SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poitl prejeman velja: Za «lo leto predplaiaa 16 (Id., za pol leta 8 fld., xa četrt leta 4 (Id., ia fedea шесес 1 fid. 10 kr. V administraciji prejeman velja: Za eele leti 18 fld., sa pol ieta 6 fld., za ietrt ieU 3 fid., ia jeden aaetec 1 fid. V Ljubljani na dom poiiljan vetja 1 fld. 20 kr. ve« na leto. Poaamne Številke po 7 kr. Maro£nlno in ocnanila (ia ser a te) vaprejema upravnlgtro ia ekapedtelja v Katol. Tlakami", Kopitarjeve uliee It. 2. Rokopisi и ne vračajo, nefrankovana piama ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkih ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vaak dan, iaviemSi nedelje in prainike, ob pol 6 ari pepoldne. Štev. 61. V Ljubljani, v torek 16. marca 1897. Letni XXV. Beg. št. 2542. Obdolženec: Ivan Rakovec. Zap. št. 7884. Kaznjivo dejanje: člen III. zak. z dne 15/10. 1868. V imenu Njegovega Veličanstva cesarja 1 C. kr. za m. deleg. okrajno sodišče v Ljubljani je danes na obtožbo zaseb. obtožitelja proti Ivanu Rakovec u zavoljo prestopka po členu III. zakona z dne 15/10. 1868 st. 142 drž. z. v navzočnosti dra. Ivana Tavčarja kakor zastopnika obtožiteljevega, obtoženca v prostoti Ivana Rakovea, zagovornika (pooblaščenca) dra. Šu-steršiča zasebnega udeleženca kakor zastopnika njegovega, po dne 15. decembra 1896 dognani glavni razpravi na podlogi predloga obtožiteljevega, naj se obtoženec kaznuje v zmislu obtožbe in v zmislu § 39 tisk. zakona naloži „Slovenec" brezplačen vsprejem razsodbe razsodilo tako: Ivan Rakovec, 26 let, kat. oženjen redakter Slovenca v Ljubljani je kriv prestopka po členu III al. 1 zakona z dne 15. oktobra 1868 št. 142 drž. zak. storjenega s tem, da je kot odgovorni urednik priodičnega lista „Slovenec" kateriga v številkah 154 in 169 iz leta 1896 nahajajoči in z besedami „Laž prva čednost krša. socijalistov" in „Lepi" Ivan se je blamiral z nova" ustanovljajo pregrešek zoper varnost časti, če tudi se mu po občnih določbah kazenskega zakona ta pregrešek ne mora prištevati, zanemaril ono paznost, pri kateri bi ko bi je bil imel kakor je njegova dolžnost, bil izostal vsprejem kaznjive vsebine navedenih člankov — ter se obsodi po zak. z dne 1P/10. 1868 št. 142. drž. za-Atmika Ш član it 5 z uporabo § 26?« k. z. o» globo 10 (deset) goldinarjev za slučaj neizterljivosti pa na 48 ur zapora in po § 389 k. pr. v povrnitev stroškov kazenske pravde in event. izvršitve kazni. Ob enem se v zmislu §a 39 tisk, zak. „Slovenec" nalaga da ima v prvem ali drugem listu na pravokrep-noeti razsodbe i. s. v zmislu ga 20 tisk. zak. na prvi strani brez plačeno sprijeti to razsodbo. C. kr. z. m. d. okraj, sodišče v Ljubljani dne 15. decembra 1897. Toporiš m. p. Dr. Tomann m. p. Proračunska razprava. (Govor gosp, poslanca J. Ažmana v deželnem zboru.) Visoka zbornica! Podoba, katero nam je podal gosp. poročevalec baron Schwegel o stanju deželnih financ, ni ravno neugodna. Ce tudi deželne priklade niso zmanjšane, vsaj povikšane niso — in to je vsekako neka tolažba za naše težko obremenjeno ljudstvo. Sicer pa naši volilci tudi ne bodo posebno veseli letošnjega našega zasedanja, ker ni bilo tako plodonosno, kakor bi bilo latfko pri drugačnih razmerah. Temu je kriva sestava te zbornice, ki je razdeljena na tri stranke. Opazujemo namreč čudno prikazen, da naša stranka, kateri pripadati imam čast, če tudi je najmočnejša po številu, vender najmanj odločuje in sicer zato ne, ker se nasprotne dve navadno zoper njo sklenete in njene predloge pokop-ljete. (Postavim : predlog g. Pfeiferja o poldnevnem pouku. Op. ured.) To je tudi vzrok, da nismo letos stavili posebnih predlogov, ker smo bili prepričani, da ne bomo prodrli ž njimi. Jaz sam sem nameraval staviti nekatere predloge, s katerimi naj bi se odpravile vsaj najbolj nujne krivice, ki se gode našemu ljudstvu v verskem in narodnem oziru. V narodnem oziru namreč naš jezik nima ti-etih pravic, katere mu gredo po § 19. osnovnih postav in se mnogokrat prezira. — Naj navedem le par vzgledov. Kako delajo z našim, jezikom pri železnicah ? Dasi železn ce v naši deželi z majhno izjemo teko le po slovenski zemlji, — iščete zastonj slovenskih ali vsaj dvojez'čnih listkov; napisi