. Pravijo, da dajo vladi še nekaj dni časa, v kolikor do dogovora in rešitve njihovih težav ne bo prišlo pa bodo s svojimi plovili preprečili dostop ladij do Luke. Priprave so že tako daleč, da se dogovarjajo tudi o kulturnem programu med zasedbo in o tem, kako vso problematiko čimbolje predstaviti obalni in Slovenski javnosti. Kdor bi rad izvedel kaj več jih lahko vsako dopoldne dobi Pri Ribiču ( kako simbolično ).
Ob množici delegatskih vprašanj in pobud na februarski seji vseh štirih skupščinskih zborov v Izoli se vsiljuje razmišljanje, ali je temu botrovalo dejstvo, da je med dvema zasedanjema minilo več časa kot običajno, kajti januarska seja je zaradi nesklepčnosti zbora združenega dela odpadla; ali so delegati res tako budni opazovalci razmer in dogajanja v domači občini? Kakorkoli, strokovne službe so dobesedno zasuli z vprašanji, ob tem pa na njihov račun izrekli tudi marsikatero kritično, češ, da jih z odlašanjem z odgovori vlečejo za nos, da pravočasno in dobro delajo le za nekater lobije in še kaj.
Iz gospodarskega življenja občine je delegate zanimala najprej vsoda Me-hanotehnike, ki je doživela eno neuspelo licitacijo in Ladjedelnice, ki jo prvi poskus prodaje čaka konec meseca: dalje kakšne so možnosti razvoja obrti in drobnega gospodarstva in prihodnost izolske marine. Govorice o kaznivih dejanjih vpletenih, v njeno izgradnjo razburjajo in sprožajo različna ugi banja.
Stalnica rubrike delegatska vprašanja in pobude v izolski skupščini je ureditev cestnega križišča v Jagodju oz. Simonovem zalivu. Dela so se krepko zavlekla, udeleženci v prometu pa so v nenehni nevarnosti Motijo še divja odlagališča smeti na poti iz Izole proti Strunjanu, zapuščeni vinogradi na Belvederju, končana izkopavanja v ulici Ob starem zidovju že pred tremi meseci začeta in nedokončana.
Vprašanje zase, kar nekajkrat zastavljeno - problematika mladih -njihovo nasilniško obnašanje, alkoholizem, narkomanija. Iz delegatskih vrst celo zahteva po zaprtju disca na Belvederju!!
Mirjam Muženič
(nz)Ladjedelnica je ena sama težava: težave ima sama s seboj, pa z inšpekcijskimi službami in na koncu smo v vse skupaj vpleteni tudi Izolani, čeprav bodo temu najraje pritrdili njeni najblizji sosedje, e nekaj Casa je bistrim glavam jasno, da v območje, kjer je, preprosto ne sodi, saj se dotika bivalnega naselja. Inšpektorji jo imajo že nekaj let na seznamu "problematičnih” podjetij, zaradi hrupa, prahu in vodnih odplak.
Opozorila in dopisi so romali na relaciji Koper-Izola in nazaj, od zahteve po ustreznih meritvah do odločbe izpred dveh let, ki je prepovedala peskanje v nočnih urah in terjala sanacijski program za zmanj šanje škodljivih emisij in lanske urgence, ki je opozorila, da le-tega še ni in odgovora stečajnega upravitelja, ki je zatr-dil, da je izdelan program ekološke sanacije. Doslrj so zamenjali material, s katerim peskajo, ki ni nevaren, ostaja pa še vrsta nerešenih stvari. Odpadne vode gredo v kanalizacijo, trdni delci se še vedno vse-dajo na dno morja, nedorečena je tehnologija čiščenja. Kahižne vode Naoljena voda), ki sodijo med posebne odpadke in je z njimi treba ravnati po posebnih predpisih, so doslej "vozili” na Hrvaško, po novem pa to pomeni izvoz v drugo državo. Ob problematični kanalizaciji v vsem mestu in ob veliki nevarnosti fekalnega onesnaženja je to kar nekaj vprašanj, ob katerih bi se veljalo zamisliti.
Ko smo si ladjedelništvo na veliko olajšanje sosedov, ki so se ga znebili lahkega srca, in vedeli so zakaj, pripeljali v Izolo, smo resda vedeli veliko manj o zdravem in varnem okojju, zdaj, ko slovensko morje merimo v centimetrih na prebivalca in ko smo za kakšen korak napredovali tudi v resničnem poznavanju stvari, pa bi se nam že moralo posvetni, rarenujemo te se malce poguma, aa Jim pogledamo naravnost v ocl.
pomNITI JE ČLOVEŠKO
USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE
Datum: 13.6.1991
SKLEP
Ustavno sodišče Republike Slovenije je na seji dne 13.6.1991 obravnavalo pobudo Ti-homira Stepanova iz Izole in
sklenilo:
Ustavno osdišče ne sprejme pobude in ne bo začelo postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka Skupščine občine Izola o ureditvenem načrtu "Simonov zaliv” v Izoli (Uradne objave občin: Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Postojna in Sežana, št 39/89).
OBRAZLOŽITEV
Pobudnik meni, da odlok o ureditvenem načrtu "Simonov zaliv” v Izoli ni v skladu z zakonom, ker v času njegovega sprejema še ni začel veljati srednjeročni družbeni plan občine Izola. Meni tudi, da bi za pozidavo, kakršno predvideva ureditveni načrt, moral biti sprejet zazidalni načrt.
Pobuda ni utemeljena.
Ljubljana: 10/5-1990 SKLEP
Ustavno sodišče Republike Slovenije je na seji dne 10/5-1990 obravnavalo pobudo Kulturnega kluba "Istra”, Skupine za kvalitetno življenje Koper in
sklenilo:
Ustavno sodišče ne sprejme pobude in ne bo začelo postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka Skupščine občine Izola o zazidalnem načrtu "Marina” v Izoli (Uradne objave občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana, št 4/90).
OBRAZLOŽITEV Kulturni klub "Istra” je vložil pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka, ki je naveden v izreku tega sklepa. V pobudi meni, da odlok ni bil sprejet v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor; ker zazidalni načrt ni bil izdelan po predhodnih variantnih strokovnih rešitvah. Zazidalni načrt ureja obalni prostor v zgodovinskem prostoru starega mesta. Zato je ta prostor vsebinsko in oblikovno tako zahteven, da bi morale biti z javnim matečajem pridobljene variante strokovne rešitve.
Pobuda ni utemeljena.
DriJ^a Oktobrska
Kot rečeno bodo do konca meseca v Srednješolskem gostinskem centru na ogled nagrajeni projekti za ureditev območja ob ulici Oktobrske revolucije in Prešernove ceste. Krajevna skupnost organizira
JAVNO RAZPRAVO o predloženih načrtih v PONEDELJEK, 2. marca 1992 ob 18. uri v dvorani občinske skupščine.
Za prvo vedenje o tem, kaj je sploh na ogled in kaj se obeta stanovalcem tega območja pa le nekaj informacij:
1.	nagrado je prejel elaborat štev. 012345 Avditorij, avtorjev: 1. Gregor Bergant, Mirko Mršnik, Barbara Magušar, Roman Lavtar Noč, vsi dipl. ing. arh.
Sodelavci: 1. Mira Koren Mlačnik dipl. ing. arh. 2. Urša Križaj Stud. arh.
