POSLOVNI REZULTATI V PRVEM POLLETJU ln,“ar"a .ie jV°je P°slova"je v prvem polletju zaključila z izgubo v znesku dinarjev 1»,598.031, Sami industrijski obrati pa z izgubo 10,475.025 dinarjev, kar je za 5,57 % več kot ie bilo s finančnim planom predvideno. Povečani dohodek iz naslova višjih prodajnih cen od onih. ki so bile dosežene v preteklem etu m od planiranih, manjši fiksni stroški od planiranih in višek izrednih dohodkov nad izrednim. razhodki, vse to ni kompenziralo izgube, ki je nastala iz naslova variabilnih stroškov. Pretežni del izgube iz naslova variabilnih stroškov je nastal zaradi podražitve surovin, goriva in di ugega materiala ter prevoznih stroškov, preostanek pa zaradi prekoračitve normativov. ■Sanacijski ukrepi, predvideni Po drugi strani pa prihaja do novih podražitev, ki jih ni mo- s sanacijskim programom za leto 1970 na področju prodajnih cen, povečanje proizvodnje v grafiki, zmanjšanja režijskih stroškov in števila zaposlenih, se sicer realizirajo, ni pa še prišlo do realizacije efektov, ki so bili pričakovani s strani zunanjih činiteljev z izjemo bank in izjemo deviznega kapitala. goče v polnem obsegu parirati s prodajnimi cenami. Visoke cene cinkovih koncentratov, le-te še naraščajo, ter pomanjkanje koncentratov je narekovalo zmanjševanje metalurške proizvodnje cinka, izredni remont valjarne, litopona, vse to je vplivalo na rezultat. Tudi po- manjkanje obratnih sredstev je vplivalo, da proizvodnja in prodaja nekaterih proizvodov nista na pričakovani višini. Dinamika porasta medletnega celotnega dohodka Ker je bilo ugotavljanje celotnega dohoka v letu 1969 spričo prenosov ob prehodu na fak- LETO XVII. CELJE, 15. avgusta 1970 ŠTEVILKA 8 turirano realizacijo drugačno, kakor v letu 1970, nam' daje pravilno sliko gibanja obsega poslovanja le primerjava medletnih gibanj realizacije v obeh razdobjih. Mecjletffi celotni dohodek za d^tdjetje kot celoto je bil v prvem polletju 1970 za 2,14 % manjši od onega, ki je bil dosežen v istem obdobju preteklega leta; sami industrijski obrati pa so dosegli celotni dohodek, ki je za 2,60 °/o manjši od doseženega celotnega dohodka v istem razdobju preteklega leta. V rednost realizacije gotovih izdelkov je v merilu celotnega podjetja za 4,61 % manjša, samo v industrijskih obratih pa za 4,7 %, od one, ki je bila dosežena v istem razdobju preteklega leta. Vrednost realizacije na domačem tržišču je bila povečana za 4,74 %, medtem pa je vrednost realizacije v tujino padla za 18,51 % v primerjavi s preteklim letom. Zaradi tega je udeležba prodaje v tujino v skupni prodaji padla od 40,4 %, kolikor je znašala v prvem polletjii preteklega leta, na 34.6 %. Vrednost izvoza je znašgla letos 3.100.691 $, v preteklem letu pa 3.948.134 $. 0 DELI) POSLOVNEGA ODBORA ■\a primopredajni seji je poslovni odbor potrdil poročilo o delu starega upravnega odbora v preteklih dveh letih. Izvolili so novega predsednika odbora in namestnika predsednika. Za predsednika je bil izvoljen tov. Alojz Potočnik, za namestnika pa tov. Janko Rebov. !\a tej seji so tudi potrdili poslovnem odboru. V nadaljevanju seje je poslovni odbor odobril več službenih potovanj v inozemstvo, in sicer tov. ing. Alojz Rupnik, komercialni direktor je moral za dva dni odpotovati v Italijo, da bi pri neki italijunski firmi uredil takojšnjo odpremo cinkovih koncentratov. Tov. ing. Franc Kapus, direktor razvojno investicijskega sektorja in tov. Pavle Štros, dipl. oec. sta morala za en dan na službeno potovanje v Avstrijo. kjer sta se dogovorila glede dobave nekih surovin. Odobril je tudi po pet avstrijskih dnevnic, našim šoferjem avtocistern, ki prevažajo našo kislino v Avstrijki. lov. ing. Franjo Klinger, glavni direktor je moral za tri dni odpotovati v Zahodno Nemčijo v Frankfurt zaradi podpisa pogodbe o poslovnem sodelovanju s tamkajšnjim podjetjem. lov. ing. Milan Zupančič, tehnični direktor in tov. Pavle Štros. dipl. oec. sta tudi odpotovala v Zuhodno Nemčijo zaradi podobnih opravkov. upravljanje podjetja po novem Tov. ing. Jakob Raspotnik glavni inženir vzdrževalnih obratov in tov. ing. Boris Kramberger sta za osem dni odpotovala v Zahodno Nemčijo, kjer sta obiskala več nemških firm ter se dogovorila o možnostih poslovnega poslovanja. Nadalje je poslovni odbor na tej seji obravnaval še naslednje zadeve: — zavrnil je prošnjo delavcev obratne ambulante, ki so (Nadaljevanje na 6. strani) Do tega premika je prišlo zaradi preusmeritve prodaje žveplene kisline v večjem obsegu na domače tržišče in zaradi manjše proizvodnje cinkove pločevine. Realizacija okrepčevalnice je porasla predvsem zaradi porasta cen. Ostali tokovi (storitve, odprodaja materiala) so vplivali na to. da je upadanje celotnega dohodka manj intenzivno od upadanja realizacije gotovih izdelkov. Vplivi na obseg realizacije in celotnega dohodka Realizacija gotovih izdelkov industrijske dejavnosti je v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta manjša za 6.833.904 dinarjev. Iz naslova fizičnega obsega prodaje je vrednost v prvem polletju manjša za 14.355.775 din. Zaradi višjih cen od °uih v istem razdobju preteklega leta pa večja za 7.521.871 din. Zmanjšanje v primerjavi s preteklim letom znaša 6.833.604 din. Fizični obseg realizacije se je gibal takole: zmanjšanje prodanih količin v vrednosti 29.308.031 din; povečanje prodanih količin v vrednosti 14.952.256 din; zmanjšanje znaša 14.355.775 din. Doseganje prodajnih cen v primerjavi s preteklim letom: doseganje višjih cen za grupo proizvodov 9.117.688 din; doseganje nižjih cen za grupo proizvodov 1.595.817 din; povečanje znaša 7.521.871. (Nadaljevanje na 2. strani) PROIZVODNJA V KEMIČIVIII OBRATIH AKUMULATIVNA rezifitZtm^rtA °r, Je med drugim obravnaval poročilo o poslovnih rezultatih doseženih v prvem polletju letošnjega leta in ugotovil da smo kljub zmanjšanju obsega proizvodnje v talilnici zaključili’ prvo polletje s precejšnjo izgubo. Vse kaže, da bomo moraU zaradi pogojev na tržišču (visoka cena koncentratov in pomanjkanje Ie-tehi v tarnata!.2 6 ,<'h”0l0Bije verJetn° 11 s t a v i t T °pr o izvod njoZ i nka Dohodek, ki ga ustvarjata kemična in grafična dejavnost ie Očitno premajhen, da bi lahko pokril ustvarjeno izgubo Ker v zadnjem času vedno bolj narašča povpraševanje po vrsti naših ke prej* povečat|V°Zaradi' te ga Th^1*1’ ‘reba le-teh* «m j PovecatI' ~aratl1 teSa bi bilo potrebno vložiti določena finančna v s,raflko ln Proizvodnjo tiskarskih barv kjer so možno?