pri vagonih in klici ob sili so v vsih mogočih jezikih, le v slovenskem ne. Na Kranjskem ima pravico vsak drug jezik — le slovenski jo nima. Od St. Petra do Reke lahko beres napise f ii r Nichtraucher in ma-žarsko Nemduhanycoknak — ali slovenskega iščeš zastonj I (Posl. K a 1 a n : Tedaj smejo Slovenci kaditi!) Uradniki in služabniki in sprevodniki pri železnicah mnogokrat ne znajo naSega jezika ali vsaj zadostno ne. Pretečenega leta sem se hotel peljati v II. razredu in vprašam sprevodnika: Kje imate II. razred ? Odgovori: riickwiirts. Jaz letim mimo cele vrste vozov — pa nobenega II. razreda ne najdem ; zdaj zazvoni (takrat so še zvonili!) in jaz hitro skočim pri zadnjem vozu po stopnicah na mostič ali v voz nisem mogel priti, ker je bil zaprt. Peljal sem se do druge postaje kakor kak sprevodnik. Ni še dolgo temu, kar je nek sprevodnik na Kamniški železnici postaje klical le po nemški. Ko se mu je reklo, naj kliče slovenski, odgovori da ne zna, ker je Korošec. Popotniki mu groze, da bodo to reč spravili v deželni zbor, na kar sprevodnik odgovori: „Nur zu, meine Herren, morgen gehe ich so nach Kiirnten". Nekoč sem poslal prazen sod v Lesce z vož-njim listkom na postajo P a z i n. Ali vrnili so mi vožni list z opombo, da na vsih avstrijskih železnicah ni postaje s takim imenom. Se le, ko sem jim napisal :Pisino-Mitterburg,sose usmilili mene in mojega soda ! Tudi župnijskim uradom in šolskim vodstvom se dostavljajo izklučno le nemški dopisi od naših oblastev. V prejšuem času, ko je še zastopal predsednik Winkler c. k. vlado v naši deželi, dobivali smo že slovenske dopise; zdaj pa nemški in le nemški, slovenski je k večemu kak plačilni nalog spisan. Od kod to pride in kak namen ima ? Ali se kaj tacega še kje drugod v Avstriji godi ? In ali se pri nas zato godi, ker smo majhen narod ? Tudi verski čut našega ljudstva se žali pred očmi naših oblastev, ki ne da bi se vselej postavile ali zabranile zadevno spodtiko. — Dne oktobra 1896, na nedeljo ob 10. uri je bil napovedan kontrolni shod v Kranjsko goro in sklicani vojaki so bili brez sv. maše. Kako se to vjema z izjavo vojaškega ministra, ki je rekel, da se mora verski čut gojiti pri naših vojakih ? Kakor so časniki pisali, se je mesta železnica v Ljubljani merila dne 8. eept. 1896 na praznik M. B., dne 26. decembra sv. Štefana dan pa cesta iz Vevč v Zalog, ko so ljudje ravno k sveti maši šli! (Konec sledi.) LI STE K Dvajseta obletnica kronanja papeža Leona XIII. Iz Rima, 10. marca. Rilo je na dan 20. svečana leta 1878, ko so se po smrti nepozabljenega Pija IX. kardinali, 61 na številu, zbrali v konklavu, da so umrlemu papežu naslednika, sveti cerkvi pa vidnega poglavarja izvolili. Po nepričakovano kratkem zborovanju so s 44 glasovi izvolili iz svoje srede kardinala Joahima Pecija in pred njega so stopili trije najstarejši kardinali in ga vprašali, če sprejme to izvolitev v papeža. Z ginjenim in tresočim pa vendar odločnim glasom je izvoljeni odgovoril, da se podvrže božji volji, in akoravno se nevrednega šteje tolike časti in slabotnega za toliko težko in odgovornosti polno breme, hoče sesti na stolico sv. Petra. Kardinal-vikar ga potem vpraša, kako ime da si izvoli kot papež, rekoč: „Quomodo visvocari?" in izbral sije ime Leona XIII. V sikstinski kapeli je bila, kakor je sploh navada, pripravljena trojna papeževa obleka razne velikosti, da jo novoizvoljeni takoj po končani volitvi obleče. Leon XIII. se preobleče v njemu pripravno V • . /o' snežno belo obleko, natakne na prst ribški prstan in se poda na stol svetega Petra, da od pričujočih kardinalov, ki so poprej njemu jednaki bili, sprejme slovesno izjavo popolne udanosti. Zaporedoma so pred namestnikom Kristusovim poklekovali in sprejeli poljub miru in apostolski blagoslov, Med tem pa je neštevilna množica radovednega ljudstva na prostornem trgu svetega Petra željno pričakovala, da bi zvedela, kako se je izvolitev izvršila. Častna naloga, svetu oznaniti novega papeža, pripade kardinalu dijakonu, ki je bil tisto leto Ca-tarini. Akoravno v visoki starosti in slabega zdravja, vendar ni hotel te časti drugemu prepustiti, marveč stopil je sam na ložo svetega Petra cerkve in je z močnim glasom ljudstvu