Maketa: 1. Claudio Antonazz Z izbrano varianto naj bi se spremenil in dopolnil zazidalni načrt ”Ob Ulici oktobrske revolucije”. K temu se tesno prilega
drugi del natečaja: zasnova ureditve (potezi Prešernove ceste. Število kvadratnih metrov, dolžine peš poti in cest, novi poslovni prostori in rušitve bodo vsekakor dober zalogaj za temeljite diskusije urbanistov, finančnikov, krajanov in poslovnežev. Iz rešitev in zaključnega mnenja strokovne komisije pa le nekaj :
- Gre za centralni prostoi; ki naj bi različne predele mesta Izole povezal v skladno celoto. To je zadnja priložnost Izole, da se odloči za koncept ureditve središča, da postane Mesto in ne lepljenka različnih gospodarskih in prostorskih navdihov. - Natečajniki so z urbanističnimi zasnovami predvideli lokacije in možne oblike objektov za kulturni dom, delavsko univerzo, knjižnico, glasbeno šolo, šolo z italijanskim učnim ježkom, zdravstveni dom. Trenutna situacija (gospodarska in zakonodajna) pa kaže, da bo izvedbo zazidalnega načrta
nujno razdeliti po fazah. Te naj bi zagotavljale ohranitev celovitosti ureditve mestnega prostora in takšno arhitekturno zasnovo objektov, da bodo sprejemljivi za organizacijske spremembe navedenih dejavnosti. -Skrajni čas je za odločitev o ureditvi priteka mestnega, primestnega in medkrajevnega avtobusnega prometa skozi Izolo in okolico. Središče mesta je dragocen prostor, zato je treba skrbno in strokovno preveriti, kakšna je najugodnejša mreža povezav mestnih, primestnih in medkrajevnih linij in njihovih postajališč.
Edino to je lahko osnova za smotrno odločanje, kje in kako veliko avtobusno postajo Izola potrebuje (na Prešernovi, pri Rudi, v Livadah, v Jagodju, v Kopru?) in kje predvideti in urediti piostajališča za lokalne potre-
be. - Predlagane rešitve Prešernove ceste nihajo od racionalnih prometnih ureditev z novimi obcestnimi programi, do razkošnih rešitev s piodvajanjem drevoreda in uvedbo novih programov na sedanjo teraso. Vsi predvidevajo umiritev avtomobilskega prometa, senčno peš pot, morebiti kolesarsko stezo in bočno parkiranje ter nove prehode in pireboje proti morju in staremu delu mesta. Tudi tu bo nujno uravnovesiti želje, tehnične možnosti izvedbe in financiranja ter pričeti z urejanjem pio delih.
Osnutek zazidalnega načrta bo izdelan na osnovi izbrane variante rešitve natečaja in sprejetih pobud javne obravnave ter bo prav tako razgrnjen in predstavljen krajanom.
J.E
Časopisna (žal) novica, da Skupnost Italijanov iz Izole zahteva od občinske skupščine, da prenese v njeno lastništvo celo vrsto objektov v občini (Man-ziolijeva in Besenghijeva palača, območje Halietuma, dva nekdanja delavska domova, ulici Svobode in Brkinsko in še nekaj objektov je vzbudila vrsto nasprotujočih reakcij. Da bi najprej izvedeli za kakšno zahtevo sploh gre smo se {»zanimali kar v redakciji pri predsedniku Skupnosti Italijanov- Gianfrancu Siljanu. To nam je povedal:
”Una doverosa spiegazione per coloro che hanno letto e male interpretato il pacchetto di richieste di proprietà’ avanzato dalla Comunità’ degli italiani di Isola a riguardo di alcuni beni immobili. Anzitutto dobbiamo ricordare a chi non lo avesse ancora capito che la Comunità’ degli italiani di Isola e’ un’istituzione del comune di Isola, perciò’ le sue richieste sono
a nome del comune di Isola; un comune che nel passato e’ stato più’ volte defraudato in nome di chissà’ quale sviluppo sociale ed economico della repubblica in cui si trova. Inutile sottolineare i danni apportati al patrimonio culturale di questo comune.
Nessuno di noi ha dimenticato il desiderio di alcuni malpensanti di cancellare la storia isolana addirittura nel cimitero di questa citta’. Ed e’ proprio per non permettere più’ che qualcuno tenti di togliere ad Isola alcuni secoli di storia che la Comunità’ degli italiani ha pensato di entrare attivamente in quelli che saranno gli sviluppi della varanda Legge sulla denazionalizzazione. In altre parole la Comunità’ degli italiani con la sua richiesta vuole solamente rendersi partecipe, a pari della maggioranza, nella tutela e nello sviluppo del patrimonio spirituale e materiale del comune in cui vive”.
Bandiera rossa
( ma non troppo )
In occasione della Giornata della Cultura Slovena abbiamo visto con piacere esposte lungo la nostra riva alcune nuove bandiere della nazionalità’ italiana. Poche, ad esser sinceri, pero’ significative testimonianze di quelli che sono i nuovi rapporti democratici instaurati nel nostro comune che, una volta ancora, e’ stato il primo a cogliere i cambiamenti in seno al gruppo nazionale itzliano e tradurli in prassi tramite decreto.
Al piacere pero’ va affiancato lo stupore di certi cittadini isolani nel vedere lungo le loro vie a sventolare il tricolore italiano senza il vecchio simbolo: la stella rossa. A questi dobbiamo ricordare che l’Assemblea dell’ Unione Italiana, già’ la scorsa estate, ha optato per questa sua nuova bandiera c che quanto hanno visto l’8 febbraio non era altro che la concretizzazione della volontà’ dei cittadini di nazionalità’ itzliana di Slovenia e Croazia. Ora non ci rimane che l’auspicio che simili liete sorprese abbiano a moltiplicarsi.
Gianfranco Siljan
MANDRAČ kotpiše ankora ] V tej Številki ste gotovo dobili OBRAZEC ZA ODMERO DOHODNINE za leto 1991, ki ste ga morda že iskali v papirnici ali pa sploh niste vedeli, da kaj taksnega obstaja. Kakorkoli, če obrazca NI v vaSera izvodu Mandrača vedite, da vam ga je izmaknil kateri od sosedov, saj mora ta obrazec izpolniti vsak davčni zavezanec, V družino pa prihaja le po en izvod časopisa.
Verjamemo, da kljub številnim informacijam Se vedno ne veste dovolj d tem, kaj morate državi plačati in česa vas bo država prt; tem plačilu oprostila. V pomoč Vam bo morda naslednji zapis, ki je nastal s pomočjo revije DENAR. Njihova razlaga se nam je zdela dovolj primerna, da smo jo predelali Se za naso uporabo,
KAJ JE DOIIODNINA in KDO JO MORA PLAČATI
Dohodnina je celoletni davek na vse dohodke, ki ga plača vsak, v Sloveniji stanujoč posameznik, ki je tukaj ustvaril kakršnekoli dohodke. Dohodnina je davek na DOHODKE, je OSEBNI, LETNI, PROGRESIVNI (raste z višino dohodkov) davek, ki Vam ga bo izračunala davčna uprava.
OSNOVA ZA DOHODNINO so vsi celoletni obdavčljivi dohodki zmanjšani za plačane socialne in druge prispevke. Obdavčijo se: letni znesek bruto plače, bruto prejemek po pogodbi o delu, letna pokojnina, katastrski dohodek, dobiček od dejavnosti (obrt), dobiček dosežen s prodajo kapitala, obrestmi za posojila, oddajanja premoženja v najem, dohodek iz premoženskih pravic.