« "i? PIasmana izrazite, nadalje v razširitev proizvodnje ??ti-korozljskh premazov, v modernizacijo proizvodnje supertasfata in za uvedbo se nekaterih novih proizvodov J supertosfata ln Analiza je pokazala, da bo naše podjetje moralo v nrihndni« preusmeTiti proizvodnjo na kemijsko področje zaradi tega* j e Za moS2?nLza??l0 ta PmSl'.7lafnJ?, d°'0f enlh finančnih Ž?ed“ev' c I a b o r a t° j c 'ie izd elan "h? 'p o sr c d ovan Zta n kam ^k ? *na f h / ” V6S * *C * ^ S ** * tovile ustrezna finančna iredstva Pot IdsLi' nam zag?' Jšstssu 5-kiaS »sSSa? «« ar« Si POSLOVNI REZULTATI V PRVEM POLLETJU (Nadaljevanje s 1. strani) Manjši je bil fizični obseg realizacije naslednjih proizvodov: cinka v blokih in ploščah vseh kvalitet, cinkovega prahu, cinkovega belila, kadmija, žveplene kisline, cinkove pločevine, zamak legure, cinkove žice, cinkovih čašic, trakov za USA, natrijevega hidrosulfita, cinkovega sulfata, litopona, ultrama-rina, svinčenih oksidov, avtoti-pijskih plošč, organskih barv in peroksida. Večji pa je bil fizični obseg realizacije: žlebov in cevi, kad-mijeve pločevine, cinkovih a-nod, kromovega galuna, natrijevega sulfida, modre galice, modrega bakra, flovita, mikro-cink in kemolit plošč, natrijevega hidrogensulfida, tekstil- nih in ostalih pomožnih sredstev, vodotopnih barv, organo-lov. premaznih antikorozijskih sredstev, nove palete hidrotion barvil in oslojenih plošč ter preparatov za grafično industrijo. Nižje cene smo dosegli pri prodaji naslednjih proizvodov oziroma skupin: ulitih anodah, ameriških trakovih, kromovem galunu, modrem bakru, flovitu, mikrocink ploščah, kemolit ploščah (asortiment), organolih, korocinku in kemikalijah za grafično industrijo. Pri prodaji vseh ostalih proizvodov so bile dosežene višje ali enake prodajne cene kot v prvem polletju preteklega leta. Drugi dohodki predstavljajo v glavnem obresti od bank, pozneje ugotovljeni redni dohodki iz preteklega leta po izvoznih obračunih in prejete zamudne obresti. Področje proizvodnje Osnovni razlogi so: Produktivnost dela Vrednost blagovne proizvodnje, ugotovljena po stalnih cenah. je bila v prvih šestih mesecih letošnjega leta za 12,7 %. manjša od one, ki je bila dose- žena v istem razdobju preteklega leta. Polletni plan je bil dosežen z 49,2 %. Letni proizvodni plan je bil nižje postavljen od vrednosti proizvodnje, ki je bila dosežena v letu 196.9. Razvidno je, da je močno u-padla proizvodnja v talilnici cinka, cinkovega belila, žveplene kisline na cinkovi liniji, cinkove pločevine, žice, čašic, anod. zamak cinka, trakov, litopona. ultramarina, svinčenih oksidov, modre galice in zemeljskih barv. Ostala odstopanja so manjša. — pomanjkanje cinkovih koncentratov — s tem v zvezi je upadanje proizvodnje v talilnici in žvepleni kislini. — Izredni remonti: valjarna, litopon. — Pomanjkanje svinca in bakra (svinčevi oksidi, modra galica). Poprečni osebni dohodki na pod I—VI 1969 Leto 1969 I Podjetje je prešlo v letu 1970 v celoti na 42-urni delovni teden. zaradi česar je tehnična produktivnost, merjena skozi opravljene ure porasla, medtem je produktivnost dela na zaposlenega padla, ker se je proizvodnja hitreje zmanjševala od števila zaposlenih. gi vkalkuliranili ur Iudeks VI 1970 I—VI Leto 1969 = 100 951,39 1.043,35 1.026.26 107,86 98.36 V preteklem letu je s 1. julijem pričel veljati nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, zaradi česar je poprečni osebni dohodek v letošnjem prvem polletju za 7,86 % večji od onega, ki je bil izplačan v istem razdobju preteklega leta. V primerjavi s poprečnim izplačanim osebnim dohodkom, ki je bil dosežen v celotnem poslovnem letu 1969, pa je bil v letošnjih prvih šestih mesecih izplačan dohodek za 1,64 % manjši. Celotni dohodek Iz strukture celotnega dohod- ka in razvojne linije finančnih pokazateljev je razvidno, da se negativne tendence razvoja, ki so se pojavile v drugem pollet- (Nadaljevanje na 6. strani) SOI llllllllllllll!llllllllllllllllli:illllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllll!ll!llllll!lll!llllll!]r Delo upravnega odbora v pretekli mandatni dobi Enajst članski upravni odbor, ki so ga sestavljali Bregar Stana, dipl. inž., Dečmar Silvo, Jordan Hinko, Spat Vili, Jug Milan. Šibli Rudi, dipl. inž.. Rebcv Janko, Šentjurc Zlatko, Poklšek Franc, Klinger Franjo, dipl. inž., direktor podjetja in Potočnik Alojz predsednik odbora, namestnika članov pa sta bila tov. Krajc Mirko in tov. Jožica Farčnik, dipl. inž., je v svoji dveletni mandatni dobi imel 37 sej, kar pomeni, da se je sestajal povprečno vsakih 19 dni. Udeležba na sejah je bila dobra, saj je sejam prisostvovalo povprečno po 10 do 11 članov ali njihovih namestnikov. Tako kot v prejšnih letih je bila tudi v teh dveh letih prva skrb upravnega odbora uresničevanje planskih nalog v sektorjih in obratih ter prodaje proizvedenih artiklov. Delo upravnega odbora je bilo v tem obdobju zelo pestro, žal pa ni bilo mogoče uresničiti tistega kar smo vsi zelo želeli. V letu 1968 smo mnogo razpravljali o razvoju petrokemije v Cinkarni in to z delno vključitvijo opreme za bivši Encrgokombinat Velenje. Celotni načrt razširitve tovarne umetnih gnojil je padel v vodo. V začetku leta 1969 je UO pripravil novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov z vsemi pravilniki, ki so sestavni del pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Nadalje je pripravil pravilnik o zbiranju stanovanjskih sredstev in delitvi stanovanj. Pripravljati je pričel osnutek novega Statuta podjetja itd. Knec leta 1968 je upravni odbor pripravil proizvodni in finančni načrt podjetja: finančni načrt za prvo polletje je bil uspešno ustvarjen, toda v drugem polletju leta 1969 pa je prišlo do izrednih podražitev surovin in drugega reprodukcijskega materiala, nadalje so se precej podražile transportne usluge, elektrika itd., tako da je podjetje na koncu leta 1969 prikazalo izgubo ki znaša 12 milijonov in 200 tisoč novih dinarjev. Upravni odbor je odobril več službenih potovanj našim strokovnim delavcem iz komercialnega, finančnega in tehničnega sektorja. Posebno pozorno pa je bil obravnavan zaključni račun podjetja za leto 1969, ki je prikazal preko 12 milijonov novih dinarjev izgube. Že v sredini leta, ko se je predvidevalo, da bo prišlo do raznih podražitev, ki bodo drastično vplivale na naš zaključek poslovnega leta je upravni odbor pripravil predlog raznih ukrepov, ki jih je CDS tudi potrdil, da bi se izboljšalo delo, delovna disciplina, da bi bil delovni čas dejansko izkoriščen in zmanjšano število nadur itd. Na več sejah je obravnaval razne podražitve, ki so bile posebno izrazite v drugi polovici leta 1969 ter spremljal tudi ukrepe v zvezi s podražitvijo. Prizadevanja, da bi dosegli povečanje že več let nazaj zamrznjene cene cinka, se niso uresničila. Ko je ob zaključku leta 1969 bilo ugotovljeno, da bo podjetje končalo poslovno leto z izgubo, je upravni odbor predlagal CDS ustanovitev komisije, ki je morala pripraviti sanacijski načrt podjetja. Ta sanacijski načrt je CDS konec meseca aprila potrdil. Poleg navedenega pa je upravni odbor obravnaval in reševal še nešteto raznih prošenj in pritožb, ki so jih nanj pošiljale razne ustanove, odbori, društva in posamezniki. M. D. 