naznanil novico, rekoč: „Anuntio vobis gaudium magnum. Habemus Papam Eminentissimum et Reverendissimum Domi-num Joachim Pecci, qui sibi nomen imposnit Leo-nis XIII." - „Naznanim vam veliko veselje. Imamo papeža prevzvišenega in prečastitega gospoda Joahima Peči, kateri si je izbral ime Leona XIII." Zdaj so zadoneli zvonovi vatikanske cerkve in bliskoma se je širila po večnem mestu vesela novica, dobri katoličani so bili naudušeni, pa tudi mlačni in cerkvi sovražni so ee zanimali za novega svetega očeta. Zdaj bi bil moral slediti najbolj ginljivi prizor, da bi namreč Leon XIII. v polnem papeževem or-natu stopil na zunanjo ložo vatikanske bazilike ter v prvič podelil papežev blagoslov „urbi et orbi" mestu in celemu svetu. Toda to se ni zamoglo zgoditi, kajti cerkvi sovražna vlada je v Vatikan sporočila, da ne more dobra stati, ako se pri tem kaj prigodi. Moral je tedaj Leon XIII., kot jetnik v lastni hiši, v notranjih prostorih svetega Petra svoje ljudstvo blagoslovili. Ko je ljudstvo to zvedelo, je kmalu vse prostore največje cerkve celega sveta napolnilo. Papež stopi na notranjo ložo in z vzvišenim donečim glasom blagoslovi pričujoče in celi katoliški svet. Nekaj dni potem, namreč 3. marca, pa je bil slovesno kronan. Ta dva dneva sta se že dvajseti pot na obletnico obhajala, posebno pa se obletnica kronanja proslavlja z velikimi slovesnostmi. Naj mi bo dovoljeno tukaj opisati, kako se je tudi letos obhajala. Ker je bila 3. marca pepelnična sreda, je bila slovesnost na sledeči četrtek prenešena. Napovedana je bila za Чш11. nro< Pa že 9. uri so bili napolnjeni vsi prostori, tako da sem prišel z veliko silo do kolikor toliko pripravnega prostorčka, kjer bi zamogel slavnostni sprevod opaževati. Dve prostorne dvorane, namreč „Sala Ducale" in „Sala Reggia", O zavarovanju življenja ▼ svrho olajšanja gospodarske stisk« ▼ kmetskem stana. (Sestavil deželni odbornik vodja P o v i •.) (Dalje.) V slučaju prezgodnje nezmožnosti za delo ee renta tako izračuni, kakor da bi bil zavarovance zavarovan do onega leta, ki ga je ravno do tje izpolnil. Pri zaveznem zavarovanji zakonskih drugov more preživeča žena, ki 6e ni izpolnila 50. leta, zahtevati takojšno izplačilo rente, ki se izračuni po tem načelu, ne da bi morala prej še dokazati nezmožnost, si kaj prislužiti. V posebno ozira vrednih slnčajih more deželni odbor — če to dopuščajo sredstva in zlasti še posebni v to svrho določeni prispevki — pred časom za delo nesposobnemu zavarovancu neko število let več vštevati ter mu vsled tega po zavarovaluo-teh-niških načelih sicer pripadajočo rento (invalidno rento) primerno zvišati. Jedua izmed glavnih prednosti, ki jih daje cesarja Franc Jožefa I. deželni zavarovalni zavod svo -jim zavarovancem, je pa ta, da ni nihče primoran, svoje vloge redno vplačevati. Vsakdo sme za-se ali za druge, kadar se mu poljubi vplačevati zavarovalne vloge, vender pa vedno le v celih goldinarjih. Z vsako posamezno vlogo sklene vložnik z zavodom posebno pogodbo, katera daje pravico do izplačevanja tej vlogi primerne rente. Zaradi tega se vselej, kadar vložnik vplača vlogo, glede na njegovo starost izračuni renta, ki se pridobi s to vlogo pred onim letom starosti zavarovanca, s katerim se ima začeti njeno izplačevanje. Ravno vsled te prednosti pa se odvrača nevarnost, ki za zavarovanca večkrat obstoji pri drugih zavarovalnicah, namreč nevarnost zgube in zapadenja vsega zavarovanja, ako in iz kateregakoli vzroka in kadarkoli zavarovanec enkrat ni mogel plačati predpisane zavarovalne premije. Pri češkem deželnem zavarovalnem zavodu torej ni take sile za redno plačevanje vlog in vsakdo ima zagotovilo, da si za vsako vlogo, katero kaderkoli in v katerikoli visokosti vplača, pridobi pravico do one rente, ki jo po zakonih zavarovanske tehnike zato sploh dobiti more. Upravni stroški so majhni, ker je zaklad pod-redjen deželnemu odboru in ker je neposrednje vodstvo izročeno od deželnega odbora izvoljenemu di-rektoriju, katerega biti član je častna služba. Pri deželnem zavarovalnem zavodu zavarovane rente se izplačujejo anticipando. Razven že navedenih koristi, da se namreč od zavarovancev ne zahtevajo režijni doneski, da ni nikdo zavezan do rednega plačevanja