Obdavčeni so vsi dohodki v letu 1991. Plača za december 1990, ki je bila izplačana januarja 1992 se Šteje v dohodek leta 1992. Enako se bo zgodilo z decembrsko plačo 92. Ce bo plačana leta 1993 bo obračunana v dohodnini za leto 1993.
Dohodnine se NE PLAČUJE za 17 vrst prejemkov (za leto 92) pa jih bo 19. Davka se ne plača za odlikovanja in družbena priznanja, priznavalnine udeležencem NOB, prejemke spomeničarjev 41, vojaških in mirnodobskih invalidov, prejemke za delo med rehabilitacijo, za nego oz. pomoč invalidom, jubilejne nagrade in odpravnine izplačane v enkratnem znesku, za prejemke iz naslova soc. varstvenih pomoči, rejnin, nadomestil za invalidnost, iz dodatkov za pomoč in strežbo, za prejemke preko Študentskega servisa, za Štipendije, za razne družbene nagrade znanstvenikom, kulturnikom, Športnikom itd.
IN KAKO SE IZRAČUNAVA DOHODNINA ?
Seštejejo se vsi dohodki posameznika od 1.1. do 31.12 v letu, odštejejo se socialni prispevki in drugi, ki so bili uvedeni z zakoni (solidarnost za poplave in vojno Skoda). Dobljena Številka je OSNOVA ZA DOHODNINO.
LETNA OSNOVA Sit ZNAŠA DAVEK Sit
nad	do								
	109.986	19%							
109.986	219.972	20.897	Sit	in	28%	za	dohodek	nad	109.986
219.972	439.944	51.693	Sit	in	35%	za	dohodek	nad	219.972
439.944	879.888	128.684	Sit	in	40%	za	dohodek	nad	439.944
879.888		304.661	Sit	in	45%	za	dohodek	nad	879.888
Lestvica je dokončna glede na povprečno plačo v Sloveniji, ki je objavljena v Uradnem listu in znaSa mesečno 16-823 Sit, letno pa 201.876 Sit.
Seveda pa brez strahu. Večino davka ste že plačali ( vi ali delodajalec), na voljo pa so Se nekatere OLAJŠAVE, zakon pozna dve vrsti olajSav, ene in druge pa zmanjšujejo OSNOVO za dohodnino.
1. za 10% lahko zmanjšate osnovo za dohodnino če ste imeli določene stroSke, ki jih bomo navedli kasneje in imate za to tudi ustrezna potrdila (račune itd.)
2. za vzdrževane družinske člane (otroke, starSe itd.,če nimajo lastnih dohodkov)
DOHODNINO SMO PLAČEVALI MED LETOM
Že med letom smo od vseh vrst prejemkov plačevali AKONTACIJO dohodnine.
Tisti, ki prejemajo PLAČE so že videli, da jim je država trgala najmanj 12% od bruto pjače. Po novem je BRUTO PLAČA: Neto plača, socialni prispevki in davek od plače Podoben položaj je pri POKOJNINAH, le da so upokojenci davek plačevali le navidezno (razen najviSjih pokojnin), zaposleni pa zares. Upokojenci dobivajo NETO pokojnino, BRUTO pokojnina pa se izračuna tako, da se neto pokojnina pomnoži s faktorjem 1,6223.
Primer Če je upokojenec decembra prejel Ì5.ÒÒÓ Šlt pokojnine je plačal okoli 1.000 Sit davka. To seštejemo in dobimo 16.000 Sit, kar pomnožimo s faktorjem 1.6223 in dobimo navidezno bruto
pokojnino okrog 26.000 Sh. Če bi prejemal takšno plačo bi plačal cca. 4.000 Sit davka, plačal pa je 1.000 ob tem, da se mu bo obračunavalo, kot da je plačal 4.000 Sit davka Sicer pa bodo upokojenci dobili natančen izračun iz katerega bo jasno razbrati, koliko so navidezno in koliko dejansko plačali. Davek od vsakega HONORARJA za delo po pogodbi je bil med letom obračunan v višini 20%. BRUTO HONORAR dobimo tako, da neto honorar pomnožimo z 1,25.
Primer: Dogovorjen je bil neto honorar 10.000 Sit. Izplačevalec je moral od bruto honorarja (10.000 x 1,25) plačati 20% davek. Ta znesek se šteje kot akontacija dohodnine.( 20% od 12.500 je 2.500 Sit plačanega davka)
Lastniki zemljišč in gozdov so med letom plačevali 8% davek od KATASTRSKEGA dohodka To je bila njihova akontacija dohodnine. Ob prijavi morajo vpisati katastrski dohodek, kakrSen je pač bil.
Davek od dohodkov iz dejavnosti plačujejo zasebniki na temelju poslovnih njig, zato ga tukaj ne bomo posebej omenjali. Tako ali tako so morali davčno napoved oddati do 28. februarja Posebnost so SAMOSTOJNI KULTURNI DELAVCI, ki plačujejo 12% davek od 60% osnove, brez posebnih dokazil o dejanskih materialnih stroSkih. Pri obračunu za leto 1992 bo ta sistem veljal tudi za raziskovalce. Športnike, duhovnike itd. za tiste, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic ( umetna obrt, kmečki turizem itd.) bo v letu 1992 veljal 15% davek od 40% osnove.
Davek od dobička iz kapitala (prodaja premičnin ali nepremičnin) je 15%, za leto 1992 pa 20%.
Dobiček od prodaje vrednostnih papirjev ni obdavčen.
Dohodki iz premoženja (obresti za posojila, najemnine) se obdavči s 15%, tako kot davek na avtorske pravice, izume, zaSčitne znake in tehnične izboljšave.
OLAJŠAVE ZA ZMANJŠANJE DOHODNINE
zlato pravilo vsakega davkoplačevalca je, da skuSa čimbolj zmanjšati davek, ki ga mora plačati državi.
RAČUNI ZA DOLOČENE STROŠKE
Člen 7. zakona o dohodnini določa nekatere olajšave za katere pa moramo imeti ustrezna potrdila. S temi olajšavami lahko znižate osnovo za največ 10%. Ce bo6te imeli potrdil za olajšave manj kot za 10 % se vam bo osnova zmanjšala za toliko, kolikor dokazil boste imeli. DOKAZILA HRANITE DOMA, NI JIH TREBA PRINAŠATI NA DAVČNO UPRAVO. Pokazati jih boste morali le inšpektorju, v kolikor bi vas obiskal. Če v tem primeru ne boste imeli potrdila za olajšavo, ki ste jo prijavili so zagrožene zelo visoke kazni.
Potrdila morajo biti ožigosana in opremljena z datumom, nakup mora biti specificiran, ime kupca pa lahko dopišete sami. In kateri so izdatki, ki jih lahko upoštevate kot olajšavo 7 l.obveznice in delnice, 2. sredstva vložena v nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, 3. reinvestiranje dobička, 4. sredstva za nakup ali gradnjo stanovanjske hiSe ( tudi 80% plačane letne stanarine), 5. sredstva vložena v gradnjo malih hidroelektrarn ali v varstvo okolja in varčevanje z energijo, 6. sredstva vložena v vzdrževanje kulturnega ali zgodovinskega spomenika katerega lastnik ste, 7. prispevki in premije s katerimi ste si izboljšali socialno varnost ( zavarovanje v tujini ne Šteje ), 8. sredstva za nakup zdravil zase ter rehabilitacijo tudi za družinske člane, 9. stroški vaSega izobraževanja ob delu, 10. sredstva za znanstveno raziskovalno dejavnost ( računalnik itd.), 11. sredstva za nakup knjig in učnih pripomočkov zase, 12. plačila članarin političnim strankam, 13. denarni prispevki za humanitarne, kulturne, zdravstvene, Športne, ekološke in religiozne namene, z vsemi temi stroški lahko znižate davčno osnovo za največ 10%. Več kot 10% oz. v celotnem znesku pa se priznajo olajšave za plačane samoprispevke, 100% invalidom se osnova zmanjSa za letno povprečno plačo v Sloveniji, davkoplačevalci starejši od 65 let se dohodnina zmanjSa za 8% povpr. plače (16.150 Sit).