'Hill!............................n........Iiitllin.......I1MII.............IMIIIIII...........................it....................liti.....minit.......iti .........................mil 2 CINKARNAR NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU V minulem mesecu smo dosegli boljše rezultate. V primerjavi s preteklim mesecem je opaziti občuten padec pogostnosti poškodb (število poškodb na 100 zaposlenih), nasproti temu se je povečalo število izgubljenih dni na eno poškodbo. Vzrok temu pa je veliko število izgubljenih dni zaradi poškodb iz preteklega meseca, ki jih priševamo k izgubljenim dnevom zaradi poškodb tekočega. meseca. | Primerjava doseženih rezultatov za celotno podjetje junij 1970 maj polletje leto 1969 Število zaposlenih 1936 1985 2003 2094 Število poškodb pri delu 26 33 156 377 Število izgubljenih dni 563 419 2667 6498 Število poškodb na 100 zaposlenih 16.1 19.9 15,1 18 Število izgubljenih dni na 1 poškodbo 21,6 12,7 17,1 17,1 Število izgubljenih dni na 100 zaposlenih 3,5 2,54 2,66 3,08 Število poškodb ha poti 1 5 20 61 Število izgubljenih dni 105 69 783 1817 Skupaj vseh poškodb 27 28 176 458 Skupaj izgubljenih dni 668 488 3450 8315 Pri polletni .analizi rezultatov z ozirom na težko situacijo je opaziti, da imamo v primer- podjetja, na prisilne reorganiza- javi z rezultati preteklega leta cije, spojene s premeščanjem za 16,5 % manjšo pogostnost po- kadrov in na visoko fluktuacijo škodb. Resnost poškodb pa je štejemo rezultate prvega pollet- enaka kot v preteklem letu. ja za ugodne. Primerjava doseženih rezultatov za I. polletje po sektorjih > Cd Meta- cd 'c Vzdrže S-. o, lurgija § vanje Skupaj £ Poprečno število zaposlenih 514 735 290 471 2003 Število poškodb pri delu 8 86 22 40 156 Število izgubljenih.dni 220 1368 480 599 2667 Število poškodb na 100 zaposlenih 3.1 23,5 15,2 17,0 • 15,1 Poprečno število izgubljenih dni na 1 poškodbo 27,5 14,4 21,8 15,0 17,1 Poprečno število izgubljenih dni na 1 zaposlenega 0,86 3,37 3,3 2,5 2,66 Število poškodb na poti 20 Število izgubljenih dni — — — 783 V drugem polletju lahko dosežemo še boljše rezultate, kolikor bodo posamezna obratovod-stva prisluhnila nasvetom in predlogom služb varstva pri delu. V TALILNICI Franc MILOŠIČ ni zamenjal zaščitne usnjene rokavice, kljub temu, da so ga tiščale. Zaradi tega je dobil odtiske na členkih. padel na glavo košček zidne opeke. Opeka je bila na pokrovu peči med prahom pozabljena, verjetno ob popravilu peči. Nedeljko LUKIČ se je pri odstranjevanju cinkovih blokov iz modelov udaril po prstu desne roke. Staniša MAKSIČ je pri premikanju kondenzatorja podlagal levo kolo. Pri tem je cink brizgnil in ga opekel po desni nogi. Franc JUS se je pri menjanju retort dotaknil z roko vročih pečnih vrat ter se opekel po roki. ‘ V RAFINACIJI Ivo KOVAČEVIČ je pri vlivanju cinka slabo dvignil žleb. Pri tem se je cink razlil po tleh ter btizgnil ponesrečencu v čevelj desne noge. Sahiti LJAH je nalagal sode s cinkovim prahom, pri tem mu je stisnilo prst med sode. V KERAMIKI Franc RIHTER je z vozičkom odvažal retorte v talilnico, ker pa je bila transtortna pot pomanjkljivo vzdrževana, je zapeljal na žlico za vlečenje cinka, le-ta ga je udarila v prsni koš. V VALJARNI Stanko VIDOVIČ je med valjanjem blokov dobil drobec cinka v oko. Šerement IBIŠI je pri prevozu platin izgubil ravnotežje. Pri tem je prevrnil voziček, le-ta ga je udaril po nogah. Gre za lahko poškodbo. V MESECU JUNIJU SO SE PRI DELU POŠKODOVALI V STARI PRAŽARNI IN KISLINI Jože VRBEK je kot kurjač nadzoroval stanje vode v parnem kotlu v prostoru za pripravo vode. Medtem je v sosednjem prostoru začel uhajati iz cevovoda kislinskega zbiralnika SO2 plin in kislinski hlapi, kateri so napolnili tudi prostor za pripravo vode. Ponesrečenec, ki je vestno nadzoroval naprave, se je po nepotrebnem nadihal planov in hlapov ter mu je postalo slabo. V obratni ambulanti mu je bila takoj nudena prva pomoč. V NOVI PRAŽARNI IN ŽVEPLENI KISLINI Evgen BEDIČ je pri polnjenju avtomobilske cisterne z žvepleno kislino odvojil nastavek za polnjenje od kislinovoda, pri tem ni pazil, tako da mu ostanek kisline iz cevi brizgnil v rokavice ter ga lažje opekel po obeh rokah. Alojz KODRIČ je pri menjavi retort z drogom prestregel padajočo retorto. Retorta mu je drog izbila iz rok. Železni drog mu je pri tem padel na stopalo leve noge ter mu ga poškodoval. Nenad KOSTIČ je polnil retorte s šaržo. Pri tem mu je V OBRATU MODRA GALICA Martinu SKALETU je pri iz-prazn j evan j u kristalizacij skega zaboja spodrsnilo na mokrem tramu; pri tem je udaril z desno nogo ob zaboj. Poškodoval si je koleno. ■m ur i j g* p : j M«; Strojno šaržiranje cinka v rafinerijsko peč Husija ŠILJAK je dobil kislino pod zaščitni gležndk ter si je opekel nogo pod kolenom. V OBRATU GRAFIKA Ana KOŠIČ se je pri prekladanju aidtnini j evih plošč vreza-tap -v 'prst leve roke. Ker je pozneje dobila v rano raztopino kisline, se ji je začel prst gnojiti. Alojz MOČNIK je hotel dvigniti koš s krogljicami za zrnje-nje. Ker pa se je koš zagozdil, ga je ponesrečenec sunkovito dvignil ter si pretegnil mišico na desni roki. Ireni ROJC je pri prenašanju aluminijskih plošč spodrsnilo na mokrih tleh; pri padcu je dobila notranjo poškodbo. V MEHANIČNI DELAVNICI Ivan KOKOT je rezal v peči za taljenje bakra pločevino. Pri tem mu je spodrsnil gorilnik in se je z njim opekel po levi roki. Branko Rojc se je pri hoji spodbil; poškodoval si je nogo. Ivan KRAJNC je pri nameščanju verige na verižno dvigalo dobil prašni delec v oko. Viktor ZAVRŠNIK je .prebijal luknjo v pločevini s prebijačem, pri tem se je prebijač razletel; mali kovinski del je prebil ponesrečencu žilo na levi roki. Edi KOVAČIČ si je pri pritegovanju matic na vijakih stisnil dlan leve roke. V GRADBENEM ODDELKU Ivan COKAN je pri rušenju stare obloge kislinskega stolpa dobil kapljico kisline v desno oko. Utrpel je lažjo opeklino