zavarovalnih vlog in da je pred časom za delo nezmožnim osebam mogoče izboljšati rento, ima deželni zavarovalni zavod še nastopne prednosti: 1. Vloge, rente in glavnice pri deželnem zavarovalnem zavodu zavarovanih oseb se ne morejo podvreči ekeekuciji; 2. od zavarovancev se ne smejo zahtevati ni-kaka doplačila; 3. vse iz zavarovalnih vlog prihajajoče glavnice zavoda se morajo vsled strogega predpisa od dežel- katere ste v neposrednem obližju sikstinske kapele, ste bile natlačeno polne zvestih Rimljanov in mnogoštevilnih tujcev. Nekdanji papeževi vojaki, katerih je bilo nemara več kakor 300, so po sredi dvoran naredili špalir, da so za sprevod prostor ohranili. Tu in tam so stali papeževi grenadirji z velikimi kučmami na glavi, in Švicarji v svoji črno, rumeno-rudeče pisani obleki z dolgo helebardo v roki. V sikstinaki kapeli je bil prostor odločen za višjo gospodo, namreč za kardinale in drugo višje duhjv-stvo, za poslance raznih držav in njih spremstvo, za rimsko plemstvo in nekatere odlične goste. Ko so posamezni diplomati prihajali, so jim vojaki prezentirali in s puško čast skazovali. Bili so pa navzoči malo da ne vsi poslaniki v svoji gala-obleki, in sicer: avstrijski Revertera Salander, španj-ski Rafael Merry de Val, belgijski Maksimilijan d' Erp, bavarski A nt. de Cetto, monakovski Julij Wig-ner, ekvatorski Leonides Aarrea, čilski Avguštin Matte, kolombijski Joahim Velez, braziljski Frančišek Duarte Badaro, ruski Aleksander Isvolsky iu'ni-karaguanski Frančišek Mansella. Izmed rimskega plemstva pa so bile zastopane družine: Maseimo, Borghese, Aldobrandini, Colonna, Orsini, Ruspoli in drugi. (Konec sledi.) nega zbora odobrenih pravil pnpilarnovarno naložiti ; 4 iz morebitnih upravnih prebitkov se smejo s pritrjenjem deželnega zbora pripisovati tudi gotovi zneski k vlogam (»varovancev; 5. vložniki, ki so zajedno tudi zavarovani in •ko imajo že tri leta svoje vloge v zavodu, smejo, če je potreba, polovico teh vlog odpovedati. Ce se v teku petih mesecev po odpovedi ista ne prekliče, izplačajo se po preteku šestega meseca odpovedane vloge, od katerih se za prve tri leta ne izplačajo nikake obresti, za ostalo ddbo pa se izračunijo 21/, odstotne obresti in obresti od obresti; 6. vložniki, ki so zajedno zavarovani, morejo pri deželnem zavarovalnem zakladu na svoje zavarovalne police dobiti do 50 odstotkov posojila od svojih pri zavodu že najmanj tri leta obstoječih zavarovalnih vlog; taka posojila se daj6 na jedno leto ter se smejo potem k večjemu še dvakrat na enako dobo podaljšati. Ako se posojilo ne vrne, ostane zavarovanje le še glede ostanka v veljavi. '(Konec sledi.) Koroški deželni zbor. Iz Celovca, 7. marca. IV. 19. seja, dne 23. febr. Deželni odbor poroča o ustanovitvi otroške bolnišnice v Celovcu. Za uravnavo višarskega potoka se dovoli 5400 gld. Posl. Huber Janez predlaga, naj se za uravnavo dolskega potoka dovoli 1750 gld. Večina pa ta predlog, katerega podpira samo posl. Grafenauer, odkloni. — Potem je bil obširen razgovor o železnici v Rožno dolino, za katero da dežela 100.000 gold. Deželni zbor se je izrekel za železnico črez Karavanke. 20. seja, dnć 24. febr. Deželni odbor poroča, da je dravski most pri Lipici stal 43.341 gld. Vsi stroški za ta most iznašajo 65.458 gld. — Za deželno hipotečno banko da dežela letos 4000 gld. (Lani je dala 20.000 gld.) Voli se nov kuratorij za ta zavod. 21. seja, dne 25. febr. Predlog, naj se razdeli občina Himelberg, se odkloni. Nekaterim občinam se dovoli podpora za šolske hiše in reši več osebnih zadev. — Prošnje občin Lukava, Birnbaum, St. Lovrenc, Liesing in Št. Jakob v Z ljski dolini za podporo zaradi povodnji lanskega leta, se odklonijo. Potegoval se je za imenovane občine poslanec Jan. Huber, pa zastonj. — Stavbinski odsek predlaga, naj se odkloni prošnja občine Ratendorf, ki prosi za podporo k napravi novega mostu. Zoper ta predlog govori Grafdnauer ter predlaga, naj se dež. odboru naroči, da o tem še natančneje poizveduje. Njegov predlog se sprejme. — Poslanec Grafenauer predlaga, naj se spremeni volilni red za deželni zbor, knez Rosenberg pa, naj se napravi statistični deželni zavod. 