Govor dr. L. Gregoivon. (V državnom zboru dno 10. dccembra 1801.) V. V obeh deželah je jedna univerza. jedna tohni(v;na visoka šola, 15 srednjili šol, 7 mpdčanških šol, 2 moški učiteljski pripravniei in jedna ženska. dve kinetijski šoli, jedna vinarska šola in na slotine Ijudskili šol. In kaj iinajo tega Slovenci? Skoraj nič, zakaj vsi ti mnogobrojni in dragi izobraževalni zavodi so skoro ixključno nemški. Slovenei imamo saino tri slovcnske paralelko, v nekalerih srednjib šolah je slovenščina obligalcn učni predmet, na Štajarskem imaino nekoliko ljudskih Sol, kalore smo po rekurzili na naučno ministoršlvo oleli gcriiianizujočemu u1.rakviz.mu. Koroški Slovisiici, katcrih je nad 100.000, pa iinajo, kakor so jo pred kratkiin konslatovalo, • samo jedno slovensko Ijudsko šolo. Še potovalnega učitelja slovenskpga nain ne dado in ekscclonca gospod poljedelski minislor je žo naprošpn, da ga poSljo s Kranjskega na Koroško. Najhuje pa je lo, da so vsi ii mnogi in dragi izobraževalni zavodi izkljnčno upravljani c.d naših politienib nasprolnikov. Mi Hlovani nimamo niti v deželnem odborn, niti v doželnem šolakem avelu za Štajarsko in za Kovo.ško svojoga zastopnika; ni.jeden našib ne sedi nndu. (iospoda inoja! Tako ravna.jo nemški oblastniki s pol milijonom Sloveneev na Štajarskein in na Koroskcm. Dušpvno naj bi propali. bremena pa liioranio tiata nosil.i,-da bi tnliko hitreju poginili. Zdaj pa prido še plemenili grof Wurinbrand, vijo roko in se čudi, da se iiam alajarskhn in koroškmi Slovencem vidi scdanji p<>lužaj neznosen! V l,oj zbornici smo čuli žo neJTatero krate očilanjo. da so avslri.jski Slovani pfmslavisli in d:i lioče.jo postali Piiisi. To očitanje je lako ncopravičeno. da lii niti no odgovarjal na-nj. da ni za nas Sloveneo v mkalcrih krogih nevarno in škodljivo v zmislu znanoga lai.inskcga roka: »natolcuj krepko, vedno nekaj o«1;;no<-. Izza petdoseiili lot opazovaii ,jo pri Slovanib vočjo (luricvno in kullnrelno delavnosl.: gudi se nekaj. kar se godi pri gcrnianskili in slovanskili narodih vsak dan. ali nikonuir nc jn-ido na misol, očilali Ilalijanom, kalcri se zanimajo za francosko kn.jiževnost, da luieojo postati Francozi, duševno in politično, nihče ne more trditi, da bi Danoi. ki se tudi za nemško književnost zanimajo, hoteli postati pruski Danci. To islo pa vel.ja ludi za avstrijske Hlovane; vkupnost v kulturelnih delih in težnjah šo ni pogoj pnlitiličneniu panslavizinu. in samo la bi ulpgnil novaron postati. /nano je vaemu svetu. katere polilične fežnje imajo slovanski narodi. 1'ol.jaki, Malorusi, Slovaki in Slovenei zahlcvajo, kolikor niogoče, popolno narodno avtonoinijo: Olii in Hrvatje zoput liočojo, da obvelja češko in lirvaisko državno pravo. Da bi pa kdo zastopal panslavisliiinc politične ideje, da bi kdo liotol lius postali, lo ni rcsnir.no in zato odklanjain tako očitanjo kar najodlof-neje. Sieor pa vemo dobro, v kalero svrlio slikajo ncmški in madjarski šovinisli panslavislične strabove na zid. (lodi so zato, da bi bilo mogočo demmeiral.i Slovane kot državi nevarno, da bi jih bilo inogočo obrekovali in da lii bilo inogočc o|)ravičili spdanji sislcm priliska. lircz dvujlic ]ta sc oglaSa ludi slaba vcst zaradi mnogohrnjnih krivic. kalpre so s<; slorile avslro-ogcrskiin Slovanom. 'rrimi sc pa da odpomoči. (iospodje naj postanejo nain nasproli le-to, kar še niso bili nik- dar — pravični, samo Ireba bi bilo, da se to zgi kinalu in vidno, zakaj sicer bi se res utegnil urcaniiS , tisti pogoj, pod kalcrim je inogoč politični panslavizcm0 tem nas puuuuje zgodovina balkanskih Slovanov. Slnletja so vzdihovali pod lurškim jarmom. /apad jc nanje pozabil. Avstrija ostavila je po sinrti slavnpga prini ;i Kvgenija zgodovinsko avojo niisijo, osvoboditi kristi.j;ii ¦ in se je pridružila Turkom. 1'osledica tega ,j(; bila. da se zdvojajoči narodi slovanaki obrnili do sorodno Uusi.nin ta jih ,je ludi res osvobodila. To pa dokazujo, da jc samo turška brutalnosl lirala Slovanc, da so se obrnili do Uusije. S Slovani. kateii živo izven Hnsijp, nioi-alu bi se še lo turški ravnati, da bi začcli ludi v poliličncni oziru niisliti na Hnsijo. Avstro-ogcrski državniki ]ia naj iz tega posnamejo nauk: ako bodole zmatrali Slovanc za državljane druge in tretjo vrslc. ko jim nili lega nc bote dali, kar je za obranitev narodn i.sli np.obliodno \*>,trebno, poleni. gospoda nioja, utegnilo bi Slovanum i prili kp.daj niisli. katerili avstri.jski domol.jiil) nc iikh odobravati.