očesa. Ivan SRNOVRŠNIK je rezal utor v desko. Pri tem mu je desko zbilo in mu je poškodovalo prst leve roke. V TRANSPORTNEM ODDELKU Ivan HUMSK si je pri odpiranju vagonskih vrat poškodoval palec desne roke. NA POTI V SLUŽBO SE JE POŠKODOVAL: Ivan GRO- BELNIK. CINKARNAR 3 KDAJ V OSPREDJU ČLOVEK? Sindikalni forumi — na vseh nivojih so že mnogo razpravljali in ugotavljali, da je treba posvečati večjo pozornost skrbi za delovnega človeka. Kljub temu ugotavljamo, da v praksi stvari mnogo počasneje tečejo, kot so zastavljeni cilji in dogovori. Velikokrat se ustavimo pri urejanju tovrstnih vprašanj posebno, ko gre za finančna sredstva. Specifično za naše podjetje je, da je na celi fronti premalo ali nič denarja. Ne glede na materialne možnosti pa zahteve in hotenja rastejo iz dneva v dan. Eno izmed izredno perečih vprašanj je stanovanjsko področje. Kljub resolucijam in pripravam za nove kriterije o poslovanju s stanovanji, njih izgradnji, eko- Na pobudo delovnih organizacij in nekaterih posameznikov celjske regije razpisuje Delavska univerza Celje naslednje izobraževalne oblike: — srednjo tehniško šolo — lesne stroke — dislocirani oddelek Tehniške šole v Ljubljani; — srednjo tehniško šolo tekstilne stroke — dislocirani oddelek Tekstilnega centra v Kranju; — kovinarsko delovodsko šolo — dislocirani oddelek Kovinarskega šolskega centra v Mariboru; — elektro delovodsko šolo — dislocirani oddelek Elektrogospodarskega šolskega centra v Mariboru. — gradbeno delovodsko šolo — dislocirani oddelek Tehniške šole v Celju; — lesno delovodsko šolo — dislocirani oddelek KMRL Ljubljana. Pogoje za vpis v tehniško šolo imajo kandidati, ki majo dokončano osnovno šolo ter so v stroki že več let zaposleni. Pogoje za vpis v dveletno delovodsko šolo izpolnjujejo vsi tisti kandidati, ki imajo 3 leta prakse ter dokončano poklicno šolo. Predavanja se bodo pričela v mesecu septembru in bodo 3 do 4-krat tedensko v popoldanskem času v prostorih Delavske univerze Celje. Cankarjeva t. Predavali bodo predavatelji, potrjeni od matične šole. Po končanem šolanju in u-spešno opravljenem zaključnem izpitu kandidati prejmejo spričevalo matične šole. Stroški šolanja bodo predvidoma znašali za delovodske šole ter za tehniško lesno šolo 1.800 din za letnik, za tehniško tekstilno šolo pa 2.400 din za nomski ceni itd., je za naše razmere potrebna širša akcija za vsaj delno uspešno reševanje. Republiški forumi so izdelali in predlagah svoja stališča, vendar so o ekonomski najemnini številni komentarji z ozirom na vedno nove (višje) cene. Cim je dosežena ekonomska cena, postane le-ta kaj kmalu neeko- letnik pri 25 slušateljih v odd-delku. V’ to ceno ni všteta literatu ra. Delovne organizacije prosimo, da naš razpis objavijo na običajen način tako, da bodo posamezniki v podjetju seznanjeni z možnostjo izobraževanja in izpopolnjevanja v stroki. Vse oddelke bomo organizirali le, če bo dovolj prijavljen-cev. Prijave sprejemamo do 5. septembra 1970 vsak dan od 7. Centralni delavski svet je na svoji prvi redni seji po izvolitvi, na predlog družbeno političnih organizacij izvolil nov devetčlanski poslovni odbor (prej se je ta samoupravni odbor imenoval upravni odbor). V poslovni odbor so bili izvoljeni: 1. Poklšek Franc, tehnik iz talilnice; 2. Ružič Vojislav, dipl. inž., obratovdja PIK; 3. Potočnik Alojz, izmc-novodja v litoponi; 4. Ramšak Ivan, vodja vzdrževanja, meh. delavnica; 5. Dečman Silvo, tehnik v OOB mehanična delavnica; 6. Erjavec Ferdo, tehnik, vodja proizvodnje v Mozirju 7. Farčnik Jožica, dipl. inž., obratovodja umetnih gnojil in zaščitnih sredstev; 8. Veselko Stefan, vodja proizvodnje v valjarni in 9. Ločičnik Janko, vodja nabavnega oddelka v komerciali. nomska, ker se cene še hitreje spreminjajo. Prav zaradi teh razlogov je nujno potrebno vložiti vse možne napore, da stanovanjsko vprašanje rešujemo čim hitreje; zaradi gibanja cen na stanovanjskem trgu je edino ekonomsko ažurno reševanje. Naše podjetje je temu vprašanju v zadnjih 5 letih posvetilo zelo malo pozornosti kar se v zadnjem času vse bolj maščuje. Republiški sindikat v svojih stališčih poudarja, da so v ta namen potrebna večja sredstva in racionalnejše koriščenje le-teh, zato je treba še nadalje obdržati sistem obveznega stanovanj ske- do 14. ure razen sobote od 7. do 12. ure. Od 17. avgusta dalje pa vsak dan od 7. do 19. ure, razen sobote od 7. do 12. ure. Kandidati se lahko prijavijo tudi pismeno s tem. da napišejo izobraževalno obliko, rojstne podatke, delovno organizacijo, točen naslov. Vse informacije lahko dobijo kandidati v zgoraj navedenem času v tajništvu Delavske univerze Celje, telefon št. 25-34 ali 30-24. Za namestnike članov poslovnega odbora so bili izvoljeni: 1. Rebov Janko, tehnik, vodja proizvodnje v OOB; 2. Fegeš Ivan, vodja oddelka za socialno zavarovanje, kadrovsko splošni sek- ga prispevka. O višini naj bi v prihodnje odločale gospodarske organizacije same na osnovi medsebojnih dogovorov'. To ne bo tako enostavno, potrebno bo da o tem razmislimo, da se že prej pogovorimo ter take predloge in stališča zastopamo na konferencah, ki bodo prihodnji mesec. Sindikalna konferenca v Celju bi v osrednjo točko zajela vsa vprašanja in probleme s področja »skrbi za delovnega človeka«. Ta vprašanja so dobila svoje mesto tudi pri drugih forumih in jih bomo morali v sindikatu najkonkretnejše obdelati. Zato naj ne bo odveč razmisliti tudi o predlogih, kako ta vprašanja spraviti na uspešen nivo. Andrejaš Martin Sodelujte v I Cinkar- | nar ju ■ 3. Ostruh Mimi, organizacijski oddelek; 4. Nikolič Martina, finančni sektor in 5. Šterbenc Ivan, dipl. inž., investicijski sektor. Na primopredajni seji, ki jo je poslovni odbor že imel, je bil za predsednika izvoljen tov. Alojz Potočnik, za namestnika predsednika pa tov. Janko Rebov. tor; /.a novega predsednika CDS je bil izvoljen Viktor Skale (na sliki v sredini) za namestnika Ivan Pohole (desno). Ivan Lužer (na sliki desno) je bil predsednik CDS v prejšnji mandatni dohi VPIS V ODDELKE ZA ODRASLE DELOVODSKIH IV TEHNIŠKIH ŠOL V ŠOLSKEM LETE 1970/71 Izvoljen je nov poslovni odbor 4 CINKARN AR Civilna zaščita v novem zakonu o narodni obrambi (Nadaljevanje) Po določenem vojnem razporedu bi vsi ti v primeru vojne ali neposredne vojne nevarnosti delali v tovarnah, podjetjih, šotah, uradih, v službah za informiranje javnosti, v kmetijski, gospodarstvih itd. Izvzemši nujno potrebo za dopolnitev oboroženih sil ostanejo občani praviloma na svojih delovnih mestih. Zato zakon predpisuje, da v primeru razglasitve