22. seja, dne 26. febr. Reši se več manj važnih zadev. Prošnja občine Velikovec za ustanovitev meščanske šole, za katero se poteguje Plaveč, se odstopi dež. odboru, da o nji poroča v prihodnjem zasedanju. Nato sledi obširna šolska debata. Od naše strani so posegli v razgovor poslanci Muri, Grafenauer, Einspieler, Jan. Huber in milostljivi knezoškof, od nasprotne pa deželni predsednik in poslanci Knotz, Cernik, Kiršner, Steinwender. Poslanec Grafenauer utemeljuje svoj samo-stalni predlog, naj se za deželni zbor uvedejo direktne in tajne volitve. On dokazuje, da sedanji volilni red ni pravičen, ker veliko državljanov le težko ali čisto nič ne more izvrševati svoja volilne pravice. Samo pri direktnih in tajnih volitvah zamore volilec prav izvrševati svoje politične pravice, kakor kaže tudi izkušnja pri zadnjih volitvah za državni zbor. Volilni kraji morajo biti po občinah. Razume se namreč samo ob sebi, da, ako ne določimo občin za volilne kraje, na jedni strani ljudstvu nekaj damo, na drugi pa določujemo, da ljudje ne morejo izvrševati svoje volilne pravice. Ne moremo zahtevati, da volilci hodijo po dve, tri ure daleč k volitvi. Tudi vlada temu ne more nasprotovati. Poslanec Steinwender se poteguje posebno za tajne volitve in predlaga, naj se Grafenauerjev predlog izroči deželnemu odberu. Govori tudi Kiršner, ki zahteva, naj se pomnoži število kmetskih poslancev, in Prettner, ki zagovarja občno volilno pravico ter želi, da se deželni volilni red prenaredi tudi v tem oziru. Grafenanerjev predlog se na to izroči deželnemu odboru, da o njem poroča v prihodnjem zasedanju. 23. seja, dne 27. febravarija. Rešilo se je večje Število odsekovih poročil in predlogov. Pri nekaterih je bila mala debata. Za občni zbor nemškega planinskega društva v Celovcu se je dovolilo 500 gld. podpore. Zoper to je govoril poslanec Jan. Huber. Nemci so poudarjali zopet svoje narodno, prueovsko stališče, Češ, da imenovano društvo deluje v skupnem velikonemškem duhu. Velikonemški prusovski duh se torej zagovarja tudi že očitno v deželni zbornici I To kaže z nova, kam jadramo pod nemško-nacijonalnim gospodarstvom I — Sprejme se predlog, da se ima odpraviti stroga kontrola živine na pašnikih ob laški meji. 24. seja, dne 3. marca. Ko se je rešilo več manj pomenljivih predlogov, je bil zopet razgovor o podpori za višjo dekliško šolo «Celovca. Upravni svet te šole je namreč prosil z nova deželni zbor, naj se podpora 500 gld. izplača brez znanega dostavka, da mora namreč ravnatelj šole biti Nemec. Poslanec Ehrenvrerth je pozdravljal predlog, da se podpora izplača tudi brez onega dostavka, ki je čisto krivičen. Poudarjal je, da nemštvo na Koroškem ni v nevarnosti. Znper Ehren-vvertba sta zelo ostro govorila Jožef in A. Lemiš. Predlog, da naj izostane oni dostavek, se je na to sprejel. Ta sklep je pokazal, da so se mladi gospodje našega deželnega zbora s svojim prvim predlogom prav pošteno — urezali! — Za uravnavo belskega potoka od mohliškega mostu do Drave se dovoli 5850 gld. podpore. Vsi stroški iznašajo 19.500 gld. 25. seja, dne 4. .marca. Kratki dnevni red ni obsegal važnejših točk in se je večinoma brez debate rešil. Politični pregled. V Ljubljani, 16. marca. Volitve v Galiciji. Ko smo zadnjič brali telegram, da se volitve v Galiciji vršd popolnoma mirno, prišla nam je na um tista glasovita brzojavka ruskega generala z Balkana: „Na Sipki je vse mirno." In res podrobna poročila vsak dan bolj kažejo, kakšen mir je bil. V Davidovu so zaradi krvavih izgredov dosedaj zaprli že 40 kmetov. Huzarji in žandarji tirajo uboge kmete na sodišče. Ljudstvo je razburjeno in je že dvakrat kamenjalo huzarje. Huzarji so pa potegnili sablje in ranili več ljudij. Jednega so skoraj ubili. Gotovo ni vse v redu v Galiciji, a zelo bi se motili, ko bi večji del krivde pripisovali ljudstvu. Ljudska nevolja si da vedno v obžalovanja vrednih izgredih duška, če nekateri mislijo, da smejo gospodariti, kakor gospodari kak bistriški paša. Tu bi trebalo višji oblasti odločno poseči vmes, da ne bodo v Avstriji navstajali paša-liki s turškimi ali pa tudi mažarskimi razmerami. V francoski zbornici je včeraj vnanji mjni-ster Hanotaui priporočal politiko, katero je zbornica dne 22. febr. odobrila, namreč vzdrževanje miru