STROŠKI VZDRŽEVANJA DRUŽINSKIH ČLANOV Če ste vzdrževali družinskega člana vse leto boste upoštevali olajšavo za celo leto, sicer pa za toliko, kolikor ste ga pač vzdrževali. (Služenje vojaškega roka ne velja za čas vzdrževanja ) za vzdrževanje enega otroka se vam zniža osnova za 8% povprečne plače (cca. 16.150 Sit), za drugega otroka dodatnih 10% (20.187Slt), za tretjega otroka Se dodatnih 12% (24.225 Sit) in za vsakega naslednjega 14%, 16%, 18%, 20% itd. Veliko več pa itak verjetno niste zmogli.
Za vsakega vzdrževanega člana, ki NI vaš otrok boste osnovo zmanjšali za 8% povprečne slovenske plače (16.150 Sit).
Med vzdrževane družinske člane lahko šteje tudi zakonec, ki nima lastnih sredstev za preživetje, otroci in posvojenci, ki
nadaljujejo Šolanje (največ do 26 leta starosti), za dodatne 4% se zmanjša osnova, če šolarji živijo izven kraja bivanja, za otroka, ki prejema preživnino se razvezana starša dogovorita o tem, kdo bo uveljavljal olajšavo, za otroka motenega v duševnem razvoju je olajšava 20% povprečne letne slovenske plače, za delo trajno nezmožnega otroka pa 50% povbprečne slovenske plače. Lahko uveljavljate tudi olajšavo za pastorka (če prava starša ne storita tega), za vnuke (če nimajo staršev) in starše (če nimajo lastnih sredstev za preživljanje).
Pozor: Olajšave za navedene primere se zmanjšajo če vzdrževani člani sami dosegajo dohodke (pogodbe o delu, honorarji, štipendije itd.).
KAKO IZPOLNITI OBRAZEC ZA ODMERO DOHODNINE
En izvod ste dobili v Mandraču, če jih potrebujete več jih kupite v papirnici. Izpolnite ga in oddajte na davčni upravi, vsekakor pred koncem marca. In zdaj bolj konkretno.
1. Če sie Dlll zaposleni Dusie vecluo pouaikuv uooiil pri ueiuua-jalcu (seštevek bruto plač, plačanih prispevkov, seštevek plačanega davka, regres itd.)
2. Če ste upokojeni boste od SPIZ prejeli seštevek bruto pokojnin, fiktivno plačanih socialnih prispevkov in fiktivno ter zares plačanih davkov. Denaija za rekreacijo ne vpisujte nikjer. Če ste prejemali pokojnino od JNA jo vpišite v neto znesku, če prejemate pokojnino iz tujine (italijanske penzije) ste jo morda napovedali pri davčni upravi in boste od njih dobili podatke za napoved. Če pokojnine iz tujine niste napovedali jo morate zdaj preračunati po uradnem tečaju, sešteti v tujini plačane davke in prispevke ter vse to vpisati v napoved.
3. Če ste nezaposleni in ste prejemali nadomestilo za brezposelnost boste od zavoda prejeli iste podatke kot redno zaposleni.
4. Če ste z dejavnostjo ustvarjali dobiček (zasebniki) počakajte, da vam najprej odmerijo davek od dohodka iz dejavnosti in potem imate 15 dni časa za oddajo obrazca.
5. Samostojni kulturni delavci vpišejo vse bruto honorarje (neto x 1,098901), seštevek stroškov (40% od bruto honorarjev) in plačano akontacijo dohodnine (15 % od 60% od bruto honorarjev).Vpišete tudi plačane socialne prispevke.
6. Kmetovalci vpišete katastrski dohodek zmanjšan za za davčne olajšave in plačane prispevke.
7. Če niste vpisani v noben register zbirajte podatke neglede na to, kako ste kakršenkoli dohodek sploh ustvarili.
8. Inovatorji vpisujejo podobno kot samostojni kulturni delavci.
9. Za vse, ki se ne najdete med naštetimi profili velja: zberite čim-več dokumentacije.
ŠE NASVET
Če bi prav radi izračunali dohodnino se lotite dela takole:
Seštejte vse letne bruto dohodke (plača, honorarji itd.)
Odštejte plačilo socialnih prispevkov za celo leto
Odštejte olajšave po 7. členu (stroški, ki jih dokažete z računi)
Odštejte stroške za vzdrževane družinske člane
DOBILI STE OSNOVO OD KATERE VAM BODO
IZMERILI DAVEK (dohodnine)
Sedaj seštejte že plačano akontacijo dohodnine (davke) in to odštejte od dohodnine, ki vam jo je izračunala davčna uprava. RALI KO MED IZRAČUNANO IN ŽE PLAČANO DO NO morate plačati v 30 dneh po prejetju odločbe o odmeri dohodnine. To zagotovo ne bo pred pomladjo leta 1992. Če ste med letom plačali preveč akontacij vam bo država preveč plačano dohodnino vrnila.
Pa še to:
Na Davčni upravi občine Izola so nam povedali, da bodo napovedi sprejemali od 27. marca dalje, zato bodo imeli tudi poseben delovni čas in sicer: 27.,28.,30. in 31 marca od 7. do 18, ure, v soboto 29. marca pa od 7. do 13. ure.
Še enkrat: Potrdil (računov itd.) za oprostitve ne nosite na davčno upravo !!!
Če Sami ne znate ali ne morete izpolniti obrazca pojdite do vaše Krajevne skupnosti, tam vam bodo lahko pomagali.
Nakup obrazcev za odmero dohodnine je omogočila Davčna uprava občine Izola. Delavkam in vodstvu se zahvaljujemo tudi v vašem imenu.
Občinska organizacija RDEČEGA KRIŽA IZOLA
POROČILO O KRVODAJALSTVU ZA LETO 1991 Darovanje krvi je veliko humanitarno dejanje, ki ga zdrav človek lahko naredi za sočloveka. Zdrav, odrasel človek lahko brez škode za lastno zdravje daruje trikrat (ženske) do štirikrat (moški) na leto, ker se kri v zdravem človeku neprestano obnavlja. Redni krvodajalci so tudi pod redno zdravstveno kontrolo, saj so pred darovanjem krvi zdravniško pregledani, prav tako tudi njihova kri pred odvzemom. Laboratorijsko je pregledana tudi kri prednen jo prejmejo bolniki oziroma poškodovani, tako da ni nevarna za prejemnika. Redni krvodajalci so tudi pravočasno obveščeni, če se njihovo zdravje spremeni, kar pokaže analizo krvi. Za nami je leto, ko smo zabeležili največji padec krvodajalstva v zadnjih letih. Iz sppdnje preglednice je razviden lanski padec:
Leto	1987	1988	1989	1990	1991
Prijavljeni	1.072	981	907	1.044	726
Odvzemi	997	921	824	980	673
Odklonjeni	75	60	83	64	53
Mladi (18-271et)	205	156	136	179	136
Prvič darovali	54	41	38	111 83	68
Količina v litrih	373	335	297	356	225
Iz gornjih podatkov je razvidno da je Število darovalcev V letu 1991 najnižje v zadnjih petih let. Razlogov za upad krvodajalstva v naši občini je več. Prav gotovo je drastični padec zaloslcnih v nekaterih podjetjih (Mchano, Drugi oktober , Fcrrtfehna), kjer je bilo največ krvodajalcev, zatem nerazumevanje v nekaterih kolektivih, ki menijo, da so delavci zato da delajo, ne pa da hodijo na krvodajalske akcije.