vojnega stanja ali neposredne vojne nevarnosti vsakdo ostane na svojem delovnem mestu, če ni dobil drugega razporeda (oborožene sile, delo v drugi delovni organizaciji). Ce pa je potrebno, se občani lahko razporede tudi na druga delovna mesta bodisi v okviru svoje delovne organizacije, ali v drugo delovno organizacijo, ki ima lahko sedež tudi zunaj bivališča. Zakon dopušča možnost, da se matere z otroki izpod 15. leta lahko razporede na delo v drug kraj, toda samo s pogojem, da je zagotovljena nega in čuvanje otrok, dokler matere delajo. Delovno obveznost so dolžni vsi izpolniti po prejetem razporedu. V primeru vojne ali neposredne vojne nevarnosti je možno poslati na delo v delovne in druge organizacije, ali na kako drugo delo tudi občane, ki takrat niso bili v delovnem razmerju. DELO PRI OBČASNIH DELIH V primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojne, je delovni organizaciji podvržene občane po potrebi mogoče poslati občasno, na katerokoli, za obrambo dežele važno delo. Na primer: kopanje jarkov, prenos vojnega materiala, kmetijska dela, spravljanje materialnih dobrin itd. KDO JE OPROŠČEN DELOVNE OBVEZNOSTI? Delovne obveznosti so oproščeni občani, ki so: — nesposobni za delo (delovn-sposobnost bo ocenjena po predpisih izvršnega sveta), — na službi v oboroženih silah. — mlajši od 16 let. KDO ORGANIZIRA IN IZVAJA DELOVNO OBVEZNOST? Za organizacijo in opravljanje delovne obveznosti na ozemlju občine skrbi občina, za neposredno izpolnjevanje delovne obveznosti v državnem organu, delovni ali drugi organizacija pa voditelji teh organov oziroma organi upravljanja. Ze s tem, da delovna dolžnost občanov nastane že v primeru neposredne vojne nevarnosti, so občinski organi za zadeve narodne obrambe, dolžni pravočasno razporediti obveznike in hkrati seznaniti s tem razporedom obveznika in delovne organizacije, v katere so jih razporedili. Delovne organizacije pa so dolžne sestaviti svoje načrte razporeda ljudi, da bi vsak zaposleni delavec oziroma občan, določen za ustrezno delovno mesto, pravočasno vedel za svoje mesto v vojni. MATERIALNA OBVEZNOST OBČANOV Občan ima do narodne obrambe tudi materialno obveznost. Ta obveznost je v dajanju določenih sredstev za potrebe oboroženih sil in civilne zaščite. Zakon ne našteva vseh sredstev, podvrženih obveznosti oddajanja, marveč samo tista, ki se največkrat vzamejo. To so: prevozna, gradbena in elektronska sredstva, jezdna in tovorna živina s priborom. Poslopja in zemljišča in drugo. KDO IMA PRAVICO JEMATI SREDSTVA? Materialna sredstva za potrebe JLA imajo pravico jemati za uporabo samo vojaške enote in ustanove v rangu polka ali višjega tako, da se akcija opravi prek občinskih organov uprave. Tudi občinski organi za narodno obrambo imajo pravico jemati sredstva za uporabo, kolikor so potrebna za teritorialno obrambo oziroma za enote fn službe teritorialne obrambe in civilne zaščite. OBVEZNOSTI V MIRNEM IN V VOJNEM ČASU Materialna sredstva je mogoče vzeti občanom v mirnem času in v vojni. Oddajanje materialnih sredstev v mirnem času je omejeno samo na potrebe vojaških vaj in vaj enot in služb teritorialne obrambe in civilne zaščite. REKVIZICIJA Rekvizicija je izjemen način preskrbe vojske v vojni, ki se uporabi samo v skrajni potrebi. (Ce ni mogoče drugače zadovoljiti osnovnih potreb vojske, nujnost zaradi izpolnitve kake določene bojne naloge in podobno). Zato so za rekvizicijo predpisani posebni pogoji. Poudarjajoč, da je to izreden ukrep, zakon o narodni obrambi naglaša, da se rekvizicija nanaša predvsem na hrano (človeško in živinsko), pogonski material, kurivo, pa tudi druge stvari, ki neposredno rabijo za vojaške potrebe. Rekvizicijo ima pravico odrediti oficir na položaju komandanta samostojnega bataljona, partizanskega odreda in na višjem položaju, toda razen za izred. ne potrebe jo mora opraviti preko organa oblasti, ne pa neposredno. NADOMESTILO JE OBVEZNO Za odvzete kakor tudi rekvi-rirane stvari občanov, obvezno pripada nadomestilo. Pogoje, v katerih se dajejo sredstva, višino nadomestila, način izpolnitve materialne obveznosti, in rekvizicije kakor tudi način izplačila predpiše zvezni izvršni svet. POPIS MATERIALNIH SREDSTEV Občinski organi popišejo materialna sredstva, s katerim razpolagajo občani in vsakemu lastniku so dolžni sporočiti, da je njegovo sredstvo popisano za potrebe oboroženih sil. Ce je popisano, se mu izda tudi ustrezno potrdilo. Lastniki popisanih materialnih sredstev so dolžni obvestiti občinski organ za narodno obrambo o vseh bistvenih spremembah na teh sredstvih ali če ostanejo brez njih. Recimo, če popisano sredstvo prodajo, uničijo, ali če se je tehnično pokvarilo oziroma postalo neuporabno za potrebe oboroženih sil ali civilne zaščite. Na poziv pristojnega občinskega organa so občani dolžni popisana sredstva izročiti v uporabo vojaški enoti ali drugemu organu, in sicer v času in na kraju, ki se jim določi. Dolžni so tudi ta sredstva pripravljati za pregled. ZAŠČITA tajnosti NARODNE OBRAMBE Vse podatke in obvestila, važne za obrambo dežele, je treba varovati kot največje tajne. V našem ljudstvu se je že davno udomačil izraz »vojna tajna«, katerega smisel je dobro znan vsakemu človeku. Ni naklučje, da je tako. Naše ljudstvo, prisiljeno braniti se pred sovražnikom, ki je bil skoraj brez izjeme številčno močnejši, se je bojevalo ob uporabi nepričakovanih akcij, nepričakovanih premikov, ki so utegnili roditi sadove prav zato, ker so bili pripravljeni v največji tajnosti. Zdaj je zanimanje tujih dbve-ščevalnih služb mnogo širše, ker se ne nanaša samo na vojaške stvari, marveč tudi na vse drugo, kar bi utegnilo odkriti obrambno moč dežele. Praviloma je vse, kar je zanimivo za sovražnika, važno za narodno obrambo. Za sovražnika utegne biti zelo zanimiv podatek recimo, kako je zgrajena tovarna ali kak drug objekt, kakšno je zdravstveno stanje občanov, kolikšne so zmogljivosti posameznih industrij, stanje rek itd. Sicer je pa težko navesti vsa tista obvestila, ki bi utegnila biti predmet sovražnikove pozornosti, kakor je težko potegniti nekakšno mejo med pomembnim in nepomembnim za zgraditev sistema narodne obrambe. •«rr' '< Tujim obveščevalnim službam so včasih potrebni tudi taki podatki ali obvestila, ki se nam na videz zde nevažna, nepomembna, povsem nedolžna. Toda tudi takšni podatki lahko koristijo sovražniku, ker jih potrpežljivo zbira in sčasoma sestavi celoto, prizadevajoč si, da tako sestavi celotnejšo sliko o tem, kar ga zanima. Mislite si tujca, ki bi med pogovorom kar