in avtonomijo Krečanov. Minister izjavi, da so se velesile zjedinile o nastopnih točkah: 1. Avtonomija otoka Krete pod višjim oblastvom turškega sultana; 2. grške čete se moiajo umakniti s Krete; 3. turške posadke ostanejo na mestih, katere jim določijo države; 4. za vzdržavanje reda pošlje vsaka država 500 do 600 vojakov na Kreto; 5. ako Grška ne umakne svoje armade, bodo jo prisilile države. — Kreto bodo države z brodovjem stražile in, če treba, določeno mesto grško zasele. Francija ne more zavzemati posebnega stališča, ker bi se vprašanje rešilo proti Franciji. Treba torej sodelovati za mir, in zbornica naj temu pritrdi. (Pohvala.) Dr. Millerand obžaluje prisilno postopanje proti Grški. Francija naj naznani državam, da želi mir, a da ne sodeluje proti Grkom. Ministerski predsednik Melline izjavi, da bi bilo nemodro, ko bi Francija provzročila vojsko. Vsled tega Evropa ne dovoli, da Grška osvoji Kreto. Le evropski koneert more sultanu zaukazati potrebne reforme, brez katerih Turčija razpade. — Posl. Jaures očita francoskim politikom, da soglašajo z rusko politiko in ne postopajo samostojno. Vnanji minister in ministerski predsednik odločno ugovarjata predgovorniku. Zbornica s 347 proti 173 glasovom odkloni dnevni red posl. Gobleta, ki zahteva, naj Francija na zunaj le dosledno svoji preteklosti brani francoske koristi, ter s 356 proti 143 glasovom odobrovaje vzame na znanje vladno postopanje. Španija je sedaj skoro najbolj hudo skušan» država. Kakor kača se vleče njena vojska na Kubi, De da bi se mogel zaznamovati kak zdaten vspeh. Ta dolgotrajna vojska je zadala Španiji smrtonosne udarce. Njene finance so v največjem neredu, primanjkljej se kaže vedno občutnejši. Na tisoče in tisoče mladih Spanjcev je umrlo na bojišču in zaradi tega vlada vedno večja nejevolja med prebivalstvom. To priliko pa uporabljajo nezadovoljni elementi ter se zopet gibljejo na tibem, spletajoč zaroto proti sedanji vladi. Listi dan za dnevom poročajo o gibaniu Karlistov, ki se ob francoski meji pri Gampredonu zbirajo in neprenehoma posvetujejo o svojih nakanah. Kaže se, da bo Španija težko prestala eedanjo krizo. Najbrža da pride Čas, ko bo morala sedaj Španija pokoro delati za krivice, ki so jih morale toliko stoletij prenašati španjske kolonije. Volilci! V nekaterih dneh nam bode treba izvoliti si moža, ki bi naj zastopal v bodočih šestih letih naše koristi in pravice v državnem zboru. Zaupni možje slovenski postavili so nam kandidata, ki ima vse lastnosti, a tudi najboljšo voljo to storiti. Ta mož pozna natančno vse težnje milega nam naroda slovenskega, posebno tudi vse želje prebivalstva v mestih in trgih, ker on živi že dolgo med narodom, iz katerega je vzrasel. Naš kandidat je g. dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju, predsednik Južnoštajarske hranilnice, ud načelstva .Celjske Posojilnice" itd. Volilci l Sveta dolžnost nas kliče k složnemu delovanju. Nasprotniki napenjajo vse svoje sile. Vsiliti nam hočejo Nemca, ki bi naj zastopal naša mesta in trge v državnem zbora. Slovenci! Cut domovinske ljubezni nam veleva dne 20. sušca t. I. možato stopiti na volišče in tam oddati svoj glas, da priborimo zmago svojemu kandidatu. Izostati ne sme nikdo. V slogi je naša moč ! Pokazati moramo svetu, da smo duševno prebujen narod, ki se nikomur ne klanja, kakor le svojemu Bogu in cesarju. Proč z bojazljivostjo! Naj se ne najde izdajalec med nami ! Bog živi slovenski narod! Volilni odbor. Dnevne novice. V Ljubljani, 16. marca. (Nov sad slovensko - nemške liberalne zveze.) Dobili smo danes oklic liberalnih Nemcev na Kranjskem gledć postopanja pri volitvah. Izvrševalni odbor nemških liberalcev, čegar člani so: dr. Binder, baron Lichtenberg, dr. Schaffer, dr. pl. Schoppl, baron Schwegel, dr. Suppan, pozivlje vse nemške liberalce, naj volijo dne 18. marca gospoda Josipa Kušarja, trgovca v Ljubljani I Daleč smo prišli v beli Ljubljani! (Politično rokovnjaštvo.) Zadnjo nedeljo je v ljubljanski kazini javno pri shodu izrekel socijalni demokrat Kordelič nekako tele besede: „Narodna napredna stranka nam je za volitve ponudila kompromis; toda s o c i j a 1 n a d e m o k r a c i j a ne potrebuje kompromisa. Zato smo ponudbo naravnost odklonili". — Ta pojav je politično izvenredne važnosti. Kaže nam, da je jedini nagib „Naroda" in njegovih pristašev — sovraštvo protikatoliškemu gibanju in njihov jedini cilj — uničenje tega gibanja mej našim ljudstvom. Globlje .Narodovci' niso mogli pasti. Poznali smo te politikarje izdavna kot zastopnike liberalstva, poznali njihov materijalistični temelj, u v taki pro-palosti jih še nismo videli. Tu naj odpre oči, kedor je v svoji zaslepljenosti govoričil, da je naš spor samo oseben, tu naj si ogleda ljudi, katerim je slepo verjel, ko so nas klevetali in obrekovali, ko po nam očitali brezdomovinstvo in izdajstvo. Ne za osebe, le za načela se je šlo in se še gre. .Narodovci4 so iz sovraštva do nas vrgli v kot svoje navidezno .narodnostno* načelo, s katerim so lepili svojo strupenost in so se zvezali — z že poraženim nemškim liberalizmom na Kranjskem, kateri životari jedino le od krivičnega volil- nega reda. Ta zve» jim pa ni dovolj pomagala. Zato so vrgli v kot tudi svojo buržoazijsko oholost in so ponujali zvezo brezverski, breznarodni, revo-lucijski socijalni demokraciji. — Zakaj ? Jedino zato, ker so jim tudi socijalno-demokratična načela bližja, nego naša, jedino zato, ker sovražijo nas in naše gibanje, skratka ker sovražijo srečo in pravo blagostanje našega ljudstva. S studom se je že preje obračal slovenski svet od .Naroda" in njegovih. V zadnjem času je celo .Soča" javno razglasila, da na Goriškem nima .narodna stranka* ua Kranjskem nobenih simpat'j več. S svojo zvezo z nemškim liberalstvom so naši liberalci odpadli od narodnosti, zato jim nobeden več ne verjame. A kaj naj porečemo temu, da so se hoteli zvezati tudi z judovskimi socij alci? Sodbo o tem prepuščamo slovenskemu svetu. Naše ljudstvo je pri zadnjih volitvah že izreklo svojo konečno obsodbo nad njimi. V lepi jedinosti je vrglo po svoji ogromni večiui liberalstvo ob tla, da mej njimi nikdar več ne vstane. Liberalstvo je pri nas mrtvo in tisti ljudje, ki še plešejo krog njegove mrhovine, bodo kmalu osameli premišljevali, da se gre naš boj jedin le mej brezbožnim materijalizmom ia mej katoličanstvom. Tudi naša mesta se bodo prenovila, kakor je vzlasti Ljubljana ob volitvi v peto skupino tako veličastno pokazala. Socijalna demokracija in katoliški socija-lizem si bosta jedina stala nasproti. Politično vlačugarstvo ne bo imelo kmalu nobenega mesta mej nami. Dobri, dozdaj zapeljani ljudje se združijo z nami, načelni sovražniki pa pojdejo z judovsko so-cijalsko gardo, kamer so že namerili svoje korake vzlasti s ponudbo volitvega kompromisa. Srečno pot jim želimo 1 Sebi pa zdravja in pameti! Smeri so jasne, konečna zmaga tudi. Bog je z nami, naše ljudstvo je z nami I Torej: na delo, na boj I (Volitev t gorenjskih kmečkih občinah.) Iz vseh treh volišč gorenjskih kmetskih občin smo dobili poročila, v katerih tožijo volilci kandidata katoliško narodne stranke, s kakimi nečuvenimi sredstvi da so agitovali pristaši Zupanovi vkljub temu, da je prof. Zupan izjavil, da je umaknil evojo kandidaturo. Mi o tem po končanih volitvah ne bomo ničesar pisali, pač pa v karakteristiko te volilne borbe omenimo, da so po vseh treh voliščih okrog pol desete ure krožili od Zupanovih volilcev dogovorjeno odposlani brzojavl, glaseče se: .Po naročilu povejte volilcem, nfcj volijo Zupana, ker Pogačnik odpovedan". Podpisani so na brzojavu, ki je nam na razpolago: .Katoliški volilci v Kranju". — Mi o tem načinu agitovanja ne izgubimo nobene besede, ker se pač najodločneje sam obsoja in ker so ga obsodili tudi volilci sami, ki so se vkljub temu z veliko večino izrekli za kandidata .Katol.-narodne stranke". Kakšni katoliški volilci so to bili, priča brzojavka v sinočnem .Narodu" ki slove: „Zupan dobil 49, Pogačnik 50, jeden listek prazen. Pokazali smo, da smo pripravljeni samostojno voliti može svojega zaupanja". Sapienti sat. (Darovi.) Za dela v. društvo v Kropi je podaril č. g. Sim. Zupan, župnik na Jezici 5 gld. in g. Jos. Jalen 1 gld. — Bog plačaj dobrotnikom in obudi mnogo posnemovalcev 1 — Za Jeranovo dijaško mizo po t dobrotniku 24 gld. (Pogreb) pokojnega župnika Mat. Tavčarja se je vršil včeraj popoludne uprav veličastno. Sprevod je vodil stolni župnik J. F1 i s z obilno asistenco. Petje so oskrbovali č. gg. bogoslovci. Sprevoda se je udeležilo veliko duhovščine, na čelu ji stolni prošt dr. L. Klofutar. Iz Komende je prišlo čez 200 faranov, ki so spremili svojega nekdanjega župnika k poslednjemu počitku celo pot odkriti. — Blagi rajnik naj počiva v miru! (Umrl) je včeraj popoludne v Ljubljani advokat dr. Viktor S u p a n po kratki bolezni v vratu v 33. letu. — Mladi pokojnik je po svojem blagem značaju vžival v Ljubljani splošne simpatije. — Pogreb je 17. t. m. ob petih popoludne! Naj v miru počiva! (Ogenj.) Dne 11. marca zjutraj ob 4. je pogorela hiša Janeza Majnik-a iz Zadloga št. 26 pri Črnem Vrhu nad Idrijo. Skoda je cenjena na 1500 gld. Posestnik ni bil zavarovan. Hlev in druga poslopja so sosedje obvarovali. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti s pepelom. * * * (Dober predlog.) Povsodi, kjer morejo, navajajo liberalni časniki z neko posebno vnemo, da je to ali ono kazen moral prestati ali nastopiti ta ali oni duhovnik, menih, nuna, ali vsaj klerikalec za to ali ono pregreho ali prestopek. Iz tega se kaj rado sklepa, — kajpada po navodu liberalnih časnikarjev — da so vsi duhovniki, menihi, nune, klerikalci — jednaki. Kaj, ko bi mi tudi začeli tako delati? Neki italijanski časnik je zadnji čas stavil svojim kolegom ta predlog. Ce bi se ga poprijeti vsi časnikarji, ali bi trepetali pred njimi — liberalci! Društva. (Katoliška delavska družba v Idriji) ponovi v nedeljo 21. t. m. krasni igro-kaz „Sveta Elizabeta" v c. kr. rudniškem gledališču. Nadejati se je, da bode obilna vdeležba, ker mnogo občinstva zadnje predstave ni bilo deležno radi pretesnega prostora v pivarni. (Društvo .Pripravniški dom") je imelo 11. t. m. ob 11. uri svoj prvi redni občni zbor v konferenčni sobi tukajšnjega c. kr. učiteljišča. Predsednik gosp. vodja Fr. Hubad otvori zborovanje, konštatira sklepčnost, pozdravi navzoče člane in čestita g. prelatu dr. Cebašku na imenovanju stolnim dekanom ; potem d4 besedo g. Bulovcu, ki namesto odsotnega tajnika prof. Kržiča — bil je pri seji dež. šol. sveta — poroča o stanju društva. Društveno premoženje so je naraslo na 3670 gl. Članov šteje društvo 105. — Troškov dosedaj ni imelo še društvo razven podpore za 7 revnih pripravnikov in nekaj malega za načrte prostora za pripravniški dom. Poročilo so vzeli z odobravanjem na znanje. Sledili so razni nasveti posameznih članov, kako bi se dalo hitreje priti do zadostne svote denarjev. —-Predsednik obljubi, da hoče odbor vse to uvaževati in pričakuje izdatne podpore od strani prijateljev učiteljske Šolske mladine. (Družbi s v. Cirila in Metoda v Ljubljani) so v zadnjih 14 dnevih poslali: Slavno pevsko društvo „Slavec" v Ljubljani 18 gld. 38 kr. kot čisti dohodek za prodane šopke itd. na Slavčefi maSkaradi. — Vesela družba v Marenbergu 6 gld. 55 kr. — Ob godovanju preč. g. župnika Mat. Ke-lemine v St. Ilju na skrajni meji Slovenstva, v bratski ljubezui združeni duhovni in svetni gospodje in kmetje darovali so 16 gld. — lz nabiralnika v gostilni g. And. Crneta v Ljubljani 3 gld. — Gospa Marija Črne v Ljubljani 3 gld. — Mohorjani v Dražgošah 1 gld. 50 kr. — Volilo pok. Katarine Povše v Ljubljani 45 gld. — „Slatnerska družba" v Gradcu 13 gld. 12 kr. — Gosp. A. Tolminec v Gradcu prispevek za mesec sušeč 5 gld. — Gdč. E. Thuma nabrala je na Sokolski maskaradi v Posto-jini 5 gld. 50 kr. — lz nabiralnika v trnovskem župnišču v Ljubljani 3 gld. — Graška izvenakad. podružnica dohodek veselice 30 gld. — Ženska podružnica v Št. Vidu nad Ljubljano 12 gld. 50 kr. — Slavni klub slovenskih tehnikov na Dunaju 3 gl. 25 kr. — Begunjski Mohorjani 4 gld. — Gospica Fani Kobilca v Ljubljani 1 gld. — Vesela družba v Deklevovi gostilni- v Postojini z vrgla v nabiralnik 3 goldinarje. — Živeli blagodušni darovalci,! Živeli Slovenci! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Telegrami. Gorioa, 16. marca. Grof Alfred Coronini je v slovenskih kmetskih občinah soglasno izvoljen. Dobil je okolu 285 glasov. Gradiška, 16. marca. Zanetti je dobil 98 glasov ter je izvoljen, Fajduttijevci so izostali. Slovenci so volili župnika Zanet-tija. Trst, 16. marca. Izvoljen je bil italijanski progresist