Med mladimi ki so prvi darovali kri, je veliko dijakov SGTŠ. Na sprejem krvodajalcev smo povabili dobitnike plaket za 25, 50 in 60 krat darovano kri, dobitnike značk za i 20, 30, 35, 40 in 45 - kratne darovalce in tiste ki so darovali kri 55, 65, 70,75, 80, 85 in 110 krat.
V imenu organizatorja krvodajalskih akcij, oddelka za transfuziologijo splošne bolnišnice Izola in tistih, ki ste jim s svojo krvjo rešili življenje ali pomagali ozdraveti, se vsem darovalcem iskreno zahvaljujemo.
V poplavi člankov o drogi, ki se med seboj ne razlikujejo, niti po kvaliteti niti po vsebini, prispevam še svojega. Biti narkoman je najbrž pogubno, vendar po je to popolnoma svobodna izbira vsakega posameznika. Če se nekdo odloči”da se poči”, je sprejel odločitev zavedajoč se, v kaj se spušča. Vse bistvene posledice bo prenašal sam v svojem nerealnem svetu omame. Okolje, v katerem narkoman živi, bo res občutilo nekakšno usmiljenje, vendar za kaj več kot za usmiljenje ni moči. Narkomanu je izredno težko pomagati, še posebej če se sam ne odloči, da bo prenehal jemati drogo. Vendar pa je vzpostavitev načina življenja brez droge izredno dolgotrajna zadeva, še posebej zato, ker je družba kjer se je narkoman prej gibal nasičena z drogo. V Februarju so v Izoli ustanovili, inicijativni odbor za pomoč narkomanom. Vendar pa je njihovo delo vse preveč odrinjeno na rob družbene lestvice. Premalo je finančnih sredstev, da bi bila ta pomoč učinkovita.
Pick-indolor
Otroci pa so prepuščeni ulici, kjer lahko kaj kmalu izkusijo učinkovitost omame. Starši so vse preveč odmaknjeni, da bi lahko pravočasno opazili in doumeli spreminjanje svojih otrok. Ne znajo in ne morejo navezati odnosov z njimi. Otroci živijo po svoje in v svetu otrok so vsi tabuji zanimivi. Da bi lahko prepričali otroke, naj ne jemljejo droge, se moramo naučiti tistega, kar jim lahko dajemo. Vsaj razumen pogovor; v katerem ne bo izrecnih prepovedi in nerazumljivih zahtev, ampak vsaj malce razumevanja.
Preprodaja, pri kateri nekateri posamezniki služijo bajne vsote denarja, je vsekakor donosen posel. Izola je najbrž center naketerih heroinskih tokov. Preprodajalci so skrbno skriti in, kot je videti dobro zaščiteni pred današnjo oblastjo. Ali se interesi preprodajalcev in oblasti ščitijo, bo vsekakor odkrila zgodovina. Vendar pa nas v Izoli nič več ne more presenetiti
Roman
Obresti
pa na cesti
S sposojenko iz stare televizijske nadaljevanke, češ da imamo v Izoli novo afero mesteca Payton, je eden izolskih delegatov na zadnjem zasedanju občinske skupščine ( v četrtek, 13. februarja) označil razdelitev stanovanjskih kreditov enajstim zaposlenim v delovni skupnosti upravnih organov in se tako pridružil še nekaterim, ki so zahtevali pojasnila o taki odločitvi občinskega izvršnega sveta. Vest o ugodnih posojilih se je med ljudmi razširila s hitrostjo svetlobe in tako pridobila običajne razsežnosti še ene afere na sicer plodnih izolskih tleh! eprav delegati v štirih skupčinskih zborih običajno dolgo čakajo na odgovore, to so na zadnjem zasedanju nekajkrat povedali, so o kreditnem žulju izvedeli že na isti seji.
Po besedah pr- ega vladnega moža so v izvršnem sv;tu najprej sklenili, da bodo denar od prodaje družbenih stanovanj delovne skupnosti upravnih or ganov namenili urejanju bivalnih prostorov svojih delavcev, ki živijo v starem mestnem jedru. Ker pa takih potreb doslej ni bilo, so se odločili 6 milijonov in 900 tisoč tolarjev razdeliti prosilcem iz vrst občinskih funkcionarjev, vodilnih in drugih delavcev za stanovanjske kredite. Doba vračanja je 15 let, revalorizacijo pa bodo opravili enkrat letno s povečanjem obroka sorazmerno z rastjo povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji v minulem letu. Delegati se z odgovorom na četrtkovi seji občinske skupščine niso zadovoljili. Soglasno so odločili, da mora izvršni svet o razdelitvi teh kreditov takoj pripraviti celovito pisno poročilo.
Mirjam Muženič
Pripis
Afera "krediti” je nov izolski biserček. In ker jih imamo v zadnjem času veliko in preveč naj pojasnimo naslednje:
1. Ni vprašljivo kreditiranje stanovanjske gradnje delavcem občinske uprave, saj je denar iz odkupa po zakonu namenjen izključno za stanovanjske zadeve. Ker gre v tem primeru za denar; pridobljen z odkupom stanovanj, katerih lastniki so zdaj delavci občinske uprave, na takšno ravnanje ni pripomb ( tista, da gre za denar nas vseh, saj občino financiramo z davki je za lase povlečena, saj v tem primeru ne bi smeli dobiti kreditov niti delavci v zdravstvu, šolstvu, kulturi itd.).
2. Vprašljivo je ali je izračun obresti na pridobljene kredite primeren, saj je veliko ugodnejši od tistega, ki ga izračunavajo banke in drugi kreditoda-jalci.
3. Vprašanje: Kaj je z občinsko komisijo za stanovanjske zadeve in zakaj ta ni vodila postopka oddaje kreditom?
DM
V Vil u V
Kljub temu, da se čas za kralje, vsaj tako se zdi, izteka, pa nemimi časi prinašajo nove. Res ne bajeslovno bogate, pa vendar; koliko je kdo bogat, je stvar presoje. No in v Izoli se je le našel turist, ki je v nedeljo, 9.fcbruarja, kraljeval kot edini gost v hotelu Marina. To čast si je zaslužil z zakupom, kot je to običaj na zahodu. Tudi se ni posebno trudil, da bi med praznimi sobami vzbudil kakršnokoli pozornost. Bil je pač srečnež, ki se je odločil, da bo noč z nedelje na ponedeljek prespal v idiličnem obmorskem mestecu. Sicer pa se izolski turist ni proslavil z napitninami in drugimi posebnostmi, ki so značilne za magnate.Tbdi če bi imel takšne želje,jih ne bi mogel uresničiti, saj poleg receptorja, ki je istočasno tudi šankist, v hotelu ni bilo drugih delavcev, ki bi jih lahko obdaril z "drobtinicami”.
Kaže, da je bil izolski kralj nadvse skromen, saj si razen plačila hotelske sobe, ni privoščil drugih izdatkov. Koliko so bili z nevsakdanjim obiskovalcem zadovoljni v hotelu Marina, ne vemo. Logično pa sklepamo, da ne povsem, saj so bili stroški "sprejema in storitev” veliko večji, kot je bil inkaso. In kaj storiti v takšnem primeru? Gosta bi odpeljali v drug hotel, mu plačali stroške in pri tem bistveno prihranili.
Vlado Ostrouška
RHH
■ ' -■ -''iv ■ >	—V.'
(VO) Veliki načrti sarajevskega Šipadco-merca, da bo s primemo ponudbo in ceno pohištva znal Izolanom iztisniti še zadnje tolrje, se niso uresničili. Vse se je začelo pred slabim letom, ko so se v Soči odpovedali prodaji pohištva. Med ponudniki za najem prodajalne na osrednji izolski lokaciji je bil tudi sarajevski Šipadcomerve, ki se je s Sočo pogodbeno zavezal za plačilo najemnine in napovedal, da bo nadaljeval nekajletno tradicijo prodaje pohištva. In če so imeli ”sarajlije” kar nekaj uspeha v začetku, so v oktobru, novembru in vse do februarja lahko le nemočno zrli v neizpi-sane računske bloke, saj kupcev ni bilo. Predvsem zaradi slabe ponudbe in iz meseca v mesec višjih cen.
Ko so Izolani, nekdanji sočini delavci, začeli opozarjati nadrejene v ljubljani, da so dnevni stroški obratovanja višji od iztržka, se je odgovornim le posvetilo.
Z zaprtjem šipadove trgovine je Soča ponovno prišla do poslovnega prostora. V njem bodo za približno leto dni znova uredili prodajalno pohištva, potem pa bodo prostor preuredili za posebno dejavnost, o kateri pa zdaj še ne želijo govoriti.
(AŠ) Skupina zagnanih in obenem razočaranih bivših tečajnikov plesne šole URŠKA je sklenila da se samoorganizira, potem ko so jo dobesedno pustili na cedilu, saj bi rada še naprej imela tako imenovano klubsko stopnjo. Tako so, zahvaljujoč se predvsem izrednemu prispevku Kristine Menihove, ustanovili kulturno društvo "Besenghi”, ki bo poleg plesne sekcije imelo tudi druge dejavnosti.
Predsednik društva, arh. Tihomir Ste-panov, je obljubil, da bo pri vodenju društva poskušal pozabiti, da je politik. Sicer pa se zdaj člani društva "Besenghi” (to ime so izbrali zato, da bi poudarili pripadnost mestu in njegovi tradiciji) dogovarjajo s predstavniki ene od plsenih šol ki delujejo na Obali, da bi lahko nadaljevali tako imenovano peto - klubsko - stopnjo. V naslednjih mesecih naj bi zaživele tudi druge sekcije, kot recimo likovna, poleti pa bi člani društva radi popestrili (ne)kultumo življenje našega mesta,
Avant Pust
Časi se spreminjajo, toda Hotelsko turistično podjetje Simonov zaliv Izola prireja v SOBOTO 29.februarja in TOREK 3. marca ob 20.uri
TnMmomjMMM iram® mm
do jutranjih ut LEPE NAGRADE IN BOGAT SREČOLOV
''J Il’tE'HiS’iiJtD H jiillffitil ob 15 uri Čaka Pust Širokih ust male princeske, kavboje. Pike Nogavičke in druge maSkarce z darilci in velikimi medvedki na njihovi vsakoletni maškaradi.
”'!/	Ù)	je	čas	za	povabilo	na	ples
vseh naSih žena in deklet. Izbirali bomo KRALJICO SRČK, ki bo prejela posebno nagrado.
W HTP Simonov zaliv Izola s skupino Free Shop in
Poslavljamo se od zime, bllzap se dnevi, ko hočemo biti drugačni, kot smo vsak dan. Zato se šemimo, škoromati-mo, mačkoramo... V mestih po meščansko, sodobno; na deželi posnemamo mesta. Sledov starega šavrinskega pusta skoro ni več. Morda še živi v spominu Bruna Korenike na ”cendline”, ki so viseli od mačkor. Morda v spominu Lilijane Fičur, da so si mačkore nadevale tudi perje, rogovje, kožuhe. Kaj pa cunjasti Šavrinec, ga bomo videli tudi letos, kako mu sapice razmikajo cunjice, kakor kokošim perje? Saj prihaja pomlad in z njo sokovi življenja! In, če se bomo šli tudi v Kortah turizem, ki naj bi bil kvaliteten, bo treba odkriti posebnosti naše krajine, kar imamo v njej in v nas. Tudi pust je izziv.
Pust, dober tek! Priporočam vam, da skuhate naše štruklje. Napravi kvašeno vlečeno testo iz 1 litra moke, 3 dkg kvasa, par žlic olja, 1 jajca, soli in 1/4 I mleka. Pusti vzhajati. Medtem pripravi nadev: Žvrkljaj 3 jajca, pocvrij 15 dkg pancete, naribaj 15 dkg klobase in 15 dkg ražnja (prata,ombolo - prašičje), 15 dkg parmezana; poper in rozine. Razvaljaj testo, polij z jajci, potresi z mesom in ostalim nadevom, zavij. Navzhajanega položi v rahlo mlačno vodo in ga med kuhanjem enkrat previdno obrni. V prtič zavit štrukelj naj vre v slani vodi 30 do 35 minut. Posoda, v kateri kuhaš, mora biti velika. Štruklje domačini servirajo kot samostojno jed, suhe ali pa oblite z maščobo - po okusu. Odlični so kot priloga k pečenki.
Nada Morato
Srednja gostinska in turistična Sola RESTAVRACIJA RIVIERA vabi na naslednje prireditve PREDPUSTNO RAJANJE
v petek, 28.februarja
VESELO PUSTOVANJE
v soboto 29.februarja in torek 3. marca Posebne ugodnosti za vse maske, najboljše pa bodo še nagrajene, dogodek večera: ZLATO PRESENEČENJE Rezervacije s pustno večerjo 600 Sit
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
v nedeljo, 30.februarja ob 15.uri Rajanje bo vodil naš zvesti prijatelj Guido Merlot s karjolo sladkarij. Torte za vse maske, za najboljše še nagrade.
PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA
v petek, 6., soboto 7. in nedeljo 8.marca Za prijetno vzdušje na vseh prireditvah bo skrbel ansambel PRIMORSKI FANTJE Pohitite z rezervacijami ! Tel. 62-925
"Nazaj k naravi!”
Mesto nas stiska in utruja, na podeželju pa je še dovolj sonca in zraka.
Odpzta domačija
Rozane in Klavdija v MEDOŠIH (Korte 128, Tel. 61-468) pa dodaja še domačo šunko v testu in druge istrske specialitete Vsak petek, soboto in nedeljo od 17. ure dalje. DOBRODOŠLI
z/ra srečanje - proslavo ob 8. marcu Dnevu žena. - "	‘	'	iv	nedeljo	08.	marca 1992, v restavraciji
ystinske in turistične šole Izola.
, vile smo tudi kulturni program in srečolov. Za zabavo bo poskrbel ansambel Primorski fantje.
■ k < « aa 4 ^	*	*4	,	jz l aLLLaL n.
Dom
upokojencev in bolnišnico v Izoli. Skupaj z Osnovno šolo Vojka Smuc bo pripravljen kulturni program za varovanke doma in ženske, ki bodo takrat v bolnišnici. Pnsehei bodo na proslavo povabljene ženske, begunke iz ke, ki so trenutno nastanjene v Izoli. Za njih bo
il»«
zagotovljena brezplačna večerja.
		vX'X
		
FOTOGRAFIJE ZA TO ŠTEVILKO SO PRISPEVALI:
Danjel Novakovič (stran 5,8,12), Zdravko Primožič ( stran 1,10), Dora Benčič (stran 4) in arhiv Mira Pergarja (stran 3). Hvala!
HOTEL DELFIN Izola
v soboto, 29.februarja ob 20. uri
Veselju ne bo konca, saj Vas bosta zabavala ALEKSANDER JEŽ in MIŠO ZALETEL
najboljše maske bodo nagrajene Rezervirajte si veselo omizje Tel. 63-552
Tra Isola e Pirano non correva mai buon sangue; ne fanno prova le guerre tra le due cittadine, che culminarono col colpo del famoso ”Canon de righerà".
Quei de Isola de sempre i la gaveva con quei de Piran, perche’ i Piranesi credeva de esser chissà’ chi. Un giorno i ga pensa’ de farghela vede ai piranesi e cossa i fa 7 I ga fato un canon de fighera; i lo ga messo in t’un trabacolo e via lori, col scuro, verso Piran, per molarghe un per de canonade. I riva soto che iera presto giorno. I se ferma, i punta l’arma e fógo! Xe sta’ un finimondo! El canon de fighcra xe' nda’ in mile tochi e tre orni che iera la’ vissi n, i xe restai morti. - Marna mia - ga dito i vivi - se noi gave-mo tre morti, chissà’ quanti che ghe ne sara’ a Piran 7 E presto el capitano ga da’ ordine de tornar indrio. Ma, intanto che i voltava, i ga buta’ I ocio sora Piran e i vedi tanti fumi sora i teti. - Varda, varda, compare, quanti foghi che se ga alsa’l - ga dito un. Ma iera aua de Piran che i impissava el fogo, per farse ’l cafe’. Co i toma a Isola, e/ podesta , che li spetava, a ghe domanda: - fiori, come xe anda’ 7 - Ben, sior podesta’, - i ghe rispondi - noi ga verno tre morti, ma gavemo lassa’ Piran che iera duto un filmo de sora e un fogo de soto: i sara’ duti morti! De note i manda le spie soto i muri de Piran, per capir qualcossa. Iera duto sito; no se sentiva anima viva. Ma dutintun i senti: - Tre, sete, nove ... - Qua i conta i morti, - i se disi tra de lori sti spioni isolani - tomemo a casa. Subito i va a raporto: - Sior podesta', a Piran xe 'sai mal: gavemo scntu’ che i contava i morti, almeno vinti che ne xe... ! Ma cossa iera ? Iera do muloni de Piran, che i zogava la mora...
(da "A ISOLA UNA VOLTA SE RIDEVA CUSSf" redatto una decina di anni fa dalla maestra sigsa Maria Kocjančič)
p.t. A dire il vero la storia del "Canon de fighera” e’ un po di casa nella maggior parte delle cittadine istriane dove tra i vicini non correva (e non corre tuttora) buon sangue. Ecco che i "più’ furbi” di regola riempiono un tronco cavo di fico di polvere da sparo e di sterco e accendono la miccia. E di regola il tutto esplode, provocando un pandemonio fra gli attaccanti che dicono: - Se da noi e’ cosi’, figuriamoci com’e’ dai nemici...
Morilci so med nami
Srečujemo jih vsak dan, nesrečne2i pa imajo z njimi tudi srečanja tretje vrste. Imajo večinoma dobre avtomobile, predvsem pa slabe navade. Imajo očitno dovolj denarja a premalo kulture in človečnosti nasploh. Ihm, kjer je hitrost omejena na 30 kilometrov na uro vozijo trikrat hitreje, kjer je promet prepovedan vozijo najraje, kjer je največ ljudi se gredo "gire americane”. Ljudje se sprašujejo, kako da jim nihče ne stopi na prste, največkrat pa ugotavljajo, da so pač "Spiclji” in da jim policaji zato gledajo skozi prste. Poznamo jih tisti v uniformah in tisti brez, a to kaj malo pomaga. V tej rubriki opisujemo dogodke na katere so nas opozorili bralci. Ne pišemo imen, saj so njihova imena pravzaprav registrske Številke njihovih avtomobilov. Objavljamo jih, da se jim boste v bodoče pravočasno umaknili. Srečno!
+++
Ovinek pri Ekremu. Domačin z avtomobilom italijanske registracije AL je zaradi prevelike hitrosti (omejitev je 30 km/h) zapeljal na pločnik pred slaSčičamo in za 10 cm zgreSil žensko z otrokom. Na cestiSču je Se zdaj videti sledove zaviranja.
ssa Veliki trg. VsesploSnemu nočnemu cviljenju gum med vožnjo okoli parkiranih vozil se je v popoldanskem času pridružil voznik Citroena AX -KP 180-386. Tokrat je zvozil.
QbìvSc otroško igrišče ob IVubarjevi ulici nekaj po polnoči. Veseli, glasni in nespretni mladci z Renaultom Es-pace srebrne barve KP-152-918 so skuSali speljati skozi neprevozen prehod. To, da so ogrebli avtomobil je njihov problem, da so zbudili vso okolico pa očitno njim ni bilo mar.
Motilci so med nami
..iak!ni in drugačni
Skromna udeležba krajanov KS Jagodje-D ob ra va na popoldanskem enournem protestnem zboru - organiziran je bil zaradi neurejenega semaforiziranega križišča - je dala vedeti, da tudi s protestnimi shodi ni moč razrešiti nakopičenih težav, vezanih na prosorske spremembe hitro rastočega naselja, v katerem živi danes že več kot tretjina Izd ano v. Kljub Številnim opozorilom in zahtevam, je pristop v to KS že tri mesece brez vsakršne javne razsvetljave, semaforji ne delajo, talne oznake ne ustrezajo, prometni znaki pa so nasprotujoči, kar povzroča med vozniki zmedo in hudo kri. Pa vendar smo lahko Se pred protestnim zborom opazili, da so delavci vsaj za silo uredili talne oznake, pa tudi semaforji so z rumeno utripajočo lučjo opozarjali, da so jih odgovorni že priključili. VpraSanje pa je, do kdaj, saj se ista zgodba ponavlja vsakokrat, ko na skupSčini obravnavajo problematiko KS, kasneje so semaforji ponovno izključeni. Protest je sicer opozoril javnost na težave, vendar pa bo Sele čas pokazal, ali se jih najodgovornejši, tako v izolski skupSčini, kot investitorji novih turističnih zmogljivosti pripravljeni tudi odpraviti.
O tem, da so z njimi seznanjeni ni dvoma, saj se je protestnega zbora udeležil tudi predsednik IS Jože Černelič s hčerko Nina Proti komu je protestiral predsednik ni jasno, hčerki pa je itak vscena
S»MÉ
•iU
ŠPORTNA TRGOVINA, KI NE POZNA PORAZA. POSEBNA PRILOŽNOST BUNDE ZA VSAK OKUS Trg 22.julija l/Tcl.63-750
Iv»*. R tpbf !
OBALNA DELAVSKA UNIVERZA "IVAN REGENT” KOPER - ENOJA IZOLA vabi v
- splošne programe tujih jezikov od začetne do konverzacijske stopnje
- posebne programe: italijanskega poslovnega jezika za tajnice angleškega jezika za neprave začet-ttlki".
- tečaj za viličariste in skladiščnike
- tečaj strojepisja
- tečaj računalništva za odrasle in otroke
- tečaj za poslovne tajnice
Obiščite nas v enoti Izola, Oktobrske revoL I, tel. 63-130
pDned. 9-11, sreda 9-11 in 16-18 ure
» enoti Koper pa naš lahko dobite na
Cankarjevi 33, tel 21-258 od 8-18 «re.
POZOR !
- tečaj italijanskega jezika za predšob ske otroke in učence 2. in 3. c OS
informacije: tel. 24-291 ali 21-258
Birotehnična oprema,
Proizvodnja, trgovina na debelo, zunanja trgovina in zastopstva^
■ :::::::: : : : :
Cona mestne obrti, p.p. 35 66310 IZOLA Tel. h.c.(066) 65-630 Fax. (066) 65-715
KO IMA ČLOVEK NA IZBIRO VELIKO DOBROT SE TEŽKO. ODLO#^ PRI NAS TEH TEŽAV NE
ZAGOTOVO BOSTE NAŠLI {
NEKAJ POSEBNEGA ZA VAS A
IN IZBRAN OKUS	VAŠIM	ADOQICT
gostov*	unUolo I
P. S. Postregli Vas bomo tud! f ».iB A JT M ILOVA N nedeljo dopoldne	Izola,	Dantejeva 2
 -------7-3KT
Cvetličarna ORHIDEJA
8« vam rdi, da m dlail po pomladi ? gotovo ata bili pri nar.
*V nas! cvetlicami na SLrlstanovam trgu 4 Ja vedno pomlad.
Vsak dan NON STOP ob nedeljah pa od 8. do 11. ure.
Pomlad lahko pokličete tudi po telefonu.
Številka je: 61-606
Aisa
Tel!63122
STOJAN DRUŽINA Gortanova 2 ( nad tržnico ) Tel. 61-733
TRGOVINA S STILOM ZA TISTE, KI IMAJO SVOJ STIL.
Izdelki usnjene in papirne galanterije bodo pravo darilo za 8. marce.
Pri nas boste gotovo našli tisto, kar bi si slavljenke same izbrale.
V I URI BOSTE ZE IME' *
int392
x'xvi-x-x-x-x':
OSEBNE DOKUMENTE, ENAKO HITRO PA RAZVIJEMO IN PRIPRAVIMO TUDI BARVNE FOTOGRAFIJE, KI STE JIH VI POSNELI.
NATANČNOST JE VRLINA Z OBEH STRANI PULTA
S
servis tehtnic in delikatesnih aparatov
MARJAN FRESL
Trinkova 8, Tel.62-161 stan.VehiSCkova 6
,$*> Qostilrra
■%]
rattoria
? <5?
PHIJETEN KRAJ V PRIJAZNEM MESTU
Kako naporni dnevi so pred nami !
Pustna sobota, nedelja in pustni torek, pa 8. marec.. Pri nas so tudi naporni dnevi sproščujoči.
NOV PRISTOP K KMETIJSTVU V IZOLI !
AGROMARKET m., Prešernova c.6 (stari kamnolom)
KMETIJSKA MEHANIZACIJA, DELI IN PRIBOR, ORODJA, ZAŠČITNA SREDSTVA, GNOJILA, KRMILA, SADIKE IN SEMENA, HOBI PROGRAM, VSE ZA ČEBELARSTVO, pps?:*-"-	GRMOVNICE	IN PISANO CVETJE J T3(H9l00-------
aaris d.o O ' proi/vodnJa ' trROvina/ svctovanic | SOBOTA 7.30-13.00 «	’	• •. produzione - commercio - consulenza
Tudi
med oddiho v zanesljivi	dr
Na izlet ali na počitnice, s seboj vzemite zavarovanje Adriatic. Sprašujete zakaj? Nezgode ne poznajo oddiha, nezgodno zavarovanje pa ni posebno velik strošek. Premijo in zavarovalne vsote si lahko ogledate v spodnji razpredelnici.
Nezgodno zavarovanje za počitnice, dolge 10 dni
zavarovalne vsote		premija
nezgodna smrt	invalidnost	
500.000 SLT	1.000.000 SLT	398 SLT
Strošek torej ni velik, kritje pa je precejšnje.
Nezgodno zavarovanje Vas bo namreč spremljalo vsak trenutek, ko boste na poti s turistično
agencijo, od odhoda pa do vrnitve domov. Zavarovani boste med potjo, na smučišču in izven njega.Nczgodno zavarovanje je le ena izmed možnosti zavarovanja med počitnicami ali potovanju.
Veliko obsežnejše je turistično zavarovanje, ki krije naslednje nevarnosti:
1 / tatvino vozila ter stroSke reševanja in prevoza zaradi nesreče ali okvare vozila;
2 / amrt, trajno invalidnost, stroSke zdravljenja in stroSke prevoza umrlega zavarovanca;
3 / tatvino, vlomsko tatvino, rop ter uničenje ali poškodovanje prtljage in osebnih stvari;
4 / odgovornost zavarovanca;
5 / prekinitev turističnega potovanja ali letovanja ali kasnejšo vrnitev z njega.
Thristično zavarovanje je mogoče skleniti v naslednjih kombinacijah: kombinacija A zajema vse prej navedene nevarnosti kombinacija B zajema vse nevarnosti razen 1. člena.
Pokličite nas, na vsa vprašanja Vam bomo z veseljem odgovorili.
Nasvidenje in lepo se imejte !
agen tfi.o.o.
pooblaščena agencija Cankarjev drevored 4, izola tel.: 63-611
KONČNO SMO V IZOLI !
V kratkem bomo opremili naše NOVE PROSTORE ob avtobusni postaji, potem pa boste pri nas lahko odprli ŽIRO ali TEKOČI RAČUN, dobili HRANILNO KNJIŽICO in PLAČILNO KARTICO, PRODAJALI IN KUPOVALI DEVIZE, spoznali našp KREDITNO in STANOVA^JSKO^gOVALNO službo ali
Dotlej pa Vas vabimo v naši poslovalnici v
Ferrarska 10 (Ogrlica), tel. 38-035 Gortanov trg (Obrtni dom),tel. 2FÌÌ2
I Iv IH A
4
Adriatic*
zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a.
Na zadnje vprašanje smo dobili ogromno odgovorov, vsi pa ste trdili, da je avtor skice tiste marine ing. Stepanov. Žal je to le delno res, saj je arhitekt le risal po navodilih Gina Gobba, takratnega direktorja marine v izgradnji.
Tako nagrade tokrat nismo podelili, imamo pa novo lat je vprašanje. Kje v Izoli je ta prehod za pešce, ki pešca prepelje naravnost v obcestno tablo?
MANDRAC je Štirinajstdnevnik krajevnih skupnosti izolske občine. Cena izvoda 0 Sit. Naklada 6000 izvodov.
Preds. časopisnega sveta: Zorka Sosič / uredništvo: Neva Zajc, Mirjam Muženič, NataSa Benčič-Jelačin, Gianfranco Siljan, Vlado OstrouSka, Andrej Šumenjak, Anton JuriSevič, Danilo Markočič / odg. urednik: Drago Mislej
C H I O