tako mimogrede vprašal našega kmeta, kako mu vleče dimnik. Najbrž bi rekli, da je tako vprašanje več kot nedolžno. Ce pa so tla, na katerih stoji kmetova hiša, vojaškega pomena, so obvestila o gibanju in moči vetrov sila važna zaradi morebitne uporabe padalcev, bojnih strupov ali takšnih strupov, s katerimi se uničujejo kmetijski posevki. Ker podatkov take vrste ni mogoče dobiti od meteorološke službe, je obveščevalec izbral ovinek, ki utegne biti tudi uspešen. Za zbiranje takih in podobnih obvestil uporabljajo tuje obveščevalne službe tudi nekatere svoje državljane, ki dostikrat potujejo po karšnem koli opravku. Ti ljudje marljivo opazujejo in si zapomnijo vse, kar se jim zdi zanimivo, po vrnitvi pa to poročajo pristojnim službam. NI TAJNA. KAKO SE BOMO BRANILI Ne skrivamo, da se bomo borili z vsemi sredstvi, da bodo naši borci uvrščeni v operativno in teritorialno vojsko, vsak občan ne glede na spol in starost, bo postal aktiven branilec dežele, ne skrivamo, da smo sprejeli koncepcijo vseljudske obrambne vojne. Odkrito povemo, da bomo tudi za primer najhujše situacije nadaljevali oborožen boj in da sovražnik ne bo imel miru ne podnevi ne ponoči, ne glede na kraj, kjer bi nastanil svoje čete. Toda kako bomo uporabljali bojne enote v vojni, koliko in kakšnih enot imamo v operativni vojski, delovnih skupnostih, občinah in republikah, kolikšne so te enote in kakšna je njihova bojna moč, kakšne so torej določene odločitve, ki jih bomo uporabili v obrambi dežele, skratka: kako se bomo konkretno bojevali, kakšni so naši vojni načrti — to je naša stvar. To je popolna tajna. To bo sovražnik zvedel na svoji koži, če bi se nas drznil napasti. (Nadaljevanje prihodnjič) S SEJE CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA Novi centralni delavski svet, ki se je sestal v začetku julija 1970, je za svojega predsednika izvolil tov. Viktorja Skaleta, metalurškega tehnika, za namestnika predsednika pa je izvolil Ivana Poholeta, strojnega tehnika, delavca v konstrukcijskem biroju. Sprejel je tudi odlok, da se število članov CDS poveča od 45 na 47 članov. V CDS sta bila avtomatsko vključena tov. Ferdo Erjavec, kemijski tehnik, vodja proizvodnje v Mozirju in tov. Karl Esih. delavec v OOB. Omenjena tovariša sta na volitvah dne 15. junija 1970 dobila, izmed izpadlih kandidatov, najvišje število glasov. Centralni delavski svet je sprejel tudi sklep, da s 1. julijem 1970 preneha obratovati enota »kuhinja toplega obroka«. Od tega datuma dalje, pripravlja toplo malico Samopostrežna restavracija. Tudi oba bifeja je prevzela v najem restavracija. Delavci iz te enote so bili razporejeni tako, da jih je nekaj zaposlila samopostrežna resta- vracija, preostali pa so bili premeščeni v naše obrate. Posebno pozorno je CDS obravnaval poročilo o poslovanju podjetja. Odobril je vse sklepe, ki jih je sprejel poslovni odbor, da bi se izboljšalo stanje podjetja. Razvojni investicijski sektor -je pripravil elaborat o investicijski izgradnji grafike 3. Ker ima naš grafični oddelek lepo perspektivo, je centralni delavski svet ta elaborat soglasno potrdil. Potrdil je tudi sklenitev pogodbe o sodelovanju z nekaterimi inozemskimi poslovnimi partnerji. Centralni delavski svet je tudi soglasno potrdil nov predlog o financiranju prehrane. M. D. Poslovni (Nadaljevanje z 2. strani) ju preteklega leta nadaljujejo. Uporabljena sredstva rastejo hitreje od celotnega dohodka, kar ima ze posledico zmanjšanje dohodka do take mere, da pokriva le-ta v glavnem še IMENOVAN JE NOVI DIREKTOR KOMERCIALNEGA SEKTORJA Centralni delavski svet je na predlog razpisne komisije potrdil sprejem v delovno razmerje tov. Vilka Li-puša, ekonomist. Tov. Lipuš je s 1. avgustom 1970 imenovan za direktorja komercialnega sektorja. Dosedanji direktor tov. Alojz Rupnik, dipl. inž. ostane v podjetju do 30. septembra, ker mora dokončati še nekatere naloge, za katere je zadolžen. D. M. rezultati osebne dohodke, medtem so ostale obveznosti in dohodki nepokrite. V merilu celotnega podjetja smo končali polletno poslovanje z izgubo v znesku 10.598.031 dinarjev; industrijski obrati sami pa z izgubo v znesku 10.473.025 dinarjev. Delo poslovnega odbora (Nadaljevanje s 1. strani) prosili, da bi tudi za njih veljal regres po pravilniku našega podjetja. Poslovni odbor je bil obveščen, da dobijo vsi delavci zdravstvenega doma za redni letni dopust nadomestilo, ki znaša 150 din, zato je menil, da je s tem nadomestilom urejeno regresiranje dopusta delavcev v ambulanti; — odobril je tudi odpis dolga, ki ga je podjetje »Koteks« iz Kanjiže v znesku 57.935,50 din dolguje našemu podjetju. Podjetje »Koteks« je v likvidaciji ter ni nobenih izgledov, da bi ta denar dobili; — ugodil je prošnji tov. Marjana Dreva, kemijskega tehnika, ki je prosil za štipendijo in posojilo za študij kemijske tehnologije. Tov. Drevu je dodelil štipendijo, kakršna mu pripada po pravilniku o štipendiranju; — nadalje je poslovni odbor odobril tov. Rudiju Šibliju, dipl. inž. obratovodja OOB 15 dni izrednega študijskega plačanega dopusta. Tov. ing. Sibli potrebuje dopust za opravljanje izpitov na Visoki tehnični ekonomski šoli v Mariboru; — tov. Silvu Fjoreliju in tov. Milanu Štefanecu je odobril po 6 dni izrednega plačanega študijskega dopusta za opravljanje izpitov na šoli za avtomehanike. v šolskem centru »Boris Kidrič« v Celju; — ugodil je prošnji tov. Dušana Glažarja, ki je prosil za mesec in pol izrednega neplačanega dopusta, da bi se lahko udeležil odprave v planine, ki jo je organiziralo Planinsko društvo Šoštanj. Planinci so se odpravili v planine na Norveškem. — Ugodil je tudi prošnji tov. Jožeta Pravice delavec v keramiki* ki je prosil za en mesec izrednega neplačanega dopusta, da bi si lahko dogradil stanovanjsko hišo; — odklonil pa je prošnjo Krajevne skupnosti — Cirkulane, za dotacijo, da bi lahko as- \ Razpis za vpis j šol v J Delavska univerza Celje J razpisuje v šolskem letu 4 1970/74 vpis v oddelke za i odrasle 5., 6., 7. in 8. raz- i red osnovnih šol. Oddelki / bodo imeli pouk v učilni- cali Delavske univerze Ce-t lje in osnovni šoli Šempe- f ter. Na željo delovnih or- f ganizacij in slušateljev, f oziroma če bo dovolj pri- f javljencev, bomo organizi- f rali oddelke tudi v delov- f n ih organizacijah oziroma f v večjli središčih. V šolo f za odrasle se lahko vpiše I vsak, ki je zaključil osem- letno šolsko obveznost in ' ni uspešno opravil vseh razredov. Šolnina bo od-V visna od števila prijav- \ ljeneev, vendar ne bo pre- i segala 500 din za en raz- i red. V ta znesek so vklju- f čeni stroški pouka in izpi- \ tov, ne pa stroški zaključ- faltirali cesto Bori—Cirkulane, ker podjetje nima denarja; Na svoji drugi redni seji je poslovni odbor obravnaval poročilo o poslovnih rezultatih podjetja v prvem polletju. Poslovni odbor je posebno pozornost posvetil poročilu v katerem so prikazana odstopanja od planiranih kalkulacij in normativih pri posameznih izdelkih. Nadalje je precej razpravljal o stroških režije. Razlika v znesku 125.006 dinarjev pa odpade na izgubo obratov družbenega standarda. Poleg podražitev surovin in ostalega materiala je na višino izgube močno vplivalo slabša izkoriščenost kapacitet od one v preteklem letu, kar velja v naj večji meri za metalurške obrate, kjer se postopno opušča proizvodnja surovega cinka in prahu vzporedno s tem opuščanjem pa pada tudi proizvodnja žveplene kisline na cinkovi liniji. Zaradi izrednih remontov v valjarni je izpadel tudi del proizvodnje rinkove pločevine. v oddelke za odrasle osnovnih šolskem lelu 1970 - 71 nega izpita za 8. razred. Prijave za vpis zbira naš zavod od 17. avgusta do 5. septembra 1970 vsak dan od 7. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Za področje Žalca zbira prijave tudi Osnovna šola Šempeter od 24. avgusta do 4. septembra 1970 vsak dan razen sobote od 8. do 12. ure. Delovne in sindikalne organizacije ter mladinske aktive, ki bodo organizirano pristopili k vpisu, prosimo da sami zberejo prijave (ime in priimek, rojstne podatke, uspešno zaključen razred in kdo je plačnik) in nam seznam pošljejo najkasneje do 5. septembra 1970. Vse ostale zainteresirane prosimo, da kandidate napotijo na naš zavod. Prepričani smo, da ste zainteresirani, da vaši delavci oziroma člani pridobijo osnovno izobrazbo zato prosimo, da jih seznanite z razpisom in se pridružite prizadevanju, da ima čiinveč delavcev zaključeno osnovnošolsko izobrazbo ter s tem pogoje za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje za potrebe delovnih inest na vseh nivojih. Delovne organizacije krajevne skupnosti in druge prosimo, da razpis objavijo na svoj o-hičajni način. S poukom, ki bo deljen po razredih, bomo pričeli v prvi polovici meseca septembra 1970. Vse informacije, v že navedenem času, dobite na Delavski univerzi Celje, Cankarjeva 1, telefon 32-24 in 25-34. CINK ARNAR AH, TA MLADINA! Z mladino so bili že od nekdaj problemi; vse je hotela narediti po svoje. In vse tisto, kar je bilo nekoč dovolj dobro za deset generacij, je ona na vsem lepem zavrgla in našla nekaj novega. Tako so lahko na primer jamarji stanovali v pečinah več tisoč let, neki mladi avandgardi pa trisobno kamnito stanovanje ni več nudilo zadovoljivega komforta. »V hribih ni več kruha, gremo raje v doline,« so dejali in si v predmestju današnje Ljubljane postavili kolišče. Več let pozneje so mladi kmetje odvrgli motike, jo pobrisali v mesta in ustanovili družbeni sloj — meščanstvo. Da je bila mladina v vsej zgodovini napredna, lahko potrdi tudi pokojni Napoleon, ko se je boril po naših gozdovih s pacifističnimi idejami takratnih re-grutov. Že dva tisočletja prosijo moralisti Boga, da povrne mladino s poti razuzdanosti, ji da razum in potrebno krepost. Ko Bog vendarle usliši goreče prošnje in zakrije mladim ženskam razgaljena prša, si te odprejo zadrgo na hrbtu, ali pa skrajšajo krila do sredine stegen, kot je pač primerno določenemu zgodovinskemu obdobju. Kljubovalnost mladih generacij pa je že postala tako vsakdanja, da o njej pišejo le še pisatelji in pet' gogi, pri mesarju ali v ambulanti obravnavamo le še konkretne primere, ko si oče in sin skočita v lase. Ne vem, koga je poslušala mladina, ko je postala naenkrat takšna, kakršno smo si želeli pred dobrimi petimi leti. Morda so nove metode vzgajanja dale takšne rezultate, morda socialistična vzgoja, ali pa je imela odločilno besedo krepka očetova roka. Vaški župnik že dolgo ni več prosil zn daljša krila in ko so se že družinski možje ozirali brez zadrege po golih stegnih, so dekleta uvedla inaksi modo in s tem novega, po zunanjosti neseksunlnega človeka. Nekoč, ko si se še sprehajal po promenadi, si se sreče- REBUS m (i P? * * M m m m m 2'W, S&T' Ig* m m M 0 # m m IS ih ll 8! it I im pš val z dekleti tako tesno, da si lahko opazoval nov svet za njihovimi globokimi dekolteji. Danes sediš pred kavarno s prijatelji in opazuješ mimohod lepotic. In če želiš veljati za človeka »močnih žlez«, komentiraš: Katero?... Z belimi ali modrimi hlačkami...?« Odkar je mladina uvedla z zvonastimi hlačami, ma-ksi plašči in dolgimi frizurami novo, neseksualno modo, so odpadli vsii tovrstni komentarji. Človek si pač ne more privoščiti, da bi ga prijatelji po pomoti razglasili za homoseksualca. Ker bereš, da današnja mladina nima vzornikov, sam pa si samo navaden uradnik in tako neprimeren za vzgled tako sposobnim otrokom, jim postaviš za vzgled splošno priznane veličine, kot so Kristus, Marx, Prešeren ... Zato si popolnoma sam kriv, če nosijo tvoji otroci brado Karla Marxa, plašče svetopisemskih apostolov in pišejo pri trinajstih letih sonetni venec sosedovi Juliji. Sebičnost so zamenjali s kolektivizmom, kakršnega ne predvideva niti komunizem. Celo ljubijo se kolektivno. Vendar jim ne moreš nič! Maksi modo opravičijo z obujeno čednostjo, lasje z Prešernom, pomanjkanje revolucionarnosti pa s - seksualno revolucijo, češ, da ni priporočljivo biti se na dveh frontah. Toda ne razumite me napak! Saj niman nič proti mladini in- vsem tem prismojenim novotarijam. Krila pa vseeno ne bi bilo treba podaljšati. Zaradi estetike in zaradi vseh tistih prijateljev iz kavarne, s katerimi komentiram mimohod lepotic: »Z belimi ali modrimi hlačkami...?« M. Drev Ni dolgo tega, kar sta zakonca Catorič slavila velik jubilej, obletnico, ko sta pred petdesetimi leti sklenila zakonsko zvezo; na sliki: na matičnem uradu si zakonca ponovno izročata prstane. Tovariš Jože Catorič se je zaposlil v našem podjetju 1928. leta v gradbenem oddelku, kjer je delal kot kvalificirani zidar skoraj trideset let. Kljub lepemu številu let je še čil in krepak ter še prav rad prime za »kelo«. Sam pravi, da se kl jub letom še ne vda pred marsikakim mlajšim poklicnim tovarišem, tovarišu Catoriču in njegovi soprogi čestitamo in jima želimo še mnogo srečnih let. Tudi delovna roka I mora biti negovana Roke so v marsičem naše spričevalo, viden izraz naše telesne in splošne kulture. Tudi zaradi tega razloga bi morali posvetiti rokam vso potrebno nego. Upoštevajte nekaj naj- nujnejših nasvetov: Roke si pogosto umivajmo, predvsem pa pred jedjo in po opravljanju telesne potrebe. Nohte si okrtačimo s ščetko in jih očistimo s čistilom za nohte. V nesnagi pod nohti se namreč skrivajo povzročitelji bolezni pogostokrat pa tudi — ne le pri otrocih — jajčka raznih zaje-dalcev — glist. Zaradi nesnage se nam lahko tudi ognoji nohtni koren. Nohti naj ne bodo predolgi, pravočasno si jih postri-ži s škarjami in jih s pili-eo gladko in ovalno obrusi. Pretekli mesec je Aktiv žena organiziral za članice našega kolektiva izlet jia Gosposvetsko polje in li Klopinskemu jezeru; na sliki: izletnice si ogledujejo knežji kamen na Gosposvetskem polju, kjer so nekoč ustoličevali slovenske kneze. Zaradi omejenega prostora bomo reportažo objavili v prihodnji številki. GLOBUS Po 14 mesecih gradnje je prva faza izgradnje Bayer-jeve tovarne titanovega dioksida s kapaciteto 20.000 ton na leto v Antwerpnu gotova. Proizvodnja se je že začela. Že spomladi bodo začeli graditi nov obrat za 20.000 ton. Kapaciteta Ba-yerjevega titanovega dioksida bo tako že leta 1970 dosegla 110.000 ton na leto. Firma Thann et Mulhouse razširja kapaciteto tovarne v Le Havru od 33.000 t na leto na 36.000 t na leto in v Thannu na 18.000 t letno. NASVETA V novih stanovanjskih blokih in stolpnicah slišijo stanovalci pod vami in nad vami — posebno zvečer — kdaj točite vodo v kopalno kad. Nataknite na pipo staro najlonsko nogavico in šum bo skoraj neslišen. Kozarec za umivanje zob očistimo enkrat tedensko s toplo slano vodo; zlahka bomo odstranili belo usedlino. SODELUJTE V Cinkarnarju ******************************* Vrednost točke V JULIJU (ZA CELOTNO PODJETJE) 1,00 din V juliju so prišli v podjetje: Lipovšek Jožefa, Repar Dušan, kolar Alojz, Lavbič Janez, Ko-res Danijel, Pečko Ivan, Petkovška Alenka, Brglez Stanislav, Senegačnik Franc, Gajšek Božidar, Čretnik Marjan, Piki Zlatko, Centrih Peter, Voga Drago, Poznič Franc. Odšli iz podjetja: Zupanek Štefan, Božič Vlado, Breznik Ivan, Mitevski Dončo, Njointa-to Djordje, Lukič Milan, Jagodič Elizabeta, Gračner Kristina, Jerebinšek Dragica, Herček Mira, Turnšek Sonja, Polenšek Vera. Strah Marija. Zupanc Slavka, Pirnat Vida, Kostanjšek Terezija, Tašner Rozalija, Plavčak Ivanka, Germelj Frančiška, Žnidaršič llozaliju, Kukovič Mira, Kelhar Marjan, Voršnik Franc, Bečiri Enver, Bečiri Vesel, Volf Vinko, Štur-belj Rudolf, Lež Zvonko, Rez-man Ivan, Počivalšek Alojz, Špegel Stanko, Grobelnik Franc, Plešnik Anton, Čretnik Janez, Miljevič Jovanka, Smole Ivan, Črepinšek Franc, Mirnik Stanislav, Senica Konrad, Baj- rami Isa, Osmanovič Osman, Trobiš Ivan. Počivalšek Marta, Kovačič Ivan. Papeš Josip, Brglez Rudolf, Stevanovič Blago-je, Jonikič Vidoje. Kezič Šimo, Pejič Stanislav, Miljevič Sve-tomir, Pavlovič Ida, Koštomaj Marica, Mojzes Frančiška, Aj-dinovič Djemail, Martinčevič Stjepan, Klinaku Aslan, Šere-met Beriša, Zeka Ncdjiž. Stevanovič Velimir, Štekovič Vinko, Filidjanovič Miodrag. Jakimov-ski Trajan, Ljumi Fazli, Gerbca Viktor, Bednjički Tomo, Korošec Marjan, Kralj Stane, Rama Mustafa, Biljali Ismet. Sahiti Ljat. Urbanc Peter, Kocbek Slobodunka, Vodušek Stanislav, Stepanovski Boris, Bele Jože, Klinar Ivan, Koražija Štefan, Horvat Viljem, Kolar Milan, Milošič Franc, Jus Franc, Žene Kamer, Rebernišek Franc, Hribernik Franc. Belej Anton, Satler Štefan, Djokič llija, Krušič Miroslav, Oravec Franc, Pulko Jože, Bcdenik Janez, Bele Avguštin, Bedcnik Leopold, Kajzer Franc, Kodrič Štefan, Jus Edvard, Krušič Branko, Crnovič Asim, Bele Anton, Colnarič Jože. V POKOJ SO ODŠLI: Tratnik Jože, Goršek Stanko, Belina Danijel, Flis Pavla, Košak Anton, Peljha Neža, Novak Avgust, Urbanc Peter, Oštir Franc. feil§^ Objavljamo spored filmov, ki jih bomo lahko gledali od 14. avgusta do 15. septembra 1970. Kino Union bo do dokončne adaptacije zaprt. Kino Metropol Od 14. do 17. avgusta »STREL V TEMI«, ameriški barvni film Od 18. do 20. avgusta »SENCA SMRTI«, italijanski barvni film Od 21. do 24. avgusta »LOS VEGAS«, špansko-nemški barvni film Od 25. do 28. avgusta »LJUBEZENSKO IZZIVANJE«, francoski barvni film Od 29. do 31. avgusta »IŠČEM MOŽA«, ameriški barvni film Od 1. do 3. septembra »SEKS IN SAMOSTOJNO DEKLE«, ameriški barvni film Od 4. do 7. septembra »NEKOČ JE BIL DIVJI ZAPAD«, amcriško-italijanski barvni film Od 8. do 11. septembra »LADJA FANTOM«, ameriški barvni film Od 12. do 15. septembra »KATARINA VELIKA«, ameriški barvni film Kino Dom Od 14. do 16. avgusta »REDOVNICA«, francoski barvni film Od 17. do 19. avgusta »MLADI VOLKOVI«, franCOsko-itali-janski barvni film Od 20. do 23. avgusta »JEZDEC BI5Z MILOSTI«, ameriški barvni film Od 24. do 26. avgusta »MAŠČEVALEC NA KONJU«, ameriški barvni film Od 27. do 28. avgusta »SOJENJE NEKI ZVEZDI«, španski barvni film MALI OGLASI Prodam rabljen električni štedilnik »GORENJE« - 4 plošče in priklopni štedilnik — dodatna peč »GORENJE« (35 X 60 cm) oboje za 400 din. Naslov v uredništvu »Cinkar-narja«. Od 29. do 30. avgusta »SLAVNI REVOLVERAŠ«, ameriški barvni film Od 31. avgusta do 2. septembra "INCIDENT PRI PHILU«, ameriški barvni film Od 3. do 6. septembra »TUJSKA LEGIJA«, ameriški barvni film od 7. do 10. septembra »KRVAVA OBALA«, ameriški barvni film Od 11. do 13. septembra »KORAKAJ, NE TECI«, ameriški barvni film Od 14. do 16. septembra »SE-FARINO«, italijansko-francoski film I^etni kino 15. avgusta »MOŽ, KI JE LJUBIL VOJNO«, ameriški film Od 16. do 17. avgusta «OB-RACUN NA ATLANTIKU«, ameriški barvni film 18. avgusta »TRIJE NOVClCl V VODNJAKU«, ameriški barvni film Od 19. do 21. avgusta »FAN-TOMAS PROTI SCOTLAND YARDU«, francoski barvni film Od 22. do 23. avgusta »GOLOROKI ŠERIF«, ameriški barvni film Od 24. do 25. avgusta »KORAKI REVOLVERAŠEV«, ameriški barvni film Od 26. do 27. avgusta »KAJ SI DELAL V VOJNI. OČKA?«, ameriški barvni film 28. avgusta »SLAVNI REVOLVERAŠ«, ameriški barvni film Od 29. avgusta do 2. septembra »POPOLNI ZAKON«, nemški barvni film Od 3 .do 5. septembra »KRIŽNI OGENJ«, ameriški barvni film Od 6. do 9. septembra »Mc-KENNINO ZLATO«, ameriški barvni film Od 10. do 13. septembra »NOC JE USTVARJENA ZA KRAJO«, italijanski barvni film Od 14. do 15. septembra »CEZ NEKAJ DNI«, francosko-čeho-slovaški film Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kinopodjctja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. Izdaja Cinkarna, metalur-ško-kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo Naslov: Uredništvo glasila »Cinkar-nar« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 22. Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje