občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Ob obisku Zvoneta Dragana v Krškem ČASOPISNI PAPIR JE IZDELEK POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA KRŠKO, 2. oktobra — »Razprava, ki sem jo spremljal, ni le opozorila na probleme, ampak je nakazovala tudi rešitve,« je na seji političnega aktiva tovarne Djuro Salaj Krško dejal član CK ZKJ Zvone Dragan, ki se je pred tem pogovarjal še s poslovodnimi delavci občine Krško ter s komunisti v Agrokombinatu. Povsod so obravnavali predlog sklepov 13. seje CK ZKJ. Krškim papirničarjem, ki so v nenehnih težavah, je vendarle treba priznati, da v težkih gospodarskih časih dosegajo pomembne proizvodne in izvozne rezultate. Proizvodnjo so povečali za 2,8 in izvoz za 16 odstotkov. Zavzeto so se lotili tudi novega sistema nagrajevanja po rezultatih dela. Ta prizadevanja je pohvalil tudi Zvone Dragan, ki je dejal, da bi morali probleme s ceno časopisnega papirja reševati dolgoročno, s samoupravnim sporazumevanjem in tudi z družbenim subvencioniranjem, saj gre pri časopisnem papirju za »blago-« posebnega družbenega pomena. (Vlado Podgoršek v Delu) TRŽNICA ŽIVI — TUDI Z GAVRILOVIČEM! Tisti, ki so se že nekoliko navadili na to, da obiskujejo ob sredah in sobotah novo krško tržnico, so gotovo opazili čedalje večjo živost med stebri pod veliko ploščadjo. Čedalje več je tako prodajalcev kot kupcev ali vsaj firbcev. Vedeti je treba, da se tudi radovedneži slej ali prej ujamejo v past in ob ustreznem blagu postanejo kupci. To ustrezno blago sta seveda v prvii vrsti sadje in zelenjava vseh vrst, opazili pa smo že tudi gobe, kostanj ter celo domači sir in smetano. Nekaj takega ima zasebnik na svoji stojnici, ostalo pa prinesejo kmečke gospodinje ali očaki. Ni še seveda takega živžava, kot bi si ga želeli za tržnico, a kaže, da tudi ta ni daleč. Prodajalci so pokazali res veliko dobre volje lin vztrajnosti. Kupci jim to počasi vračajo in če bo njihovo število še naprej tako naraščalo, bo to prepo-trebno poslopje kmalu upravičilo svoj obstoj. V SOBOTO: MEDEX V okviru krške tržnice, ki postopoma odpira posamezne lokale, bo v soboto, 13. oktobra, ob 10. uri otvoritev nove Medexove poslovalnice. Lokal bo namenjen oskrbi čebelarjev z reprodukcijskim materialom, odkupu medu in drugih čebeljih proizvodov, prodaji Medexo-vih izdelkov, v njem pa bo tudi okrepčevalnica. Nova Medexova poslovalnica naj bi postala središče dejavnosti čebelarjev iz posavske in dolenjske regije. Seveda: če merimo po tistem, kar ima vsaka druga tržnica, potem smo že v »sedlu«. Svoje stojnice so prinesli tako prodaj aloi vsakovrstnega nakita in plastičnih okraskov, stvaritev krojaških delavcev in nepogrešljive suhe robe. STRAN 2 NAS GLAS — 8 12. oktober 1984 VAS ZANIMA GAVRILOVIC?! Med lokali, ki so postavljeni v okviru tržnice, je zaživel še eden. Od prejšnje srede dalje je svojim potrošnikom odprla vrata tudi GA-VRILOVICEVA DELIKATESA. Ce vas zanima, kaj v njej lahko dobite, je najbolje, da si jo od blizu ogledate. Mi pa vam bomo za naslednjo številko pripravili obširnejše poro- Mercator - Agrokombinat Krško je poslal Komiteju za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva SO Krško ter Občinskemu svetu ZSS Krško dopis s ponudbo o kompletni oskrbi obratov družbene prehrane (menz) v naši občini z dokaj obsežno »paleto artiklov-« iz odkupa domače proizvodnje oz. od poslovnih partnerjev ter ponudbo s tako imenovanim paketom ozimnice. Dopis vsebuje med drugim: »V skladu .z dogovorom z dne 26. 9. 1984 želimo, da |SO Krško, Komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ter Občinski svet ZSS Krško skličeta sestanek z vsemi predstavniki menz in predsedniki sindikalnih organizacij v občini Krško na skupni razgovor o enotni organizaciji odkupa in oskrbe ter da se jih Jopozori na odlok o odkupu kmetijskih pridelkov ter na red in enotno organizacijo oskrbe z vsemi artikli.« čilo o dejavnosti, založenosti in namenu GAVRILOVICEVE prodajalne. Seveda pa ni odveč, če vas še enkrat spomnimo, da so na tržnici še ribarnica, zelenjavna trgovina, cvetličarna, čevljarska delavnica in okrepčevalnica. V kratkem pa pričakujemo tudi pričetek obratovanja MEDEXOVE okrepčevalnice in prodajalne TARA-TEKSA. »M - Agrokombinat Krško — TOK Kmetijstvo, trgovina, storitve je organizator proizvodnje vseh vrst proizvodov glede na klimatske in talne pogoje v občini Krško. Poleg organizacije proizvodnje je naša naloga tudi oskrba z repromateria-lom in odkup kmetijskih pridelkov ter njihov plasma. — Prav ta zadnji del, to je odkup iz organizirane in neorganizirane proizvodnje ni tekel v skladu z dogovori in tržnim redom. Na terenu so se pojavljali različni kupci iz posameznih delavskih menz, ustvarjali zmedo pri odkupu in prisil j evali proizvajalce in organizatorje proizvodnje v neenak položaj.-« Zato so se v M-Agrokombinatu odločili, da prevzamejo kompletno oskrbob obratov družbene prehrane v naši občini ter jim na podlagi njihovih tedenskih, mesečnih in letnih planov zagotovijo potrebne ar- TCP: bliža se 45. jubilej Priprave na proslavitev 45-Ietni-ce največjega posavskega delovnega kolektiva, ki daje kruh kar petini posavskih družin, so se že pričele. Oktobra letos namreč praznujemo 45 let, odkar je slovenski predvojni industrijalec Franc Bonač na Vidmu pri Krškem ustanovil tovarno celuloze, sedanjo Tovarno celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško. Posebni odbor za obeležitev tega jubileja je že pripravil program, ki bo svečan, a hkrati varčen in ne razkošen. Tako bo v času od 19. do 26. oktobra organzirana vrsta športnih in kulturnih prireditev, nekatere pa tudi pozneje, namenjene tako članom kolektiva kot njihovim svojcem ter občanom Krškega in Po-savja. V okviru svečanosti — osrednja bo v petek 26. oktobra ob 18. uri v veliki dvorani delavskega kulturnega doma — si bomo lahko ogledali tudi enourni film o naši tovarni. Seveda pa je potrebno poudariti, da moramo svečanost, kot bo ob tem jubileju, izkoristiti za nov delovni zagon in za dosledno izpolnjevanje delovnih dolžnosti, kar je tudi v dosedanjih štirih in pol desetletjih bila stalna značilnost naše podobe. (Po »Obveščevalcu« TCP »Djuro Salaj«) tikle, bodisi z odkupom domače proizvodnje, bodisi z nakupom pri poslovnih partnerjih. OSKRBA OBRATOV DRUŽBENE PREHRANE če se bodo vsi obrati družbene prehrane v naša občini odločili za ponujeno oskrbo in planirano naročali količine, ki so pogoj za ekonomičnost poslovanja, bo M-Agrokombinat lahko poskrbel za cenejšo in kvalitetnejšo oskrbo. M-Agro-kombinat, TOK KTS meni, da bo z ozirom na raznovrstno proizvodnjo na območju občine ter dobre poslovne vezi z velikimi grosisti na območju Zagreba in Ljubljane uspel zagotoviti po planu naslednji sorti-ment ponudbe: krompir, čebula, česen, fižol, solata, kumarice, rdeča pesa, kislo zelje, peteršilj, korenček, paradižnik, jabolka, hruške, breskve, jagode ribez, južno sadje, svinjsko meso, govejo meso, teletina, ribe (potočne postrvi), jagnjetina (občasno), suhomesnati izdelki, sir, jajca in brezalkoholne pijače. In še to: dostava — franko skladišče menze, cena — dnevna. V TCP »DJURO SALAJ« GOSPODARNO: MIKROPROCESOR ZA MANJŠO PORABO ELEKTRIČNE ENERGIJE LJUBLJANA, 18. septembra — V krški Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj so se že pred meseci odločili za prvi mikroračunalnik, s katerim nadzorujejo smotrno porabo električne energije. Kakšne prihranke je omogočila vdelana naprava, ki je prva tovrstna v Sloveniji, pa je znano šele sedaj. Krška tovarna je namreč v tem času vsak mesec plačala za 7 milijonov dinarjev manj električne energije kot običajno: v letu dni bo torej prihranek več kot 80 milijonov dinarjev. Kot so nam povedali v Inženirskem biroju Elektroprojekt iz Ljubljane, ki je pripravil vso projektno dokumentacijo in jo ob pomoči merilne službe slovenskega elektrogospodarstva tudi montiral, je mikroprocesorska naprava stala 7 tisoč britanskih funtov, naložba pa bo izplačana oziroma povrnjena v manj kot enem mesecu. Sicer pa bo tovrstne naprave za smotrnejšo porabo električne energije izdelovala tudi ljubljanska Iskra; zanjo bo treba odšteti okoli milijon dinarjev, kmalu pa jo bodo postavili tudi v enem največjih industrijskih porabnikov električne energije iz naše republike v Konusu iz Slovenskih Konjic. (D. V. v dnevniku Delo 19. septembra 1984.) OSKRBA PRED ZIMO DVOJE PONUDB M-AGROKOMBINATA KRŠKO Pomemben korak pri proizvodnji hrane in oskrbi delavcev v naši občini 12. oktober 1984 NAS GLAS — 8 STRAN 3 PAKET OZIMNICE M-Agrokombinat ponuja za pri pravo letošnje ozimnice naslednje JABOLKA: I. kvalitetna skupina: jonagold, gloster in idared (vsf I. klasa) po ceni 63,00 din kilogram (B/N), II. kvalitetna skupina: jonatan in zlati delišes (oboje I klasa) po ceni 53,00 din kilogram (B/N) ter jonatan in zlati delišes (II. Iklasa) po ceni 40,00 din kilogram (B/N); Čebula, pakirana po 5 kg, po ceni 37,00 din kilogram, KROMPIR, pakiran po 30 kg, po ceni 28,00 din kilogram in ZELJE, Rudnik Senovo INFORMACIJA O OSKRBI S PREMOGOM Iz senovskega premogovnika smo prejeli »Informacijo o plasmaju premoga«: Delovni načrt za leto 1984 predvideva proizvodnjo 119.700 ton premoga, od tega 68 "o energetskega in 32 % komercialnega. Devetmesečna realizacija proizvodnje je 97,5 % oz. za 2,5 % nižja od planirane. Plasma premoga poteka po področjih v skladu z delovnim načrtom, energetsko bilanco SRS in proizvodnimi možnostmi. Motnje nastopajo pri plasmaju energetskega premoga in znaša devetmesečna realizacija 88 °/o. Vzroka za to sta predvsem slaba oskrba z železniškimi vagoni in ozko razkladalno grlo pri TOL-u, zato je bil del energetskega premo- pakirano po 25 kg, po ceni 20,00 din kilogram. Naj navedemo še nekatere podatke iz dopisa v zvezi s paketom ozimnice: »Dostava: po naročilnici v podjetje naročnika. Naši delavci so pripravljeni blago tudi razdeliti kupcem po seznamu, ki ga pripravi sindikalna organizacija. Faktura je ena — na podlagi naročilnice. Naročilo sprejema telefonsko ali osebno ODKUPNO SKLADIŠČE VIDEM — Bojan Geršak, telefon 72-190 in VODJA NABAVE IN ODKUPA Slavko Božič, telefon 71-023. Za izdobavo je pogoj naročilnica.« ga plasiran v industrijo. Plasma premoga za široko potrošnjo poteka po planu po posameznih področjih in je povprečna realizacija 104 °/o. Na krško območje je bilo v devetih mesecih plasirano 9.674 ton premoga, kar je 3 °/o več kot v enakem lanskem obdobji. Lokalna prodaja premoga na rudniku poteka skozi vse leto v omejenih količinah, upoštevajoč eno mesečni rok dobave, seveda v skladu s proizvodnimi možnostmi. Enak način prodaje predvidevamo tudi v bodoče. Oskrba s programom za hišne svete za območje Krškega je urejena s pogodbo preko SSS Krško. Pri večjih potrošnikih, kot so hišni sveti, nastopajo problemi pri izbiri granulacije premoga, zato bi bilo priporočljivo, da bi začeli uporabljati drobnejše vrste premoga, saj bo le tako možno v bodoče zagotoviti nemoteno oskrbo. Z novim letom nova SOZD »Mercator — KIT« Po informaciji, ki zo je za Poročevalec, glasilo delavcev in združenih kmetov Mercator — Agrokom-binata napisal Jože Cernoša, povzemamo: Slovenija dobiva še močnejšo sestavljeno organizacijo združenega dela (SOZD) s področja kmetijstva, živinske predelave, trgovine in storitev. Z združitvijo sedanjih sozdov Mercator in KIT ter Kmetijskega gospodarstva iz Kočevja bo nastala »družina«, imenovana SOZD Mercator — KIT (kmetijstvo, industrija, trgovina) s 47 delovnimi organizacijami ter z okoli 20.000 delavci in 15.000 združenimi kmeti. Ustvarjena bo kadrovsko in ekonomsko močna SOZD z veliko medsebojno reprodukcijsko in branžno povezanostjo ter z ugodno krajevno razporeditvijo, kar bo omogočilo razna notranja združevanja in večjo smotrnost pri uresničevanju poslovnih nalog. Veliko večje bodo možnosti za tehnološki razvoj ter za povečan izvoz kmetijskih proizvodov in izdelkov predelovalne industrije. S sejma »Vino 84« PRIZNANJA ZA NASA VINA Na letošnjem, že tridesetem po vrsti, mednarodnem sejmu vin, alkoholnih pijač in sokov »Vino 84« v Ljubljani smo za razstavljeno modro frankinjo letnika 1973 dobili VELIKO ZLATO MEDALJO. To je eno največjih mednarodnih priznanj, ki ga neko vino lahko dobi na temelju ocene mednarodne degusta-torske komisije. To je res veliko priznanje našim vinogradnikov in vinarjem, ki so znali izkoristiti izjemnost lanskega letnika grozdja in dokazali, da lahko tudi na našem območju pridelamo vrhunsko kakovost grozdja in vina. Poleg velike zlate medalje smo na sejmu »Vino 84« dobili še SREBRNO MEDALJO za cviček, ČASTNO PRIZNANJE za belega sremiča-na in POSEBNO PRIZNANJE za trajno sodelovanje na tem mednarodnem sejmu vin. Vsa priznanja imajo še večjo težo, ker smo jih prejeli v težkih časih, v katerih sta vinogradništvo in vinarstvo ne samo v naši delovni organizaciji, pač pa v vsej Sloveniji in Jugoslaviji. Iz težav nas lahko, poleg nekaterih bistvenih sprememb v politiki do vina, rešita le kakovost in solidnost. Kot kaže, so naši vinarji na pravi poti, saj so začeli s sanacijo najprej tam, na kar lahko vplivajo sami: s kakovostjo pridobiti ugled in potrošnika, ki bo trajno posegal po naših vinih. Na trgu take modre frankinje ne bo veliko, ker je naše osnovno Tovornjaki s senovskim premogom — dragoceni vir toplote STRAN 4 NAS GLAS — 8 12. oktober 1984 vino še vedno cviček, vrsta vina z geografskim poreklom. Dopolnjevale pa ga bodo druge vrste vin, kot sta sremičan in sremiško vino. K velikemu uspehu jim lahko samo čestitamo! Jože Cernoša (v Poročevalcu M-Agrokombinata Krško, glasilu delavcev in združenih kmetov, 20. septembra oz. 7. številki) Novo glasilo: NAŠ KRUH Avgusta je izšla prva številka glasila Aktiva kmečkih žena z naslovom NAS KRUH. U uvodnih mislih piše Marica Zivič, da se je Aktiv kmečkih žena, ki ima 390 članic, organizacij- sko učvrstil in delovno uveljavil. Organizirane imajo odbore v vseh 16 krajevnih skupnostih. Predsednice teh odborov so članice Upravnega odbora AKŽ, ki deluje pri TOK KTS M-Agrokombinata. Zaradi informiranja članic o delu je Upravni odbor sklenil, naj bi jim v bodoče pošiljali obvestila v obliki glasila NAS KRUH. V prvi številki je pisal NAS KRUH o dosedanjih uspehih AKŽ, o možnostih zdravstvenega letovanja v Atomskih toplicah v Podčetrtku, organizaciji enodnevnega izleta preko Vršiča v dolino Trente ter o možnostih prodaje na novi krški tržnici, pri čemer je posebej poudarjeno, naj vsi, ki nameravajo prodajati na tržnici, v ta namen načrtujejo pridelovanje tržno zanimivih pridelkov. ZZB NOV občine Krško BORCI — ZA DOSLEDNO URESNIČEVANJE OSEBNE IN 9KUPNE ODGOVORNOSTI Na septembrski' seji Predsedstva Občinskega odbora ZZB NOV občine Krško so udeleženci razpravljali o oceni gospodarjenja v naši občini v prvi polovici letošnjega leta, ki jim jo je podal predsednik IS dipl. ing. Vinko Bah, na dnevnem redu pa so bile še točke: porodilo o kopa- pališkem klimatskem zdravljenju in rekreaciji v tekočem letu, domicil-na proslava borcev Kozjanskega odreda in aktivistov OF kozjanskega okrožja na Silovcu, lokalna zbirka Brestanica iin dopolnitev zbirke v Kostanjevici in nekatera ostala vprašanja. SREČANJE BORCEV IN AKTIVISTOV NA SILOVCU Tradicionalno srečanje so borci in aktivisti iz šestih kozjanskih občin (Brežice, Krško, Sevnica, Laško, Šentjur in Šmarje) imeli ob jubileju — 40-letnici ustanovitve Kozjanskega odreda — prav v rojstnem kraju te enote, na Silovcu pri Sromljah. Množičnega srečanja, ki je bilo 15. septembra, se je udeležil tudi Sergej Kraigher, slavnostni govornik pa je bil nekdanji komisar Kozjanskega bataljona Bogo Gorjan, sedanji predsednik ZZB NOV Slovenije. Prireditev so popestrili akrobatski poleti cerkljanskih letalcev in kulturni program domačih ljubiteljskih skupin. Domačini so bili veseli nove asfaltirane ceste, ki bo še bolj povezala nerazvite kraje z obrobja Kozjanskega, je med drugim zapisalo Delo. Naj povemo še to, da se je iz naše občine udeležilo prazničnega srečanja na Silovcu izredno veliko število borcev in aktivistov, tja pa so jih popeljali po trije avtobusi in kombiji ter vrsta osebnih vozil. Predsednik občinske borčevske organizacije Stane Nunčič je v zaključni besedi v zvezi s stabilizacijskimi prizadevanji naše družbe med drugim poudaril: »Borci zavzemajo stališče, da je eno izmed najučinkovitejših sredstev za odpravljanje sedanjih težavnih gospodarskih razmer, ki slabijo tudi varnostni in politični položaj v naši samoupravni socialistični skupnosti, dosledno uresničevanje osebne in skupne odgovornosti, take, kot smo jo pojmovali in uresničevali med NOB, v obdobju obnove porušene domovine in v prvih letih graditve nove socialistične samoupravne družbe ... Zato se mora ZB NOV, upoštevajoč izkušnje iz NOB, še nadalje odločno zavzemati, da se v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah razrešijo del in nalog vsi tisti, ki nočejo, ne znajo ali ne morejo uresničevati kratkoročnih in dolgoročnih planskih nalog, stabilizacijskih dolžnosti, obveznosti in odgovornosti.. ZB NOV se mora upreti vsesplošnemu kritiziranju, ki se vsepovprek pojavlja v naši družbi, podpirati pa konstruktivno in objektivno kritiko, vgrajeno v delegatski sistem, ki bo vzpodbujala ustvarjalnost...« Stane Nunčič je nanizal tudi ukrepe, v katerih vidijo borci izhod iz zaostrenega gospodarskega položaja: večja, učinkovitejša in kvalitetnejša delovna storilnost, boljša organizacija dela, večja finančna in delovna disciplina, manjša odsotnost z dela, nagrajevanje po rezultatih dela, usklajevaije splošne, skupne, osebne in investicijske porabe z realnimi možnostmi, varčevanje s surovinami, energijo, hrano in vsemi drugimi dobrinami, maksimalna uporaba domačih surovin in znanja, učinkovitejše varovanje družbene lastnine, organizacija večizmenske-ga dela in boljša izbira delovnega časa ter s tem ustvarjanje pogojev za hitrejše zaposlovanje mladih ljudi... Delo Izvršnega sveta Ker marsikoga od delegatov in ostalih občanov prav gotovo zanima, o čem vse razpravlja in sklepa »občinska vlada«, objavljamo dnevne rede vseh sej, ki so bile po izidu prejšnje številke in smo zanje prejeli v INDOK center gradivo. 61. SEJA 1. Potrditev zapisnika 59. in 60. redne seje IS 2. Poročilo o uresničevanju politike družbenega in ekonomskega razvoja SRS v letu 1984 in prva ocena možnosti razvoja v letu 1985 3. Analiza uresničevanja srednjeročnih razvojnih usmeritev 1981 — — 1985 in razvoj v letih 1984 s prvimi ocenami potreb ter možnosti razvoja v letu 1985 (»majska analiza«) 4. Poročilo ZIS o uresničevanju politike družbenoekonomskega razvoja v letih 1983 in 1984 in ocenitev možnosti razvoja v letu 1985 5. Predlog smernic za dolgoročni plan SRS 6. Zazidalni načrt Kare Dalmatinova 7. Problematika posebnih odpadkov 8. Informacija o onesnaževanju reke Krke 9. Brezplačen prenos nepremičnin družbene lastnine 10. Določitev višine stroškov vozniškega izpita 11. Statut PTT Novo mesto 12. Sklep o organizaciji partizanske baze v občini Krško za potrebe oboroženih sil 13. Kadrovske in druge zadeve — izmenovanje člana v KO Območne vodne skupnosti Dolenjske Novo mesto — nadomeščanje funkcionarja UDP v času odsotnosti — kadrovske spremembe v odborih IS 14. Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za pridobitev določenih objektov v letih 1984 in 1985 12. oktober 1984 NAS GLAS — 8 (STRAN 5 62. SEJA (po zapisniku) 1. Poročilo o izvršitvi proračuna občine na dan 30. 6. 1984 s projekcijo izvajanja splošne porabe in poročilo o izvršitvi finančnega načrta upravnih organov SO Krško 2. Poročilo in stališče odbora za finančno politiko pri IS SO Krško v zvezi s poročilom SDK o realizaciji ukrepov in aktivnosti za razbremenitev gospodarstva 3. a) Izgradnja industrijskega obrata v Podbočju: b) adaptacija gostinskega lokala »Tri lučke«, c) gradnja obrata v KS Koprivnica 4. Informacija o zaključkih s sestanka v Kovinarski Krško 5. Informacija o problematiki in nalogah inšpekcijskih služb s področja dela RKdP 6. Informacija v zvezi s problematiko izgradnje stanovanjske soseske »Koresov breg« 7. Informacija o gradnji objekta za redukcijo volumna radioaktivnih odpadkov v NEK 8. Informacija v zvezi s stanjem na področju proizvodnje in prodaje mesa 9. Predlog sklepa o povišanju stanarin v občini Krško. 64. SEJA (po zapisniku) 1. Potrditev zapisnika 62. in 63. redne seje 2. Predlog odloka o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve 3. Predlog odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane 4. Predlog odredbe o pristojbinah za veterinarsko-sanitetne preglede in dovoljenja v občini Krško 5. Poročilo o negospodarskih investicijah v občini Krško v letu 1984 6. Sprejem stališč in sklepov v zvezi s problematiko delavskega ia-sclja NEK 7. Naloge s področja organiziranosti kadrov in služb za urejanje prostora 8. Informacija o izvajanju sklepov IS SO v zvezi z odlaganjem pepela 9. Kalkulacija stroškov za pitanje goved za potrebe občinskih blagovnih rezerv 10. Predračun za zaščito brežine pod Žviko ter odstranitev kamenja 11. Problematika v zvezi s telefonskimi priključki na tržnici. 65. SEJA 1. Potrditev zapisnika 64. redne seje IS 2. Analiza uresničevanja srednjeročnih razvojiniih usmeritev 1981 — — 1985 in razvoj v letih 1981 — 1984 3. Informacija o likvidnosti OZD s področja gospodarstva ter o raz-bremenjevaiju gospodarstva v občini Krško 4. Poročilo o usklajevanju sredstev in prispevnih stopenj za zadovoljevanje skupnih potreb za leto 1984 5. Poročilo o oceni izterjave v 1. četrtletju 1984 ter stanju in problematiki izterjave v 2. četrtletju 1984 6. Osnutek odločbe o ukinitvi javne poti v k. o. Pleterje 7. Predlog odloka o javnem mestnem in primestnem prometu v občini Krško 8. Razprava o organizaciji komunalnih dejavnosti v občini Krško 9. Imenovanje članov koordinacijskega odbora za izvajanje študije »Kompleksna vodnogospodarska usmeritev območja reke Krke« INFORMACIJA ELEKTRODISTRIBUCIJE Elektro Celje — TOZD Elektro-distribucija Krško smo zaprosili za informacijo, čemu 'bo nameijeno poslopje, ki rase ob sedanji upravni stavbi na Vidmu. Direktor ŠTEFAN ŠUNTA nam je poslal takole obrazložitev: Upravno stavbo dozidavamo z namenom, da zagotovimo prostor za DALJINSKI CENTER VODENJA, ki bo povezan s centrom vodenja na na sedežu delovne organizacije v Celju ter tako v povezavi z republiškim centrom vodenja (dispečer-ska služba Elektrogospodarstva Slovenije). Za te namene je pridvide-no celotno pritličje in delno kletni prostori, kjer bosta relejni prostor in akumulatorska postaja. Ostali prostori so namenjeni za računalniško in mehanografsko op-remo.ki je sedaj v kleti. Nekaj prostorov bo tudi za pisarne gradbeno--montažne službe (sedaj v kletnih prostorih) in projektivnega oddelka (sedaj v predelani mehanični delavnici na dvorišču). Po ustanovitvi občinske energetske skupnosti je potrebno tudi zanjo zagotoviti dodatne prostore. Dejstvo je, da draga računalniška oprema v neustreznih kletnih prostorih propada in da tako okolje ni primerno niti za delavce. Glede na to, da moramo nujno zagotoviti prostorske pogoje za postopno uvedbo enotnega daljinskega centra upravljanja, smo sklenili urediti tudi ostale najbolj pereče probleme. Prepričani smo namreč, da je investicija v prostore povsem upravičena glede na škodo, ki nastaja na naši občutljivi računalniški opremi, v katero so vložena precejšnja družbena sredstva. Pa še to: Upravna zgradba je bila zgrajena 1958 in je ustrezala takratnim razmeram. Električne naprave so se od 1958 do danes trikrat povečale, odjem električne energije je narasel za 530 "o, število zaposlenih pa okrog 40 °/o. Vse to in omenjeni DALJINSKI CENTER VODENJA pogojuje in opravičuje dozidavo. Tlorisna velikost novega dela je 12,5 x 11 m, v štirih etažah pa bo približno 515 m2 neto površine. STRAN 6 NAS GLAS — 8 St. 7 — oktober 1984 SKLIC SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO Predsedniki zborov Skupščine občine Krško LIDIJA HOČEVAR (Zbor združenega dela), FRANC RAKAR (Zbor krajevnih skupnosti) in ANTON VODI5EK (Družbenopolitični zbor) so sklicali za TOREK, 16. OKTOBRA 1984, OB 16. URI 27. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA v sejni dvorani A, 26. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI v sejni dvorani B in 24. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA v sejni dvorani C. VSI TRIJE ZBORI bodo imeli na dnevnem redu točke: - Določitev dnevnega reda seje zbora - Potrditev zapisnika prejšnje seje zbora - Analiza uresničevanja srednjeročnih razvojnih usmeritev 1981 — 1985 in razvoja v letih 1981 - 1984 v občimi Krško - Predlog odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane - Volitve in imenovanja: Sklepa o razrešitvi in imenovanju komandirja Postaje milice Krško - Predlogi in vprašanja delegacij oz. delegatov ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI bosta imela na dnevnem redu še točke: - Predlog odloka o javnem mestnem in primestnem prometu na območju občine Krško - Predlog odloka o spremembi odldka o cenah za geodetske storitve - Predlog sklepa o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Dolenjske ZBOR ZDRUŽENEGA DELA bo imel na dnevem redu tudi točko: - Predlogi sklepov o dovolitvi uporabe sredstev solidarnosti ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI bo imel na dnevnem redu tudi točko: - Volitve in imenovanja: Sklep o imenovanju delegata v z\>or delavcev Centra za socialno delo Krško v razširjeni sestavi SKLIC SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO Predsedniki zborov Skupščine občine Krško LIDIJA HOČEVAR (Zbor združenega dela), FRANC RAKAR (Zbor krajevnih skupnosti) in ANTON VODISEK (Družbenopolitični zbor) so sklicali za TOREK, 16. OKTOBRA 1984, OB 16. URI 27. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA v sejni dvorani A, 26. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI v sejni dvorani B in 24. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA v sejni dvorani C. VSI TRIJE ZBORI bodo imeli na dnevnem redu točke: - Določitev dnevnega reda seje zbora - Potrditev zapisnika prejšnje seje zbora - Analiza uresničevanja srednjeročnih razvojnih usmeritev 1981 — 1985 in razvoja v letih 1981 - 1984 v občimi Krško - Predlog odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane - Volitve in imenovanja: Sklepa o razrešitvi in imenovanju komandirja Postaje milice Krško - Predlogi in vprašanja delegacij oz. delegatov ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI bosta imela na dnevnem redu še točke: - Predlog odloka o javnem mestnem in prilmestnem prometu na območju občine Krško - Predlog odloka o spremembi odldka o cenah za geodetske storitve - Predlog sklepa o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Dolenjske ZBOR ZDRUŽENEGA DELA bo imel na dnevem redu tudi točko: - Predlogi sklepov o dovolitvi uporabe sredstev solidarnosti ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI bo imel na dnevnem redu tudi točko: - Volitve in imenovanja: Sklep o imenovanju delegata v z\>or delavcev Centra za socialno delo Krško v razširjeni sestavi ANALIZA URESNIČEVANJA SREDNJEROČNIH RAZVOJNIH USMERITEV 1981 — 1985 IN RAZVOJA V LETIH 1981 — 1985 V OBČINI KRŠKO Pripravi j alci tega pomembnega gradiva so pripravili povzetek, ki je glede na obseg osnovnega delegatskega gradiva zelo kratek, a za delegata oz. bralca še vedno dokaj obsežen. Samo po sebi je razumljivo, V zaključku povzetka predlagatelj dokumenta — Izvršni svet SO Krško — navaja: Z analizo uresničevanja srednjeročnih razvojnih usmeritev 1981 — — 1985 in razvoja v letih 1981 — — 1984 želimo dati globalno oceno uresničevanja srednjeročnega plana da še bolj skrčiti osnovnega gradiva ni bilo možno, ne da bi bistveno okrnili najpomembnejše okvirne analize gospodarjenja v naši občini v navedenem obdobju. instrument za obvla- z ugotovitvami stanja in problematike na posameznih področjih. Ta analiza in analize uresničevanja srednjeročnih planov, ki jih morajo pripraviti temeljni nosilci, so pomembne analitične osnove za pripravo dolgoročnih in srednjeročnih planskih dokumentov. Zato je iz- rednega pomena, da v vseh sredinah z aktivnim sodelovanjem strokovnih služb z delegacijami dopolnimo vsebino te analize tako, da bo odraža la celovito sliko uresničevanja planov. Razprave o teh gradivih morajo vzpodbuditi tudi aktivno delo na pripravi novih srednjeročnih in dolgoročnih planov, s katerimi v občini kasnimo. Analize razvojnih možnosti za prihodnje srednjeročno in dolgoročno obdobje ter vsi nadaljnji planski dokumenti bodo morali že pri usmeritvah in ciljih nakazati tako perspektivo našega nadaljnjega razvoja, ki jo bo moč z odločnimi posegi v sedanje razmere gospodarjenja in z učinkovitim uresničevanjem dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije uresničiti. Za presojo izhodišč in možnosti ter za dogovor o nadaljnjem razvoju pa je nujno sodelovanje slehernega delavca in občana, saj se bodo cilji uresničevali z njihovim delovnim prispevkom. Pri tekočem uresničevanju nalog pa bo samo skupno dogovorjen realen plan lahko dejansko instrument za obvladovanje družbene reprodukcije. I. Uresničevanje resolucije 1984 Uresničevanje načrtovanih rasti finančnih kazalcev v prvem polletju 1984 opredeljujejo naslednje ugotovitve : (Opomba pod črto na prvi strani oiklostillnega povzetka: Rezultati veljajo za gospodarstvo občine brez rezultatov NE, katere rezultati v I. polletju letos niso primerljivi). Rast celotnega prihodka je dosegla 54 odstotkov, pri tem so dosegli prihodki na tujem trgu 52-odstotno rast in tako zaostajajo za rastjo celotnega prihodka. Na nižjo rast prihodkov ma tujem trgu vpliva j— ob povečanem konvertibilnem izvozu — med drugim tudi razmerje dolarja do zahodnoevropskih valut. V sedmih mesecih letos se je izvoz na konvertibilno področje povečal za 15,3 i°/o v primerjavi z enakim obdobjem lani (odvija se nekoliko izpod letošnjega plana), uvoz pa se je zmanjšal za 11,2 1% in je manjši od predvidevanj za leto 1984. Porabljena sredstva so višja za 57 odstotkov, dohodek za 46, bruto osebni dohodki za 48 in akumulacija za 60 odstotkov. Upoštevati moramo, da je visoka nominalna rast osnovnih finančnih rezultatov v veMkii merd posledica rasti cen. Rast osnovnih finančnih rezultatov je v I. polletju zaostajala za doseženimi v SRS. Skupno dogovorjen realen plan — dovanje družbene reprodukcije 12. oktober 1984 NAS GLAS — 8 STRAN 7 Dosežena 2 "<> rast družbenega proizvoda se približuje načrtovani za letošnje leto (2,5 °b), vendar bo potrebno do konca leta vložiti maksimalna prizadevanja in doseči 3 % rast, da bomo dosegli vsaj načrtovano novoustvarjeno vrednost. Kvalitetni kazalci gospodarjenja kažejo na izboljšanje fizične produktivnosti dela, rentabilnosti, akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva. Ob tem pa se je poslabšala ekonomičnost poslovanja. Stroški so porasli bolj kot celotni prihodek, kar kaže na poglabljanje razkoraka med proizvodnimi cenami in cenami končnih izdelkov našega gospodarstva. Rast amortizacije, kot osnove za obnovo osnovnih sredstev, kaže ugodno sliko — vendar le na račun višje obračunane amortizacije v To varni celuloze in papirja. V ostalih organizacijah združenega dela rast amortizacije ne dosega rasti cen. Izgube, ki so v primerjavi s polletjem lani skoraj petkrat višje, so se v primerjavi s trimesečjem 1984 zmanjšale tako po številu organizacij združenega dela, ki so izkazale negativen finančni rezultat, kot po višini izgube. Razporeditev dohodka kaže na ugodno gibanje v pogledu obveznosti za skupno in splošno družbeno porabo ter drugih obveznosti iz dohodka, kjer se že delno poznajo prvi učinki ukrepov za razbremenitev gospodarstva. Njihove učinke pa po drugi strani zmanjšuje visoka rast obresti. Zmanjševanje obveznosti za združevanje sredstev za izvajanje programov družbenih dejavnosti pa na drugi strani povzroča likvidnostne težave pri SIS družbenih dejavnosti in izvajalcih na tem področju. Medtem ko se je z znižanjem nekaterih prispevnih stopenj dn davkov pričel proces razbremenjevanja gospodarstva, pa nismo realizirali skupnega dogovora za združevanje sredstev po povišani prispevni stopnji 0,50 % za komunalno gospodarstvo in zato tudi nujna sanacija kritičnega stanja pri vodooskrbi nima materialne osnove za izvajanje del. Tudi v dodatnem združevanju skupna obremenitev gospodarstva ne bi bila večja od predhodnega leta in bi ostala v resolucijskih okvirih. Čisti osebni dohodki rastejo tokrat v gospodarstvu občine skoraj skladno z rastjo življenjskih stroškov in je njihova realna rast rahlo izpod ravni polletja 1983, medtem ko je realna raven osebnih dohodkov v SRS nižja. V I. polletju letos smo dosegli samo polovico načrtovane rasti zaposlenosti, pri tem pa ugotavljamo porast nezaposlenih v občini. Se naprej se poslabšuje likvidnost v gospodarstvu, kar se kaže v nizki rasti sredstev na žiro računih in ostalih denarnih sredstev ter na drugi strani v visoki rasti terjatev, kratkoročnih kreditov in neplačane realizacije. Likvidnostno stanje OZD se vse bolj razrešuje z najemanjem kratkoročnih kreditov pri bankah, z medsebojnim kreditiranjem OZD, pomembno vlogo, predvsem pri zagotavljanju sredstev za izplačila osebnih dohodkov, pa ima tudi sklad skupnih rezerv gospodarstva. S sredstvi sklada so izvedeni posegi tudi pri saniranju izgub. V letu 1984 je bil iskladno z za- Bistvene razvojne usmeritve za to srednjeročno plansko obdobje so terjale prestrukturiranje na vseh področjih, večjo izvozno usmerjenost gospodarstva, napredek v kvaliteti gospodarjenja in rast družbene produktivnosti dela, uokvirjanje porabe v dane možnosti ter gospodarsko rast v občini (izraženo v družbenem proizvodu) nekoliko iznad predvidevanj SRS. Pri izvajanju teh usmeritev pa so nastopile bistvene spremembe razvojnih pogojev, ki so bile takšne, da so močno ožile razvojne možnosti. Te spremembe so pomenile na eni strani zavestno odločitev v skladu s potrebo dolgoročne gospodarske stabilizacije, kot je hitrejša rast obrestnih mer, realnejši tečaj dinarja, po drugi strani pa zaostritev pogojev, ki jih vsiljujejo težje gospodarske razmere in kopičenje učinkov problemov iz prejšnjih obdobij. Poglavitna materialna gibanja so v teh razmerah vendarle relativno uspešna. Industrijska proizvodnja se je v letih 1981 — 1983 povečala poprečno po 3 °/o letno. Pri tem pa ugotavljamo upadanje proizvodnje pri OZD, ki so poslovale z motnjami, in zmanjšujejo skupni učinek fizičnega obsega industrijske proizvodnje v tem obdobju. Finančni rezultati gospodarjenja v teh letih so varljivi. Bruto dohodek gospodarstva se pod inflacijskim vplivom močno »-napihuje«, njegov realni obseg je bil še leta 1982 na ravni leta 1980, medtem ko se je povečal v letu 1983. Realni družbeni proizvod je po nazadovanju v letu 1981 obrnil trend v pozitivno smer dn se je višina dosežene realne rasti družbenega proizvoda gibala v naslednjih letih nekoliko iznad rasti, doseženih v SRS. V prvdh treh letih smo dosegli 1,9 °/o poprečno realno stopnjo rasti konom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti dopolnjen prostorski del družbenega plana, vendar s tem še ni dolgoročno opredeljena raba prostora v občini. To bo usklajeno z dolgoročnim družbeiim planom občine, katerega aktivnosti so pričele v tem letu. Primerjava drugih urbanističnih dokumentov, predvsem urbanističnih načrtov Kostanjevica in Brestanica — Senovo, kasni. Vzroki za to so v vse manjših finančnih zmogljivostih družbe in v angažiranju strokovnega kadra na dopolnjevanju srednjeročnega plana občine za obdobje 1981 — 1985. družbenega proizvoda, za obdobje 1981 — 1985 je načrtovana 2,2 % rast. Z vidika razvojnih potreb in za doseganje vsaj načrtovane rasti novoustvarjene vrednosti bi morali v letih 1984 — 1985 dosegati hitrejšo rast in doseči vsaj 2,6 % realno rast družbenega proizvoda. Ugotavljamo povečanje izgub gospodarstva. Obveznosti gospodarstva pa se povečujejo veliko bolj zaradi obresti, medtem ko so ostale pogodbene, zakonske in samoupravno dogovorjene obveznosti rasle do leta 1982, od tedaj dalje pa so glede na delež v razporejenem dohodku v upadanju. Močno so se povečale obveznosti OZD do združevanja sredstev za SIS materialne proizvodnje in za ostala združevanja; tako so predstavljale te obveznosti v letu 1983 že 425.168.000 din ali skoraj polovico celoletne akumulacije našega gospodarstva. Življenski standard je nazadoval zaradi upadanja realnih osebnih dohodkov ki pa so se gibali, razen v letu 1982, v vseh letih nekoliko nad ravnijo relanih osebnih dohodkov v SRS. Gibanje osebnih dohodkov smo usklajevali z dogovorjeno politiko razporeditve dohodka za osebne dohodke. Iz strukture delitve razporejenega dohodka pa vidimo, da je delež bruto osebnih dohodkov močno upadel in se je zmanjšal od 48,7 °/o v letu 1980 na 41,5% v I. polletju 1984 ter je tako oženje deleža za bruto osebne dohodke največ prispevalo h krepitvi reprodukcijske sposobnosti gospodarstva. Delitvena politika se je uresničevala tudi na področju skupne in splošne porabe z zaostajanjem rasti teh porab za rastjo dohodka. Dodatno so bila limitirana sredstva še z zakonskimi predpisi. Tako se je zmanjšal delež skupne porabe v družbenem proizvodu od 12,20% v letu 1980 na 8,40% v I. polletju 1984, delež splošne porabe (prora- II. Uresničevanje srednjeročnih razvojnih usmeritev in razvoja v letih 1981 — 1984 z vidika ustvarjanja in razporejanja dohodka STRAN 8 NAS GLAS — 8 12. oktober 1984 čun) pa od 2,6 °/o v letu 1981 na 1,6% v I. polletju 1984. Zaposlovanje se je povečevalo po 1,5'% poprečni stopnji v prvih treh letih, pri tem je .v letu 1983 upadlo in se za 1 % zvišalo v I. polletju 1984. Posledica manjšega zaposlovanja od načrtovanega se kaže v porastu nezaposlenih (300 v I. polletju 1984), struktura nezaposlenih pa opozarja tudi na potrebo po realnejšem načrtovanju na vseh področjih. Kvaliteto gospodarjenja zmanjšuje inflacija in njena logika, ki prevladuje. Vpliv na dosežene rezultate v našem gospodarstvu pa imajo tudi disparitete cen, saj nekatere dejavnosti skrajnih stroškovnih pritiskov vhodnih cen niso uspele vselej kompenzirati s prodajnimi cenami svojih proizvodov. Kazalci učinkovitosti kažejo, da so ekonomičnost, rentabilnost poslovanja in akumulacijska sposobnost gospodarstva v prvih treh letih v upadanju, medtem ko repro-duktivna sposobnost gospodarstva raste, na kar je imela predvsem vpliv višje obračunana amortizacije. V tem obdobju je vse bolj naraščala nelikvidnost, ki izhaja iz večanja zadolževanja, stroškov za obresti, rasti tečajnih razlik, pomanjkanje obratnih sredstev, negativnih finančnih izidov poslovanja itd. Na področju zunanjetrgovinske menjave ugotavljamo, da se realizacija tako pri izvozu kot pri uvozu odvija na dosti nižji ravni od predvidevanj. Vrednost izvoza na konvertibilno področje se je zmanjševala iz leta v leto po 7,9 % poprečni letni stopnji, povečeval pa se je izvoz na klirinško področje — najmočneje v letu 1983, ko je ibila dosežena vrednost tega izvoza trikrat večja kot v letu 1982. Uvoz je padal po poprečni letni stopnji 0,8 %, kar \se je na drugi strani negativno odražalo na proizvodnjo, ob takih gibanjih pa je bilo doseženo ugodno pokritje uvoza z izvozom. Na nezadovoljive rezultate pri izvozu je imela pretežno vpliv Tovarna celuloze, ki predstavlja 85 % vsega izvoza občine in zaradi obveznosti do domačega trga ne more sama oblikovati svojega obsega izvoza. Poudariti moramo, da je bilo premalo storjenega pri drugih OZD, ki so bile opredeljene kot nosilke zavečj e vključevanje v izvoz, najmočnejši padec izvoza na konvertibilno področje pa ugotavljamo v kovinsko predelovalni, lesno predelovalni in prehrambeni industriji. Dosežena raven razvoja na tem področju je tako šibka osnova za izpolnitev nalog v tem obdobju kot tudi za hitrejši nadaljnji razvoj. NF KR^KO* REMONT OPRAVLJEN SEDEM DNI PRED ROKOM 23. avgusta 1984 ob 8. uri so v Nuklearni elektrarni Krško s ponovno priključitvijo generatorja električne energije na omrežje končali sedem dni pred planiranim rokom drugi remont. Remont, ki naj bi po planu trajal 60 dni, se je začel 29. junija. Poleg planiranih del, med katerimi sta bila najpomembnejša zamenjava goriva in pregled uparjalnikov, se je v času remonta pokazala potreba po nekaterih neplaniranih delih, in sicer: Westinghouse je v okviru garancije saniral poškodbo na enem od varov na tlačniku, kar je zahtevalo podaljšanje del na kritični poti za osem dni. Pregled uparjalnikov je pokazal, da je potrebno zamašiti skupno šest cevi v obeh uparjalnikih, kar je trajalo dva dni. V okviru zamenjave ene tretjine gorivnih elementov pa je prišlo do potrebe po dopolnilni zamenjavi goriva in s tem dodatnem izračunu sredice, tako da se je planirani čas, ki je bil na razpolago za najpomembnejša dela, s tem skrajšal za pet dni. Ker pa so delavci NE Krško skupaj z okoli 300 delavci delovnih organizacij iz združenja JUGOATOMENERGO remontna dela opravljali tako rekoč dan in noč, so kljub nenačrtovanim dodatnim delom remont zaključili prej. Pomemben rezultat ne-planiranega obratovanja je 86.980 MWh, ki jih je nuklearka oddala v omrežje v avgustu. S. MAVSAR Obseg vlaganj v nove investicije so omejevali znatno težji pogoji, kot smo jih predvideli s srednjeročnim družbenim planom. Pri virih sredstev so prevladovala lastna in združena sredstva, različno po letih pa je bil pomemben tudi vir iz sredstev bank. Skupna vrednost investicij od leta 1981 do I. polletja 1984 je znašala 3.387.000.000 din. V letu 1981 so investicije v osnovna sredstva gospodarstva predstavljale 9,2 % družbenega proizvoda, v letu 1982 se je ta delež povečal na 15,2 1%, v letu 1983 pa je ta delež v primerjavi z letom 1982 padel in je znašal 14,8 %, kar je na ravni SRS (delež v SRS je 15 H), V prvih treh letih je bilo zgrajenih 226 stanovanj, kar predstavlja 97,4 % realizacijo srednjeročnega plana. Pomembno je bilo pridobivanje stavbnih zemljišč za družbeno usmerjeno in usmerjeno individualno stanovanjsko gradnjo. Pridobivanje zemljišč pa je dolg in zapleten postopek, ker nastopa veliko število lastnikov zemljišč, zato bo potrebno takoj pridobiti nove zazidalne načrte za Krško, Senovo, Brestanico in Kostanjevico. Realizacija planiranih vlaganj na področju vodooskrbe predstavlja v tem obdobju samo 36,4 °/o, pretežen del teh ^vlaganj je bil v vodovode, ki so že v upravljanju DO Kostak. Prevzem vodovodov od krajevnih skupnosti v upravljanje DO Kostak teče počasi, za kar so vzroki v izredno slabem stanju vodovodov, ki ne izpolnjujejo pogojev za tehnični prevzem, tiste vodovode, ki 12. oktober 1984 NAS GLAS — 8 STRAN 9 so v dobrem stanju, pa krajevne skupnosti niso pripravljene oddati. Vodooskrba je na nekaterih področjih že izredno kritična, zato bo potrebno zagotoviti na eni strani sredstva za usposobitev vodovodov in prevzem v upravljanje DO Ko-stak, na drugi strani pa na osnovi raziskanih novih virov zagotoviti zdravo pitno vodo področjem, kjer je oskrba iz sedanjih virov nezadovoljiva. Na področju kanalizacije so se izvajala dela na osnovi urejene dokumentacije v krajevnih skupnostih Krško, Leskovec, Senovo, Brestanica, Kostanjevica in Podbočje, vendar je realizacija dosegla komaj 13,9 % petletnih predvidevanj. Dejavnost cestnega gospodarstva smo v tem obdobju opredelili kot Z vidika prestrukturiranja gospodarstva in naložb so bila ,v prvih treh letih pomembna vlaganja predvsem na področjih: energetika — v izgradnjo Nuklearne elektrarne in v raziskave za nadaljnjo eksploatacijo premoga; industrijo, ki je vlagala sredstva v spremembo tehnoloških postopkov, modernizacijo in dopolnitev opreme, v ekologijo; kmetijstva za pridobivanje novih rodovitnih zemljišč in v prilagajanje strukture kmetijske proizvodnje; na področju drobnega gospodarstva — v dograditev Obrtnih storitev in pridobivanje novih enot v zasebnem sektorju; prometne infrastrukture — v obnovo elektrogospodarskih, elektrodi-stribucijskih objektov, v opremo in v avtomatsko telefonsko centralo, nadalje vlaganja v modernizacijo cest ter na področju preskrbe v izgradnjo skladišč za blagovne rezerve, silosov za moko, izgradnjo trgovskega lokala v Brestanici in v izgradnjo tržnice v Krškem. Z vidika prestrukturiranja gospodarstva v tem obdobju pogrešamo programe, ki so nujni, da se pospeši kvalitetna rast, tehnološki napredek in bolj prodorno izvozno uveljavljanje, s tem pa tudi hitrejše posege v modernizacijo in dograditev izvoznih kapacitet na osnovi združevanja dela in sredstev. Pri razvoju posameznih gospodarskih panog ugotavljamo, da se nam glede na rast deleža industrije še prepočasi razvijajo druge dejavnosti, predvsem kmetijstvo in drobno gospodarstvo ter spremljajoče dejavnosti — trgovina, gostinstvo in turizem z necelovito ponudbo. Glede na taka gibanja tudi ne dosegamo načrtovanih sprememb udeležbe gospodarskih dejavnosti v komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena z namenom, da dosežemo izenačitev standarda vzdrževanja vseh prometnih površin. Na osnovi določil novega zakona o cestah, ki predpisuje reorganizacijo cestnega gospodarstva, je bila v naši občini ustanovljena SIS za ceste; opravili smo tudi kategorizacijo, s katero se je omrežje lokalnih cest v občini povečalo za 40 km cest, in sicer izključno cest v hribovitih predelih Gorjancev, Velikega Trna, Zdol in Bohorja. Investicije so v tem obdobju obsegale pretežno večja vzdrževalna dela (most Brod, cesta Podbočje — Kostanjevica z izogibališči, sanacija plazov), v zadnjih dveh letih pa bo potrebno dvigniti predvsem standard vzdrževanja cest na celotnem območju občine in zagotavljati vzdrževanje cest v zimskem času. strukturi družbenega proizvoda. Kvalifikacijska struktura zaposlenih v občini se je v zadnjih letih sicer izboljšala, s povečanjem deleža kvalificiranih in visokokvalifici-rainiih delavcev ter delavcev s pridobljeno višjo izobrazbo. Porasel je tudi delež priučenih delavcev in zmanjšuje se število delavcev brez temeljne poklicne usposobljenosti. Vendar je dosežena kvalifikacijska struktura zaposlenih še vedno neustrezna in je v primerjavi z republiškim poprečjem zelo nizka. Zaradi precej umirjenega zaposlovanja (dosežena je l,5i°/o poprečna letna stopnja rasti zaposlenih v obdobju 1981 — 1983), neskladja med interesi posameznika, zmogljivostmi šol in potrebami združenega dela ter omejene prostorske mobilnosti iskalcev zaposlitve se od leta 1980 v občini povečuje število nezaposlenih delavcev, tako da znaša v letu 1983 njihov delež v primerjavi z zaposlenimi 3,1 °/o (v SRS 2 %). Tako stanje terja realno načrtovanje potreb po kadrih in aktivno poklicno usmerjanje mladine glede na potrebe združenega dela ter načrtno kadrovsko štipendiranje vnaprej. URESNIČEVANJE KONKRETNIH NALOG, KI SO JIH PREVZELI NOSILCI Z DOGOVOROM O TEMELJIH PLANA, PO PODROČJIH: ENERGETIKA IN RUDARSTVO Izredno kritično stanje na področju prenosa in distribucije kvalitetne električne energije terja pospešeno sanacijo obstoječih razmer na celotnem območju Posavja in Dolenjske, za kar potekajo aktivnosti za zagotovitev sredstev za izgradnjo novega dodatnega DV 110 kV Trbovlje — Sevnica — Brestanica — Krško — Novo mesto — Trebnje. Za planirano izgradnjo elektro-distribucijskih objektov omrežja v krajevnih skupnostih so zagotovljena sredstva in bo do konca petletke realizirana. Sredstva za neelektrifi-cirana gospodinjstva so zagotovljena le delno, zato bo potrebno za ostala sredstva zagotoviti finančne vire s sodelovanjem občanov in komunalne interesne skupnosti in elektrificirati gospodinjstva v tem obdobju. Ugotavljamo kasnitev investicijske dejavnosti v odpiranje novih etaž premoga. Ta dela bo potrebno pospešeno nadaljevati in zagotoviti energetska sredstva v letih 1984 in 1985. Nadaljevati bo potrebno tudi z raziskovalnimi deli na nekdanjem, opuščenem polju Dol in raziskovalna dela na območju nahajališča lignita Globoko. V letu 1984 je izdelana študija o definitivni zasnovi spodnjesavske verige hidroelektrarn na odseku od Zidanega mosta do meje SRH. Izdelana je tudi študija optimalne lokacije malih hidroelektrarn in študija o daljinskem ogrevanju. PAPIRNA INDUSTRIJA Vlaganja v odpravo ozkih grl v proizvodnji bo potrebno nadaljevati in v celoti zagotoviti obnovo dotrajane opreme ter zagotoviti še druge pogoje za nemoten potek proizvodnje. 25 LET SDK Zvezna ljudska skupščina je 16. 10. 1959 sprejela zakon o družbenem knjigovodstvu in tako praznuje letos ta pomembna družbena institucija 25-letnico obstoja. Ob jubileju čestitamo delavcem Službe družbenega knjigovodstva — podružnice v Krškem! V tem obdobju je bil dosežen kvaliteten premik s prestrukturiranjem proizvodnje na nižjegramske papirje, ki vpliva na racionalnejšo rabo surovin in na višji dohodek. Za nadaljnji razvoj je pomembno dopolnjevanje proizvodnje z izdelki višje stopnje predelave. Ker ima dispariteta cen pri roto papirju znaten vpliv na ekonomski položaj Tovarne celuloze, bo potrebno z udeležbo na skupnem prihodku uveljaviti prerazporeditev deležev med porabniki roto papirja in Tovarno celuloze. Naloga za opredelitev potrebnih zemljišč za deponiranje pepela iz Tovarne celuloze je vezana na predhodno študijo oziroma strokovne podlage za ustrezno rešitev. Čeprav je izdelava takšne študije tudi obveza, ki izhaja iz lokacijske odločbe za sedanjo tehnološko depo- III. Izvajanje Dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981 — 1985 STRAN 10 12. oktober 1984 nijo pepela, lahko ugotovimo, da do sedaj še nimamo strokovne podlage za iskanje površin za dokončno ali vsaj dolgoročnejše reševanje problema deponiranja pepela. KOVINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA Proizvodnja v kovinsko predelovalni industriji se je odvijala po utrjenih proizvodnih programih za to srednjeročno obdobje. Zaradi težav in negativnih izidov poslovanja, ki so v pretežni meri posledica zunanjih zaostrenih razmer v tej dejavnosti, pa tudd pomanjkanja ustreznih ^rezervnih programov« se je delno že prestrukturirala in dopolnila proizvodnja v Metalni — TOZD TGO Senovo, potreba po spremembi oz. dopolnitvi proizvodnih programov pa se nakazuje tudi v Kovinarski Krško. MIMOGREDE... V obratu za predelavo uranove rude Rudnika urana Zirovski vrh je stekla konec septembra poskusna proizvodnja. Koncentrat, ki ga bodo v ZDA predelali v gorivo, bo zadostoval za potrebe krške nuklear-ke. Letni prihranek pri nakupu jedrskega goriva bo predvidoma znašal 5 milijonov dolarjev. Kovinsko predelovalna industrija se je pričela uveljavljati na zunanjem tržišču — na konvertibilnem in klirinškem področju. Zaradi stečaja dolgoletnega poslovnega partnerja Kovinarske je izpadlo tudi 15 % celotne izvozne proizvodnje Kovinarske, katero bo potrebno nadomestiti. V izvozu se uveljavljata Metalna in Sigmat, večje povečanje izvoza na klirinško področje pa je dosegel v tem obdobju SOP Krško. Odprta ostaja naloga kovinsko predelovalne industrije za večje vključevanje v izvoz na konvertibilno področje in za racionalnejše koriščenje kapacitet. Tako z ekonomskega kot prostorskega vidika bo potrebno utrditi tudi proizvodne programe Novo-les — TOZD Sigmat Brestanica. Za zazidalni načrt industrijske cone Zadovinek je izdelan delovni osnutek, ki opredeljuje zemljišča za prostorsko širitev Kovinarske in za SOP. Realizacija preselitve TOZD Storitve in TOZD Klepar ni začeta, zato je na obstoječi lokaciji omogočena začasna širitev, in sicer na površinah, ki so po študiji prenove starega mestnega jedra opredeljene za stanovanjsko gradnjo. INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA Razvoj industrijske elektronike temelji na višji stopnji dodelave elektronskih elementov. V okviru dolgoročnega programa razvoja Iskre bo potrebno opredeliti tudi ustrezne programe za nadaljnji razvoj te dejavnosti v občini. INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA V tem obdobju je občutno upadlo povpraševanje po izdelkih industrije gradbenega materiala, s čimer se je poslabšal tudi ekonomski položaj te dejavnosti. Nerealizirana ostaja naloga za skupne proizvodne kapacitete — organizacija enotne gramoznice za vse koristnike v občini, s čimer bi morali ustvariti pogoje za sodelovanje pri večjih delih, kot je gradnja hidroelektrarn na Savi itd. Upadanje del, na katera je vezana ta industrija, terja dopolnitev proizvodnje še z drugimi programi, s čimer bi zagotovili polno zaposlenost delavcev. Realizacija planiranih ciljev v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 je v fazi izdelave zazidalnega načrta gramoznice Spodnji Stari grad. Nerealizirana ostaja tudi naloga za širše povezovanje Projektivnega biroja IGMP, ki naj bi glede /na kadrovski potencial kompletiral svojo dejavnost. TEKSTILNA INDUSTRIJA Proizvodni program se je pri obstoječih zmogljivostih prilagajal predvsem zahtevam zunanjega trga in se je v tem obdobju zelo uspešno vključeval v izvoz. Tekstilna industrija ohranja osnovno dejavnost po obstoječih programih, pri tem pa bo potrebna stalna medernizaci-ja v smislu avtomatizacije konfekcijskih proizvodnih postopkov. PREHRAMBENA INDUSTRIJA V pekarski dejavnosti je bil asortiman dopolnjen s slaščičarskimi proizvodi, dopolnjen je tudi asortiman ponudbe kruha. Dejanska oskrba kruha ni zadovoljiva, premajhna je ponudba osnovnih vrst kruha, slaba je tudi kvaliteta kruha. Za zagotavljanje osnovnih vrst kruha bo potrebno razrešiti tudi problematiko izgub, ki nastajajo zaradi večjih vhodnih cen, ,ki jih ni možno kompenzirati s cenami kruha. Izpostavljamo nerealizirano nalogo, to je zagotovitev celodnevne oskrbe s kruhom. Žito /TOZD Pekarna in M-Preskrba morata čimprej zagotoviti celodnevno prodajo kruha v obstoječih prodajnih kapacitetah. Proizvodnja žvečilne gume poteka na delno razširjenem asortima-nu, vendar bo potrebno še veliko storiti za pridobivanje novega sloja potrošnikov, saj ostajajo v tej smeri odprte raziskave in možnosti nadaljnjega razvoja. Vzporedno s tem bodo nujna vlaganja v nove sodobnejše stroje, saj bi zastarelost opre- me bistveno zmanjšala konkurenčno sposobnost na trgu. PRIDOBIVANJE KREMENČEVEGA PESKA V teku je utrjen proizvodni program pridobivanja kremenčevega peska z rahlim povečanjem fizičnega obsega. Odprta ostaja naloga raziskav v polfinalne in finalne proizvode. Do leta 1984 Kremen Novo mesto — enota Ravno pri Raki še ni dostavil programa finalizacije kremenčevega peska in gline in ravno tako ne programa sanacije eksplo-atacijskih območij Ravno pri Raki. KMETIJSTVO IN VETERINA Na področju kmetijstva so bili doseženi nekateri kvalitetni premiki, predvsem v smeri organizacije proizvodnje in tehnologije, urejanja zemljišč, organiziranja tržne poljedelske proizvodnje, razreševanja problematike v živinoreji. Organizirane so bile skupne aktivnosti za večjo in boljšo obdelavo vseh kmetijskih zemljišč in za večanje hektarskih donosov. Pomembno vlogo pri pospeševanju kmetijstva je odigral sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. S sredstvi sklada je bila zagotovljena kadrovska okrepitev pospeševalne službe, premiranje poljedelske živinorejske proizvodnje in drugi pomembni ukrepi za večjo proizvodnjo hrane. Premiki v pozitivno smer so bili doseženi pri intenziviranju in organiziranju poljedelske proizvodnje, kar se je odražalo v pridelavi koruze, tržnih viških pšenice, pri pospeševanju živinoreje, predvsem v prašičjereji z izgradnjo mini farm. Izgradnja prašičjerejske farme s kapaciteto 30.000 prašičev letno kasni in ne daje načrtovanih učinkov. Pomemben je pričetek vključevanja v izvoz predvsem s sadjem in vinom. Prenovljena čistilnica vabi KOSTAK, delovna enota ČISTILNICA (na Tovarniški ulici) obvešča, da je pričela delati v prenovljenih prostorih. Čistilnica posluje vsak dan od 6. do 16. ure, ob sobotah pa od 6. do 14. ure. Poleg čiščenja in pranja oblačil opravljajo tudi popravila čevljev. Ugotavljamo problematiko predvsem v kritičnem stanju pri oskrbi surovin za proizvodnjo krmil, predvsem za prašičjerejo in delno govedorejo — tako zaradi pomanjkanja na trgu kot zaradi visokih cen koruze na domačem trgu; 12. oktober 1984 NAS GLAS — 8 STRAN 11 na področju odkupa in predelave grozdja, kjer ob boljših letinah sedanje kletne kapacitete ne zadoščajo za odkup vseh ponujenih količin grozdja. Ker smo v prejšnjih obdobjih vlagali znatna sredstva v obnovo vinogradov, pridelki grozdja pa so tudi pomemben vir prihodkov kmečkih gospodarstev, bo potrebno čimprej ustrezno ukrepati za zagotovitev celotnega odkupa grozdja in plasma vina. Kljub doseženim kvalitetnim premikom na področju kmetijstva še vedno nimamo pripravljene bilance rabe kmetijskih površin, kar je temeljna osnova za nadaljnje realno načrtovanje v ravninskem in hribovitih predelih. Predvsem ugotavljamo nezadovoljivo stanje obdelanosti zemljišč v hribovitih predelih, zato bo potrebno zagotoviti vse pogoje in doseči večje vključevanje hribovitih zemljišč v organiziranje ustrezne kmetijske proizvodnje. Na področju veterine ugotavljamo, da je izvajanje vseh preventivnih ukrepov preprečevalo večja obolenja živali in v tem obdobju ni bilo večjih izbruhov nevarnih kužnih bolezni. Iz zapisnika: NAMESTNIKA SODNIKA ZA PREKRŠKE Na prejšnji seji so skupščinski zbori izvolili dvoje namestnikov sodnika za prekrške v naši občini, in sicer poklicna kolega iz brežiške ter sevniške občine DANICO KOSTEVC in SILVESTRA TIHOLETA. Zaskrbljujoče je zdravstveno stanje vimen krav molznic in higienska kakovost mleka, ki se v zadnjih letih ni izboljšala. Ker je mleko pomembna sestavina v vsakodnevni prehrani, bo potrebno za sanacijo stanja ustrezno ukrepati. VODNO GOSPODARSTVO Naloge, sprejete za izvajanje v srednjeročnem obdobju na območju naše občine, se izvajajo v okviru plana. Pri tem pa izpostavljamo neporavnane obveznosti Nuklearne elektrarne Krško do Vodne skupnosti Dolenjske, ki je zaradi tega zmanjšala osnovno vodno gospodarsko dejavnost tudi do 20 % od planiranih letnih vlaganj. Za poravnavanje obveznosti NE bo potrebno ustrezno ukrepati. GOZDARSTVO Gospodarjenje z gozdovi se odraža v gozdno gojitvenih delih, v naraščanju gozdnega prirastka in vrednostnih donosov ter ohranjanju biološkega ravnovesja. Odprta ostaja naloga razmejevanja namenske rabe površin med kmetijstvom in gozdarstvom. Ta naloga zahteva pospešeno aktivnost zato, da bodo sedaj zaraščene površine usposobljene za racionalno izrabo. GRADBENIŠTVO Razmere v gradbeništvu terjajo pospešeno delo na temeljni nalogi iz »Dogovora«, to je na zagotovitvi celovitejše ponudbe gradbenih izvajalcev, z vključevanjem vseh kapacitet v občini — od projektive, gradbene operative vse do zaključnih del. Gradbeništvo se bo moralo organizacijsko in tehnološko razvojno usmeriti in usposobiti za prevzemanje manjših gradbenih del doma in se v večji meri vključevati v izvajanje del v tujini. Gradbeništvo bo moralo prenehati z ekstenzivnim zaposlovanjem in se vse bolj usmerjati k produktivnejšemu in učinkovitejšemu koriščenju zaposlenih kadrov. Ob izdelavi delovnega osnutka zazidalnega načrta industrijske cone Zadovinek ugotavljamo, da niso usklajeni razvojni programi SGP Pionirja — TOZD Gradbeni sektor in IGMP Sava — TOZD IGM z ostalimi porabniki prostora na tem področju. Zato do prostorskih realizacij do sedaj še ni prišlo. PTT PROMET V tem obdobju je deset krajevnih skupnosti pričelo graditi ali že zgradilo krajevno telefonsko omrežje. Nova omrežja se gradijo po krajevnih skupnostih za 1.400 naročnikov, novi naročniki pa se bodo lahko vključili v promet šele po vključitvi oddajnega centra Trdinov vrh. Zato je toliko pomembnejše in nujno, da bodo sredstva na predlagani način pravočasno zbrana in bo tako v drugi polovici leta 1985 realizirana ta pomembna naložba. TRGOVINA IN PRESKRBA Z dodatnimi vlaganji v pridobitev novih prodajnih kapacitet so prostorski pogoji za organiziranje prodaje v povprečju zagotovljeni-Nezadovoljivi prostorski pogoji za preskrbo občanov so le na nekaterih območjih občine. Pomembno dopolnitev v ponudbi bodo prispevale dejavnosti v novozgrajeni tržnici v Krškem. Za preskrbo občanov z osnovnimi živilskimi artikli pa so bili zgrajeni silosi za moko in skladišče za blagovne rezerve. Zagotovljen je tudi del zalog mesa v živem. Posebej izpostavljamo nerealizi- rano nalogo — to je zagotovitev ustreznih prostorov in organiziranje ponudbe za repromaterial za oskrbo drobnega gospodarstva in izgradnjo bencinskega servisa za občinske blagovne rezerve, za kar bo potrebno čimprej zagotoviti prostorske in druge pogoje. Iz zapisnika: IMENOVANJE ... Skupščina občine Krško je imenovala za namestnico predsednika Občinskega komiteja za družbene dejavnosti IPOLONO UREK, ravnateljico Vzgojno varstvenega zavoda Krško. V zadnjih letih so bila krizna obdobja z osnovnimi prehrambenimi artikli sanirana z zalogo v občinskih blagovnih rezervah in s skupnimi aktivnostmi za zagotavljanje večje založenosti in ponudbe. Trgovina bi morala z obstoječim potencialom več storiti za popolnejšo in kvalitetnejšo preskrbo občanov in prilagoditi delovni čas potrebam potrošnikov. Odprta ostaja tudi naloga prestrukturiranja in specializacije prodajaln. GOSTINSTVO IN TURIZEM Oblikovanje kvalitetnejše in celovite gostinsko-turistične ponudbe ostaja še vnaprej odprta naloga, katero bo potrebno glede na manjše povpraševanje po hotelskih uslugah čimprej rešiti. Ugotavljamo, da vpeljava ocenjevanja v zasebnem sektorju med drugim vpliva na izboljšanje gostinske ponudbe. Med gostinskimi obrati bi morali doseči uskladitev prostih in delovnih dni ter s tem zagotoviti ustrezno gostinsko ponudbo v vseh dneh. Pričetek urejevanja dveh kmetij za potrebe kmečkega turizma terja od nosilca tega razvoja, da pripravi program ponudbe in da tako zagotovi dejanski razvoj z vključevanjem v širšo turistično ponudbo. Nerealizirana ostaja naloga — dopolnitev ponudbe za razvoj stacionarnega turizma, za kar bo potrebno poiskati ustreznega nosilca. Nerealizirana ostaja naloga za zagotovitev celovite in bolj kvalitetne gostinsko-turistične ponudbe, izgradnja potrebne turistične infrastrukture, dopolnitev ponudbe za razvoj stacionarnega turizma in ostalih dejavnosti, zato bo potrebno določiti ustreznega nosilca. DROBNO GOSPODARSTVO Ugotavljamo, da v tekočih aktivnostih ne dosegamo načrtovani hitrejši razvoj drobnega gospodarstva STRAN 12 NAS GLAS — 8 12. oktober 1984 v zasebnem sektorju, medtem ko so se OZD s tega področja -prestrukturirale v industrijo in se je družbeni sektor še zmanjšal. Kljub opredeljenim nosilcem nalog in smerem razvoja ter tekočim aktivnostim z organiziranjem razstave drobnega gospodarstva in industrije v letu 1984 in drugih oblikah navezovanja stikov drobnega gospodarstva z ostalimi dejavnostmi, iz združenega dela skoraj ni pobud za odstopanje proizvodnih programov, ki bi se racionalneje izvajali v enotah drobnega gospodarstva. Tako stik med združenim delom in zasebnim sektorjem obrti ni zadosti trden, da bi na njem gradili nadaljnji razvoj drobnega gospodarstva v občini. Iz zapisnika: KRŠKI SlEMAFORJI Konferenca delegacij Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« je prejela naslednji odgovor od Cestnega podjetja Novo mesto - TOZD Vzdrževanje Krško: Semaforji v Krškem (pri mostu) v zadnjem času ne delujejo zato, ker je avtomatika v večji okvari in jo je potrebno v glavnem zamenjati, za to pa so potrebna dodatna finančna sredstva, predvidoma preko milijon dinarjev. Ko bo občinska SIS za ceste zagotovila navedena dodatna sredstva za investicijsko vzdrževanje, bo TOZD Vzdrževanje poskrbel za generalno popravilo celotne instalacije in avtomatike semaforjev. Da bi prišlo do čimprejšnje realizacije (predvidoma v 2 mesecih), je TOZD že ustrezno ukrepala. Križišče je opremljeno z vsemi predpisanimi znaki, tako da je varnost prometa zajamčena, če uporabniki poznajo in upoštevajo cestno-prometne predpise. V tem obdobju se je dobro uveljavil POZD Elektromontaža Abram Matko, Rožno, ki ima še možnosti za dopolnjevanje in kompletiranje ponudbe. Svojo dejavnost je podvojila Obrtna nabavno-prodajna zadruga Resa, ki bo morala skupaj z Obrtnim združenjem aktivneje povezovati svoje člane z združenim delom in vplivati na hitrejši razvoj. V letu 1984 smo pridobili predstavništvo za avtoprevozništvo in gradbeno mehanizacijo, ki ga je v Krškem organizirala Obrtna zadruga Metlika. V tem obdobju so zaviralno vplivali na razvoj drobnega gospo- darstva tako splošni pogoji kot tudi pogoji, ki jih nismo uspeli zagotoviti v občini. Izpostavljamo predvsem prostorske probleme, saj skoraj ni moč dobiti lokacije za proizvodno ali storitveno obrt. Ker so bodoči nosilci obrti, predvsem proizvodnih dejavnosti, znani šele, ko sami izkažejo interes za obrt, bo potrebno zagotoviti lokacije »-na zalogo« in zagotoviti sredstva za projektiranje osnovnih prostorskih dokumentov. Z usmerjanjem kreditne politike bank in s sodelovanjem sredstev za pospeševanje drobnega gospodarstva v te namene so se vlaganja pozitivno odrazila na popolnitev nekaterih deficitarnih dejavnosti in na izboljševanje opremljenosti ter dograditvi novih kapacitet v proizvodnih dejavnostih. Učinki izvajanja stimulativne j še davčne politike še niso vidni. RAZISKOVALNA DEJAVNOST Na področju raziskovalne dejavnosti so bile v okviru sprejetega programa v tem srednjeročnem obdobju že izpeljane oziroma se še nadaljujejo raziskave za različna področja. Glede na rezultate, ki so jih nekatere študije že podale, bo potrebno določiti nosilce in izpeljati nadaljnje aktivnosti za realizacijo. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Glede na zagotovljene materialne in druge pogoje je bil v srednjeročnem obdobju zadovoljiv napredek pri uresničevanju nalog na tem področju. Ugotavljamo porast vključenega prebivalstva v enote in štabe civilne zaščite z 11% na 14,6'%, medtem ko je opremljenost enot in štabov porasla v povprečju na 75 °/o, s tem da so posamezne sestavine opremljene preko 80 °/o. Napredek ugotavljamo na področju izpopolnjevanja sistema zvez, predvsem v nabavi modernih sredstev zvez ter terenske opreme in oborožitve, kot tudi na področju izobraževanja in usposabljanja delovnih ljudi in občanov ter pri pridobivanju mladih za vojaške šole lin obrambne poklice. INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKA DEJAVNOST Težišče dela INDOK centra v tekočem srednjeročnem obdobju je bilo predvsem na informiranju delegatov in občanov za potrebe delegatskega samoupravnega odločanja preko Našega glasa, na medsebojnem sodelovanju z Radiom Brežice in z Dolenjskim listom ter z ostalimi javnimi občili. V tem obdobju je bilo premalo storjenega za uresničevanje določil Zakona o sistemu informiranja, zato bo potrebno za večjo uveljavitev INDOK centra vnaprej utrditi njegovo vlogo v sistemu informiranja. REGIONALNO POVEZOVANJE V tem odbobju je potekalo regionalno povezovanje predvsem na nekaterih planskih nalogah v zvezi z izdelavo prostorskega plana Zum-berak-Gorjanci in za spominski park Trebče. Pri Medobčinski gospodarski zbornici Posavja je bil formiran Programski svet za Krško polje. Težišče dela tega sveta bo na usklajevanju gradnje savskih elektrarn, gradbenih del ob Krki, intenzivnejšega razvoja kmetijstva in na drugih ključnih področjih. Povezovanje je teklo predvsem na področju raziskovalne dejavnosti, zdravstva in informacijsko-ko-munikacijske dejavnosti. Povezovanje na gospodarskem področju se odraža v sodelovanju z občino Litija, kjer ima Kovinarska Krško svoj TOZD, s pobrateno občino Bajina Bašta, kjer konkretno sodelujeta tekstilna industrija in trgovina v obojestranski izmenjavi. Niso realizirane nekatere naloge na področju skupnih aktivnosti v regiji Posavje. Za področje SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI je vsebina opredeljena v analizi uresničevanja srednjeročnih planov 1981 — 1985. Krško, september 1984 NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: 1000 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CKZ 12, 68270 Krško, tel. 71-768 — Tisk: Papirkonfekcija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informacije št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! 12. oktober 1984 NAS GLAS — 8 STRAN 13 Iz zapisnika: DRUŽBENI DOGOVOR... Na prejšnji seji so delegati Zbora krajevnih skupnosti sprejeli sklep, da SO Krško sklene Družbeni dogovor o skupnem urejanju medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti v zadevah posebnega družbenega pomena s področja varstva, gojitve in lova divjadii v okviru posavskega lovsko-gojitvenega območja, za usklajevanje pripomb v koordinacijskem odboru pa pooblastili Izvršni svet SO Krško. Delegat naše občine v koordinacijskem odboru bo FRANC VODOPIVEC s Pijavškega. Za podpis družbenega dogovora so delegati pooblastili predsednika Zbora krajevnih skupnosti FRANCA RAKARJA. Sklep o imenovanju delegata . .. Na oktobrski seji naj bi Zbor združenega dela SO Krško imenoval delegata v zbor delavcev v razširjeni sestavi Centra za socialno delo Krško. Predvidoma bo to CVETO BEVK, član delegacije za delegiranje v Zbor krajevnih skupnosti iz KS Krško. Iz sredstev solidarnosti naj bi za delno kritje škode, ki je nastala zaradi orkanskega vetra 9. - 11. februarja letos, prejele sredstva občine Radovljica, Tolmin in Tržič. Odbor podpisnikov Družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč predlaga, naj pristojni organ udeleženca tega družbenega dogovora (v naši občini je to zbor združenega dela) sprejme sklepe o naslednjih zneskih: Radovoljica — 37.563.171,00 din, Tolmin — 33.544.800,00 din in Tržič — 33.589.000,00 din. Odlok o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve Storitve Občinske geodetske uprave je doslej vsaka občina zaračunavala po svoji presoji. Ker so se cene po posameznih občinah precej razlikovale, je Republiška geodetska uprava izdelala predlog enotnih cen. Čakanje na republiški predlog ter ukrep ZIS o zamrznitvi cen sta bila vzrok, da odlok naše občine ni bil spremenjen že od leta 1981 in so cene ostale nekorigirane. Po novem odloku so tako cene približno enkrat višje. Predlog sklepov o razrešitvi in imenovanju komandirja Postaje milice Krško Zaradi kadrovskih potreb Republiškega sekretariata za notranje zadeve je dosedanji komandir Postaje milice Krško MIHA MOLAN prevzel novo dolžnost, zato je potrebno, da ga občinska skupščina razreši. Novi komandir naj bi postal KAREL — DRAGO BUČAR, rojen 1952, ki je zaposlen v organih za notranje zadeve od 1972. Končal je kadetsko šolo za miličnike, 1980 pa še Višjo upravno šolo za notranje zadeve v Ljubljani. Po končani višji šoli je opravljal dela in naloge samostojnega inšpektorja, namestnika komandirja milice in od marca letos dela komandirja Postaje milice Ljubljana - Center, kjer naj bi bil razrešen s 14. oktobrom, naslednjega dne pa bo predvidoma prevzel dolžnost v Krškem. V obrazložitvi dokumenta, katerega predlagatelj je izvršni svet, pripravila pa ga je strokovna služba komiteja za družbene dejavnosti, je navedeno, naj bi odlok sprejeli po enofaznem postopku, ker je to le izvedbeni dokument družbenega dogovora, ki so ga skupščinski zbori sprejeli na prejšnji seji brez pripomb. Odlok opredeljuje krog upravičencev do priznavalnin (stalnih, občasnih in enkratnih), zajel pa naj bi vse, ki potrebujejo priznavalnino. Upravičenci do priznavalnin — seveda pod pogoji, ki jih ta odlok določa in po odločitvah ustreznih komisij — so udeleženci narodnoosvobodilne vojne, borci za severno mejo v letih 1918 in 1919, slovenski vojni dobrovoljci iz vojn od 1912 do 1918 ter njihovi družinski člani. Pogoj je tudi, da imajo stalno prebivališče na območju občine Krško. O zahtevi za uveljavitev pravic po tem odloku odloča na prvi stopnji Strokovna komisija za zadeve borcev in vojaških invalidov na pod- Predlog odloka o javnem mestnem in primestnem prometu na območju občine Krško Osnutek dokumenta sta zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela obravnavala na letošnji majski seji. Komisija - pripravljal-ka odloka je upoštevala pripombe o označbah in ustavljanju vozil, ostale pripombe pa niso bile takšnega značaja, da bi vplivale na vsebino odloka, ker vsa določila odloka izhajajo iz zakona o organizaciji javnih prevozov, je zapisano v obrazložitvi dokumenta. Po odloku bodo uporabniki in izvajalci javnega mestnega in primestnega prevoza potnikov usklajevali svoje interese v okviru Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Krško. Z družbenim planom je opredeljena kot izvajalec tovrstne komunalne dejavnosti krška poslovna enota celjskega Izletnika, ki je zadolžena za čim kvalitetnejše izvajanje prevoznih uslug. Odlok opredeljuje akte in samoupravne relacije med uporabniki in izvajalci ter načelno nakazuje način materializacije potreb na tem področju, SKIS pa bo ob pripravi planskih dokumentov izdelala za to potrebne bilance. lagi dokumentacije, ki jo pripravi občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev in na podlagi predlogov krajevnih in občinske organizacije ZZB NOV ter posameznikov. Na drugi stopnji odiloča Republiški komite za borce in vojaške invalide. Delegatsko vprašanje na prejšnji seji Delegat konference delegacij Tovarne celuloze in papirja x-Djuro Salaj-« je postavil vprašanje, zakaj je prišlo v juniju in juliju letos do onesnaženja reke Krke v tolikšni meri, da je bila voda povsem rjava. Zanimal ga je vzrok onesnaženja ter kdo ga je povzročil in seveda, če so bili sprejeti kakšni ukrepi, da do takšnega onesnaženja ne bi več prišlo. Predlogi sklepov_________________________________________________ o dovolitvi uporabe Predlog odloka o družbeni skrbi za udeležence narodno- sredstev solidarnosti osvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družin- ske člane STRAN 14 NAS GLAS — 8 12. oktober 1984 PRENOVA DELA STAREGA MESTNEGA JEDRA V KRŠKEM Iz gradiva »Osnutek zazidalnega načrta Kare Dalmatinova«, ki ga je pripravila Strokovna služba komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva za 61. redno sejo IS, povzemamo: IGMP Sava Krško — tozd Sa-vaprojekt je po naročilu Samoupravne stanovanjske skupnosti Krško izdelal OSNUTEK ZAZIDALNEGA NAČRTA »KARE DALMATINOVA«, s katerim je predvidena prenova nekdanjega mestnega središča ob savskem pristanišču (Dalmatinova ulica) in njegovega zaledja do vznožja mestnega hriba (CKZ, Bohoričeva ulica). Ob Dalmatinovi ulici je predvidena koncentracija javnih dejavnosti, 30 odstotkov površin pa bo stanovanjskih. Predvidena pa je stanovanjska zazidava ob Bohoričevi ulici, tako da bo doseženo v tem mestiem predelu ravnovesje med javnimi in sta- novanjskimi površinami. In kaj bo v posameznih objektih? DALMATINOVA 8: trgovina M-Agrokombinat, prodajalna čevljev Planika in stanovanja, DALMATINOVA 6: glasbena šola, DALMATINOVA 2, 4 in 4a: mlečna restavracija, troje lokalov uslužnostne obrti in stanovanja, DALMATINOVA 3: pivnica in stanovanja, CKZ 49 (sedanji dom Partizana) : poslovni prostori tozd Sava-projekt in stanovanja. Tako bodo zapuščene ali neustrezno uporabljene površine služile ustreznemu namenu (preko 1000 m2), neustrezni objekti pa bodo odstranjeni in na njihovem mestu pridobljene javne zunanje površine. In kako bo s prometno ureditvijo? Del CKZ (malo naprej od avto trgovine do Preskrbinega bifeja na ovinku) bo namenjen, razen vozilom za dostavo — izključno pešcem, ostali del CKZ, vključno z Dalmatinovo ulico in Hočevarjevim trgom pa bo predstavljal območje privilegiranega peš promet v sožitju z zmanjšanim motornim prometom. Avtobusni promet bo potekal v smeri proti staremu mestnemu jedru po Bohoričevi ulici, iz te smeri pa po obvoznici. Dvoje avtobusnih postajališč bo ob Bohoričevi ulici (za bencinsko črpalko in vštric SO), dvoje pa ob obvoznici (vštric SO in ob izteku Dalmatinove ulice). Splošna značilnost za motorni promet bo sistem enosmernih cest, pri čemer bosta ožji prometnici (Gasilska in Šoferska ulica) namenjeni v glavnem pešcem ter interevencijskemu dovozu in dostavi. Maketo in njen fotografski posnetek je izdelal Josip Brinovec, Sava-projekt Krško. 12. oktober 1984 NAS GLAS — 8 STRAN 15 Svobodna menjava dela SEJE SKUPŠČIN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI 6. september: 5. SEJA SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI KRŠKO 1. Izvolitev komisije za verifikacijo poooblastil delegatov zbora uporabnikov dn zbora izvajalcev 2. Predlog in potrditev zapisnika zadnje seje skupščine 3. Obravnava in sprejem predloga pravilnika za reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu 4. Obravnava pritožb na dodeljene kredite iz sredstev vzajemnosti v letu 1984 5. Obravnava in sklepanje o: a) sas o ustanovitvi Občinske skupnosti soc. varstva Krško b) statutu Obč. skupnosti soc. varstva Krško c) poslovniku skupščine Občinske skupnosti soc. varstva Krško 6. Obravnavanje: a) sas o ustanovitvi Posavske stanovanjske zadruge Krško b) statuta Posavske stanovanjske zadruge Krško 7. Razno 11. september: 2. SEJA SKUPŠČINE OBČINSKE SKUPNOSTI ZA CESTE ZA OBMOČJE občini; krško 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine 2. Predlog in potrditev zapisnika ustanovne seje skupščine OSC 3. Obravnavanje in sklepanje o poročilo o vzdrževanju lokalnih cest za leto 1983 in o poročilu OSC o investicijskih vlaganjih v letu 1983 4. Obravnavanje in sklepanje o poslovanju OSC občine Krško v letu 1983 5. Obravnavanje in sklepanje o predlogu programa dela in finančnega načrta za leto 1984 6. Obravnavanje in sklepanje o odloku o razvrstitvi cest in drugih prometnih površin med lokalne ceste v občini Krško. 7. Vprašanja delegatov 8. Razno 14. september: 12. SEJA ZBORA DELEGATOV ENOTE SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V OBČINI KRŠKO 1. Potrditev zapisnika zadnje seje zbora dn poročilo delegatov o zasedanju skupščine SPIZ 2. Gradivo za 12. sejo skupščine SPIZ 3. Delegiranje delegata za 12. sejo skupščine SPIZ in 6 delegatov za skupščino Občinske skupnosti socialnega varstva Krško 4. Vprašanja in predlogi delegatov 26. september: 10. SEJA SKUPŠČINE OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI KRŠKO 1. Izvolitev verifikacijske komisije in zapisnikarja 2. Pregled zapisnika 9. seje in potrditev ter predlog realizacije sklepov 9. seje zborov skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Krško 3. Poročilo o poslovanju Občinske izobraževalne skupnosti od 1. 1. 1984 do 30. 6. 1984 4. Poročilo o delu predsedstva Občinske izobraževalne skupnosti med 9. i n 10. sejo skupščine 5. Poročilo o izvajanju programa Občinske izobraževalne skupnosti in potrditev nove prispevne stopnje 6. Rebalans finančnega načrta Občinske izobraževalne skupnosti Krško za leto 1984 7. Poročilo o uresničevanju Zakona o osnovni šoli z vidika zagotavljanja programa 8. Analiza združevanja in razporejanja sredstev občinskih izobraževalnih skupnosti v letu 1983 9. Analiza uresničevanja srednjeročnega plana Občinske izobraževalne skupnosti Krško za obdobje 1981 —1985 in smernice z elementi za pripravo osnutka plana za srednjeročno obdobje 1986 — 1990. 10. Razrešitev in imenovanje člana odbora skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Krško za osnovno izobraževanje 11. Delegatska vprašanja 4. oktober: 14. SEJA SKUPŠČINE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KRŠKO 1. Ugotovitev sklepčnosti, pregled realizacije in potrditev zapisnika 13. redne seje skupščine ter odgovori na delegatska vprašanja 2. Sprejem rebalansa finančnega plana OZS Krško za leto 1984 3. Sprejem in potrditev spremenjenih prispevnih stopenj 4. Obravnava poročila o finanč-iem poslovanju OZS za I. polletje z informacijo o 8-mes. poslovanju 5. Sprejem sklepa o pripravi srednjeročnega plana OZS Krško za obdobje 1986 — 1990 6. Poročilo o odsotnosti z dela zaradi bolezni v občini Krško v letu 1983 7. Obravnava in sprejem poročila o finančnem poslovanju MZS Novo mesto za I. polletje 1984 ter izvajalskih OZD medobčinskega pomena 8. Obravnava delovne zasnove Samoupravnega sporazuma o vzajemnosti pomoči med Občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v letih 1984 in 1985 9. Predlog obračuna medobčinske solidarnosti za leto 1983 10. Organiziranost udeležencev svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva in možnosti povečanja njihovega delovanja 11. Izvolitev predsednika in namestnika predsednika Koordinacijskega odbora OZS Krško 12. Izgradnja kuhinje v počitniškem naselju Narezane — finančna pomoč 13. Nabava rendgenskega in ultrazvočnega aparata v Splošni bolnišnici Brežice i— odobritev sredstev 14. Določitev delegatov za sejo skupščine ZS Slovenije 15. Vprašanja in predlogi delegatov 10. oktober: 10. SEJA SKUPŠČINE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE KRŠKO 1. Ugotovitev sklepčnosti in izvolitev dveh overovateljev zapisnika 2. Predlog sklepov zadnje seje in potrditev zapisnika 3. Zaposlovanje in brezposelnost v I. polovici leta 1984 v občimi 4. Finančno poročilo Občinske skupnosti za zaposlovanje za I. polletje 1984 s podatki do 31. 8. 1984 5. Anaidza srednje- in dolgoročnih razvojnih možnosti zaposlovanja v občini 6. Naloge s področja štipendiranja 7. Obravnava gradiva 11. seje skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS 8. Vprašanja in predlogi delegatov 9. Razno ŠOLA SAMOOBRAMBE V mali telovadnici Osnovne šole »Heroja Milke Kerin« Leskovec je vsak ponedeljek in sredo šola samoobrambe, ki jo vodita člana krškega karate kluba Stane Iskra, mojster karateja, in Miro Tišler, mojster jiu jitsa. Se vedno je čas, da se vpišete v šolo tako imenovanih budo veščin, saj organizatorji niso postavili starostne omejitve, prav tako pa ne zahtevajo od udeležencev posebne fizične pripravljenosti, telesno elastičnost boste namreč pridobiil z urjenjem borilnih veščin pod inštruktorjevim nadzorstvom. Kogar ta dejavnost zanima, naj se torej oglasi v ponedeljek ali sredo ob 18.30 v leskovški mali telovadnici (vhod z zadnje strani — nasproti teniškega igrišča!). STRAN 16 NAS GLAS — 8 12. oktober 1984 OKTOBER — MESEC POŽARNEGA VARSTVA Ali tudi vaš dimnik s svojo dotrajanostjo ogroža stavbo? Peč na spiralo brez zaščite uporabljajo delavci za dogrevanje, odgovorno! | , Kako ne- Vsakoletne požarne situacije nas nenehno prisiljujejo, da med letom ponovno in intenzivneje opozarjamo zaposlene, kmete in stanovalce na požarno nevarnost. Tako je postal mesec oktober čas dodatnega osveščanja na področju požarnovarnostne kulture. Žal nam statistika kaže, da vsako popuščanje osveščanja prinese nov val nastajajočih požarov. Zavedati se moramo, da niti s tehnologijo niti s preventivo ne moremo povsem izključiti nastajanja požarov. Lahko pa jih zre-dueiramo na znosen minimum in z dobrim obveščanjem ter akcijo opremljenih gasilcev zmanjšamo možno gospodarsko škodo. Preizkus tesnosti cevi iz zidne omarice krške delovne organizacije je bil porazen. Mar res želimo požar? V slovenskem merilu je bilo v prvem polletju 1984 zabeleženih 1089 požarov (lansko leto 831) s škodo 220.894.548,00 din (lansko leto 136.906.086,00 din). To pomeni, da je število požarov naraslo za 31,1 % in škoda za 61,4 °/o. V občini Krško smo imeli v lanskem letu 49 požarov, letos pa jih je bilo do 25. 9. že 61. Res je sicer, da prav velikega požara ni bilo, kar pomeni, da je boljša gradbena preventiva, boljše obveščanje in hitra intervencija gasilcev. Žal pa so požari na gospodarskih poslopjih kmetov še vedno katastrofa za kmeta, saj (mu nič ne pomaga, če ostane ostrešje na zgradbi, ko so zaradi dima in vode največkrat uničeni vsi pridelki. Vsem občanom občine Krško preostane torej le to, da nenehno v vseh okoljih skrbijo za požarno varnost, hodijo na predavanja o požarni preventivi in se, kolikor je mogoče, vključujejo v aktivno delo gasilskih društev. 12. oktober 1984 NAS GLAS — 8 STRAN 17 Nedvoumno je, da je odločitev SIS za varstvo pred požarom in gospodarstva občine o organiziranju PGE Krško velikega pomena in njena dejavnost po vrednosti presega vložena finančna sredstva. Poklicni gasilci so v letošnjem letu doslej intervenirali: — na požarih 53-krat, — z rešilcem 81-krat, — na tehničnih intervencijah 610^krat. Opravili so še naslednje: — tečaji — 37, — preventivni pregledi — 889, — servis gasil, aparatov — 4.956. V mesecu požarnega varstva želimo vzpodbuditi sodelovanje krajanov in delavcev, zato izvajamo sledeč program dela: 30. 09. 1984 — je bil za začetek meseca požarnega varstva izveden KVIZ žena gasilk v Osnovni šoli v Leskovcu, kjer je bilo pokazano solidno znanje. 13. 10. 1984 — bo ob 19. uri predavanje z diapozitivi v gasilskem domu Krško o potresih in reševanjih iz ruševin. Predaval bo ing. Janez Hočevar iz Ljubljane. — V celotnem mesecu oktobru bodo člani gasilskih društev izvajali preventivne preglede na svojem območju (gospodarstva, gospodinjstva, stanovanjsko gospodarstvo ipd.). Odprta dimniška vratca — — vzrok požara — Izvedena bo nenapovedana vaja v celotni občini Krško, kjer bodo vse zvrsti gasilstva manifestirale svojo pripravljenost. — Gasilska društva in centri bodo izvajali vaje v svojem okolju glede na požarno ogrožene objekte. — SIS za varstvo pred požarom, Občinska gasilska zveza in Poklicna gasilska enota Krško predlagajo, da bi krajevne skupnosti skupno z •% ¦V. ^^¦sJmL?^.. 1 ) mms&mssrT*. r k VL-^Jr- s iS f ¦ i [« .^'^¦..'fr^S**..",:-. . storili IX ; fil^B i *^§ t s,^§!f? ¦" ¦ *Jr f f -¦'¦¦' Ji • LrMr fe*'sX|l -•*• i ,w Tj» sflg JL* - * ' . f . ~ "v - i RS Ostanek pogorišča Z ročno črpalko velikemu požaru ne bomo kos Motorne črpalke so sposobne opraviti s požarom le, če je blizu dovolj vode STRAN 18 NAS GLAS — 8 12. oktober 1984 Gasilci rešujemo ljudi tudi ob prometnih nesrečah V tako zmaličenem vozilu ne more biti voznik cel družbenopolitičnimi organizacijami v KS, s komitejem za SLO in DS in štabom civilne zaščite v KS ter domačim gasilskih društvom in delovnimi organizacijami v KS organizirali skupni sestanek, v katerem bi ocenili požarno ogroženost svoje krajevne skupnosti, preverili ukrepe in operativno in tehnično usposobljenost enot za požarno in tehnično reševanje. Sprejeti bi morali usmeritve za nadaljnji razvoj požarnega varstva, ki bi bil osnova za delo delegatov v SIS za varstvo pred požarom. Karamboli osebnih vozil povzročajo tudi težke poškodbe Oskrba ponesrečenca tik pred prevozom z rešilcem PGE Krško — Izvedeni bodo razgovori z izvršnimi odbori gasilskih društev o problemih prostovoljnega gasilstva. Za zaključek meseca požarnega varstva bo izvedeno tekmovanje žena gasilk in pionirk v praktičnih vajah. POKLICNA GASILSKA ENOTA BO: — okrepila preventivne preglede po delovnih organizacijah, — sodelovala na nenapovedani vaji, — preverila dokumente in taktiko za možne večje požare, — izvajala predavanja za hišne svete in zaposlene, — izvajala propagandne nastope, — strokovno sodelovala pri kvi-zu žena in organizaciji vaj. SIS za varstvo pred požarom in Občinska gasilska zveza Krško bosta vodila aktivnosti in za konec meseca požarnega varstva bo sklicana skupščina SIS za varstvo pred požarom, na kateri bo podana ocena poteka požarne varnosti in pripravljenosti občanov in gasilcev za razreševanje požarne problematike, ki mora biti sestavni del vsakodnevnega dela in življenja. 12. oktober 1984 NAS GLAS — 8 STRAN 19 SP V svetuje — Upoštevajte nasvete! POSKRBIMO ZA VEČJO VARNOST V PROMETU! SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE KRŠKO JE SKLENIL, DA BO ENA OD OBLIK NJEGOVEGA UČINKOVANJA TUDI VZGOJA PROMETNIH UDELEŽENCEV PREKO »NAŠEGA GLASA«, ZATO BOMO POSLEJ V VSAKI REDNI ŠTEVILKI OBJAVLJALI NASVETE O PRAVILNEM RAVNANJU V PROMETU. DEFENZIVNO JE VARNO! Kaj je defenzivna vožnja? Tečaji, vaje, spoznanje predpisov in preizkušnje, ki jih mora opraviti vsak voznik motornega vozila, preden sploh lahko dobi vozniško dovoljenje, zanesljivo ne zadostujejo, da bi človek postali dober voznik. Priprave in izpiti so nedvomno potrebni, toda vozniško dovoljenje je slej ko prej samo potrdilo, da njegov voznik zna toliko, da se lahko — začne učiti. Da bi postali dober vo-voznik, je odvisno od izkušenj na cestah. Prometnih situacij, v katerih se znajde voznik v svojem vsakdanu, je namreč preveč, da bi voznika na vse pripravili že v avto šoli. Za hitrejše izpopolnjevanje vozniških sposobnosti je vsekakor pozornosti vredno znanje drugih, iz-kušnejših voznikov. Prometni strokovnjaki so najprej v ZDA, zatem pa tudi v Evropi, v zadnjih letih razvili teorijo vožnje, imenovano DEFENZIVNA VOŽNJA. Naj torej povemo, da sama beseda DEFENZIVNA zbuja napačne razlage. Mnogi namreč sodijo, da to pomeni predvsem počasno vožnjo in odpovedovanje zadovoljstvom, ki jih lahko nudi hitra vožnja, bodisi zaradi užitkov, bodisi zato, ker je čas pač zlato. Oktober — mesec požarnega varstva V skladu z usmeritvijo, da se na območju občine Krško zgradi sistem alarmiranja prebivalstva, ravno sedaj poteka montaža I. faze sistema siren, ki bodo centralno vodene in bodo pokrivale KS Krško, Dolenja vas, Leskovec, Krško polje in Veliki Podlog. Ostale krajevne skupnosti pridejo na vrsto kasneje. Mesec požarnega varstva bo delaven in učinkovit, če bodo vključene vse strukture krajanov in če bo aktivnost preventive in represi-ve prisotna v vsakodnevnem življenju. Tako bomo najbolj ščitili družbeno in zasebno premoženje. SIS ZA VARSTVO PRED POŽAROM OBČINE KRŠKO OBČINSKA GASILSKA ZVEZA krSko POKLICNA GASILSKA ENOTA KRŠKO Toda to ni res! Kdor vozi defenzivno, se mora vsekakor držati prometnih predpisov, toda v okviru dovoljenega ima DEFENZIVNI voznik velike možnosti in celo nekatere »svoboščine«, ki si jih neroden in nevešč voznik ne sme privoščiti. Po drugi strani pa se zna dober voznik pravočasno odpovedati sicer dovoljenim manevrom, ker zna predvideti kritične situacije, ki jih utegne zakuhati nespreten voznik. Po teoriji DEFENZIVNE VOŽNJE bomo nanizali deset osnovnih zapovedi, ki jih bomo obdelali vsako posebej. Gre za nasvete, ki utegnejo mnogim rešiti1 življenje ali pa vsaj prihraniti veliko materialno škodo. Vredno si jih je vtisniti v spomin, da bi bilo naše vsakdanje sožitje z avtomobilom manj nevarno. DESET OSNOVNIH ZAPOVEDI DEFENZIVNE VOŽNJE: 1. V prometu se navadite vnaprej predvidevati nevarnosti! 2. Bodite pozorni na vedenje drugih udeležencev v prometu! 3. Ne zapletajte drugih udeležencev v prometu v vaše manevre! 4. V prometu očitno in razumljivo opozarjajte na svoje namere! 5. Bodite strpni do napak drugih udeležencev v prometu! 6. Nikoli ne ovirajte prometa! 7. Skrbite za to, da vas bodo drugi udeleženci v prometu v vseh okoliščinah pravočasno videli! 8. V prometu vedno skrbite za primerno varnostno razdaljo! 9. Izogibajte se cest s pregostim prometom! 10. Nikoli ne vozite na meji svojih sposobnosti in sposobnosti vašega vozila! Prihodnjič podrobno o zapovedi »V prometu se navadite vnaprej predvidevati nevarnosti!« VOZNIKI MOTORNIH VOZIL, NE DOPUSTITE, DA BI UGASNILO KOMAJ ZAČETO ŽIVLJENJE POD VAŠIM VOZILOM! OČKA, VRNI SE ŽIV IN ZDRAV Z VOŽNJE! DEFENZIVNA VOŽNJA JE VARNA VOŽNJA! LE BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO! Ne spreglej: beli znak »X« na cesti pomeni bližino šole in razigranih otrok! Predpis ti dovoljuje hitrost do 40 km na uro. Koliko pa tvoja vest?! STRAN 20 NAS GLAS — 8 12. oktober 1984 Za večjo prometno varnost tudi z informiranjem V okviru Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri krški občinski skupščini naj bi poslej imela večjo vlogo komisija za informiranje in propagando. Na svoji prvi seji v septembru je okvirni program dela že sprejela v prepričanju, da bi se v našem cestnem prometu lahko marsikaj izboljšalo, če bi bili vozniki motornih vozil, pešci in občani nasploh bolje in sproti obveščeni oziroma opozarjani na vse tisto, kar lahko vpliva na varnejši promet. Prav zato naj bi komisija posredovala na straneh Našega glasa, v oddajah Radia Brežice pa tudi v vseh sredstvih obveščanja v delovnih kolektivih krajše sestavke o prometni varnosti. To bi bila le ena izmed oblik dela komisije, ki naj bi hkrati poskrbela tudi za prometno-varnostna predavanja. Z zadolžitvami, ki so jih že sprejeli člani te komisije, naj ne bi čakali, saj prometnovarnost-ne razmere v naši občini zahtevajo to obliko dela. Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu je sicer že doslej pripravil nekaj letakov, s katerimi je opozarjal na nevarnosti v prometu, ob tem pa ugotavlja, da z njimi ni prodrl do vseh udeležencev v prometu. Prav z novim pro- Izvedbo tabora, katerega sedež je bil v klubskih prostorih leskov-ške osemletke, so finančno omogočili HP Medex, Občinska raziskovalna skupnost Krško, Zveza čebelarskih društev Krško, Zveza čebelarskih društev Slovenije in gibanje »Znanost mladini« (v okviru Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije), orgnaizacijsko pa Zveza čebelarskih družin Krško, gibanje »Znanost mladini« in Občinski štab teritorialne obrambe Krško. Vodja tabora je bil domačin — študent biologije JANKO BOZlC s Creteža nad Krškim, mentorji pa JANKO RODE iz Celja (skupina za pelodno analizo), METKA ŠKOR-NIK iz Rimskih toplic (čebelja paša), JANKO BOZlC (čebelarski pašni kataster) in IVANKA POCKAR, et-nologinja dz brežiškega Posavskega muzeja (etnološka skupina). Po svoje zanimiv je bil urnik delovnega dne mladih raziskovalcev ki so v Leskovec prišli iz skoraj vse Slovenije (posavska udeleženka je bila MARTINA KAClCNIK iz Sevnice): 6.30 — vsajanje, 7.00 — zajtrk, 8.00 do 17.00 — delo ,na terenu ali v laboratoriju, 17.00 — kosilo, 19.00 — predavanja, športna srečanja, debatni večeri. Predavanj so imeli udeleženci dvoje: F. SlVIC je predstavil čebelarsko dejavnost z diapozitivi, J. RIHAR pa je udeležencem spregovoril o pravem kostanju. Mladi raziskovalci so imeli tudi družabno in športno srečanje z mladimi iz Leskovca, predzadnji dan tabora pa uradni zaključek z razstavo o dosežkih svojega raziskovalnega dela. Iz uvoda k poročilom, ki jih je vodja tabora JANKO BOZlC prinesel v uredništvo, naj navedemo: Tabor bi bilo smiselno ponoviti še enkrat na istem, vendar širšem območju. Nadaljevati bo potrebno delo skupin »pelodna analiza« in »etnologija« ter dodati nove skupine, gramom naj bi odpravili to pomanjkljivost. Da bi svojo pomembno nalogo komisija lahko opravila, ne bi smeli skopariti z denarjem. Stroški sicer ne bodo veliki, da pa bi bil denar smotrno naložen, predlagajo, da bi vse pomembnejše akcije zastavili in izvedli v posavskem okviru. ZIVKO ŠEBEK tudi takšne, ki bodo imele neposreden stik s čebelami. IZ DELA MLADIH RAZISKOVALCEV Skupina za pelodno analizo je opravila barvno in pelodno analizo obnožine, ki so jo dobili iz sedmih panjev šolskega čebelnjaka v Le-skovcu, ter pelodno analizo medu peterice čebelarjev različnih stojišč in letnikov. Ker sta kvaliteta medu in čebelja paša bistvenega pomena za uspešno čebelarjenje, ugotavljata pa se z navedenimi analizami, je bilo delo skupine precejšnje praktične vrednosti, ki se bo z nadaljevanjem podobnih raziskav na prihodnjih taborih še povečala. Skupina za proučevanje čebelje paše je ugotovila, da so čebele — kljub obilni kostanjevi paši — nabirale cvetni prah tudi na drugih rastlinah, kar so ugotavljali z barvno analizo osmukanca. Pri tem je NOSI KRESNIČKO! Nosi kresničko, ki odseva svetlobo avtomobilskih žarometov lin opozarja voznike, da je na vozišču tudi pešec! Voznik te bo zagledal že na razdaljo 130 metrov in bo še lahko preprečil nesrečo. Sicer pa bi te zagledal šele na 30 metrov ali pa sploh ne! Ze doma pripni v desni žep vrvico, na kateri visi kresnička, in to tako, da bo nihala nekako v višini desnega kolena. In ni potrebno posebej povedati, da v desfli žep zato, ker hodiš po levi strani vozlišča! Leskovec pri Krškem MLADINSKI ČEBELARSKI RAZISKOVALNI TABOR Od 1. do 11. junija je bil v okviru gibanja »Znanost mladini« na območju naše občine čebelarski raziskovalni tabor, na katerem je 15 mladih raziskovalcev s 4 mentorji v štirih delovnih skupinah skušalo ugotoviti predvsem, kako je z značilnostmi kostanjeve čebelje paše na delu območja krške občine med Savo na severu in avtocesto na jugu. Rezultati raziskav bodo prišli prav čebelarski organizaciji pri pospeševanju tovrstne dejavnosti na tem območju. 12. oktober 1984 NAS GLAS — 8 STRAN 21 v poročilu poudarjeno, da je teh rastlin Jetos - zairadi zakasnitve vegetacijskega razvoja — manj, kot bi bilo pričakovati. Skupina za čebelarski pašni kataster je prehodila gozdove na raziskovalnem območju in ugotavljala, kolikšen je obseg možne kostanjeve čebelje paše. Od 1800 ha je ugotovila 40 ha kostanjevega gozda, kar bi zadoščalo za pašo 1200 čebeljih družin, .a jih je na tem območju le 600, zato so v karto vrisali še možna »stojišča«. Ugotovili so na žalost tudi, da je okrog 10 (odstotkov ko- stanjevih dreves obolelih, ker so se med lubjem in sredico naselide glivice, ki preprečujejo normalno pretakanje snovi, zato se kostanjeve krošnje sušijo. Ker je kostanjev med najbolj zdravilen, poudarjajo v poročilu, bi bila za preprečitev velike škode potrebna širša družbena akcija. Mladi raziskovalci so s tehtanjem panjev ugotovili, kako je medni donos odvisen od vremena. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so čebele na kostanjevih listih nabirale tudi mano (izločki listnih uši). Etnološka skupina je s svojega vidika proučevala čebelarjenje v Leskovcu, Venišah, na Drnovem in v Brezju. Vzporedno s tovrstno raziskavo pa je zbirala čebelarske predmete za muzej. V njihovem delu poročila je med drugim poudarjeno, da si bodo raziskovalni tabor zapomnile predvsem po gostoljubnosti in prijaznosti domačinov, lepi pokrajini in številnih čebelnjakih. O NAČRTIH LITERARNEGA KLUBA Na letnem srečanju članov Literarnega kluba »Bena Zupančiča« Krško — bilo je 28. septembra v krškem Domu mladih — so udeleženci pregledali svoje plodno delovanje v minulem obdobju (o tem več kdaj drugič) in si zastavili načrte. O teh prgišče besedi: Verjetno novembra bo klub organiziral območno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov Dolenjske, Bele krajnine in Posavja in izdal ob tem tudi publikacijo s stvaritvami udeležencev. Klub pripravlja recital poezije Andreja Brvarja, dramski večer SLIKE IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA po tekstih svojih članov, izda-j a satiričnega albuma, v katerem bosta imela levji delež Črt Cargo kot avtor aforizmov in karikaturist Go-stiimijr Zivanič-Goco, in novo Sonce v predalu, večer umetniške besede in glasbe, ki je ipred časom požel dober obisk in priznanja. 14. decembra bo torej v DKD »-Edvarda Kardelja« Krško SONCE V PREDALU 84 prav gotovo spet privabilo Krča-ne in še koga. Naj opozorimo še na redne mesečne literarne oddaje na brežiškem radiu PESNIK NA OBISKU (druga sobota v mesecu), v katerih člani kluba med 17. in 18. uro razgrnejo pred poslušalce novice s področja literarnega ustvarjanja in delovanja kluba, se predstavljajo s svojimi deli in v rubriki »Pesmi iz pisem« predstavljajo tudi stvaritve poslušalcev. PROGRAM DELAVSKE UNIVERZE KRŠKO za izobraževalno sezono 1984/85 I. DRU2BENO IZOBRAŽEVANJE IN IDEJNOPOLITlCNO USPOSABLJANJE 1. seminar za kandidate za sprejem v Zvezo komunistov (30 ur), 2. seminar za novosprejete člane Zveze komunistov (36), 3. občinska politična šola (120), 4. seminar za občinsko vodstvo SZDL (16), 5. seminar za vodstva konferenc SZDL v KS (16), 6. seminar za vodstva v sindikatih (25), 7. sindikalna politična šola (80), 8. seminar za vodstva Zveze komunistov (12), 9. informativni seminar za samoupravno delovanje (8), 10. uvajalni seminar za vključevanje v samoupravljanje (8), 11. seminar »Racionalizacija obravnave in sprejemanja sklepov na sejah delavskih svetov (16), 12. seminar »Osnove delovanja samoupravne delavske kontrole«, 13. seminar »Utrjevanje funkcije samoupravne delavske kontrole — metode dela in trenutne neposredne naloge« (8), 14. seminar »Medsebojni odnosi in delo z ljudmi« (8), 15. seminar »Delovanje delegatskega sistema« (16), 16. seminar »Tehnika priprav in vodenja sestankov ter osnove dela delegatskih skupščin« (5); IL STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE 1. tečaj »Pridobivanje znanj za vratarje in čuvaje« (60), 2. tečaj »Delo z ročnimi čistilnimi sredstvi in stroji« (8), 3. tečaj »Pridobivanje osnovnih znanj iz varstva pri delu (8), 4. tečaj »Pridobivanje posebnih znanj iz varstva pri delu« (8), 5. tečaj »Dopolnilno usposabljanje iz varstva pri delu — priprava na ponovni preizkus znanja« (8), 6. tečaj »Pridobivanje osnovnih znanj iz požarne varnosti« (15), 7. tečaj »Higienski minimum (25), za zaposlene v proizvodnji in prometu z živili, 8. tečaj za strojnike parnih turbin (140), 9. tečaj za strojnike parnih kotlov (240), 10. tečaj »Higienski minimum« (18), za proizvajalce mleka v zasebnem sektorju, 11. tečaj za elektrostikalce visokonapetostnih naprav (180), 12. tečaj za voznike viličarja (80), 13. tečaj za premikača na industrijskih tirih (300), 14. tečaj za vodenje parne lokomotive (150), 15. preverjanje znanja — periodični izpiti za premikače na industrijskih tirih (300), 16. tečaj za vodenje poslovnih knjig v zasebni obrti (30), 17. predavanje za kmetijske proizvajalce (24), 18. ciklus predavanj za delavce v kmetijstvu po temah (vinogradništvo, sadjarstvo, živinoreja, poljedelstvo) (24), 19. strojepisni tečaj (100), 20 nadaljevalni tečaj strojepisja (60), 21. tečaj »Osnovna merila in regulacijska tehnika« (120), 22. tečaj za mentorje za pripravništvo (12), 23. seminar »Osnove računalništva« (12); III. SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE 1. osnovna šola za odrasle (5., 6., 7. in 8. razred) 2. oddelek OS za odrasle Rome, 3. začetni tečaj nemškega in angleškega jezika (100), 4. nadaljevalni tečaj nemškega in angleškega jezika (100), 5. tečaj krojenja in šivanja — — sistem DOT (40), 6. obrambno in zaščitno usposabljanje v OZD (8 in 16), 7. šola za starše (30), 8. gospodinjski tečaj (40), 9. tečaj za voznike motornih čolnov (10), 10. izpopolnjevanli tečaj slovenskega jezika (30). VSE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA DELAVSKI UNIVERZI KRŠKO, OSEBNO ALI PO TELEFONU 71-152, SVOJE ŽELJE IN POTREBE PA PRIJAVITE NA NASLOV: DELAVSKA UNIVERZA KRŠKO, CESTA KRŠKIH ŽRTEV 15, 68270 KRŠKO! STRAN 22 NAS GLAS — 8 12. oktober 1984 MDB »Matija Gubec« na » Istri 84« OSVOJILI SO ŠTEVILNA PRIZNANJA 16 delavcev, 17 dijakov, 4 študentje, 1 pionir, od tega 7 brigadirk — — tako izgleda breosebna »osebna izkaznica« letošnje mladinske delovne brigade »-Matija Gubec« Krško, ki je v avgustovski izmeni jeklenila mišice na zvezni delovni akciji ISTRA 84 v sedežem v Vanganelu pri Kopru in z delovišči v vaseh, kjer je vodovod velika želja... Krški brigadirji so bili letos sila prizadevni, če lahko sodimo po dejstvu, da so osvojili vsa udarnistva prve in druge dekade, trak akcije in bili predlagani tudi za republiško priznanje. O uspešnosti priča tudi 11 udarniških značk in 10 pohval ter predlog za sprejem 11 brigadirjev v ZK. Med akcijo smo jih za kratek čas obiskaili\ se z nekaterimi pogovorili ter tako lahko zapišemo nekaj o brigadirskem vzdušju tudi za bralce Našega glasa. Od komandanta akcije MIHE .11-HARTA smo izvedeli, da so gub-čevci, kot lahko rečemo na kratko našim brigadirjem, na delu v Sirčah, Koromačih in Žerjavcu, kjer kopljejo vodovodne jarke, pripravljajo »posteljico«, polagajo cevi in potem jarke zasipavajo. V tej izmeni sodeluje 205 brigadirjev, poleg 38 naših še fantje in dekleta MDB »Vera Blagojevič iz Sabca, pobratene MDB »Vel j ko Vlahovič« Zagreb — Trnje in Beograd — Zemun, MDB »Mara Estrejeva« iz Bitole in pionirske delovne brigade »Štefan Kovač — Marko« iz Pomurja ... UDARNIKI MDB »MATIJA GUBEC« NA AKCIJI »ISTRA 84«: Božo Zakošek, Stojan Kajba, Bojan Hosta, Alojzija Levičar, Vojko Božič, Cveto Bahč, Boris Tomašič, Stanislav Kranjec, Janko Novak, Jernej Bračun in Anica Lihtenvalner. DOBITNIKI POHVAL: Ivan Hlebec, Vili Naraglav, Andrej Slovenec, Radovan Obradovič, Marjana Omerzo, Zeljko Franjič, Jože Arh, Stanislav Jeler, Julijana Mak in Robert Jordan. Komandant Miha pohvali naše: »Vsak dan presegajo normo za okrog 60 odstotkov. Posebno pa so se izkazali na udarni dan, ko so normo izpolnili 250-odstotno . . .« CVETO BAHC, traser krških brigadirjev, pripoveduje, kako je prišlo do teh udarniških 250 odstotkov: »Šlo je za stavo: za pijačo in za tuširanje. Ce bomo dosegli tistih 250 odstotkov, bo šel komandant akcije prostovoljno pod prho ali pa ga bomo tja odnesli, pa še za pijačo bo moral dati... Fante sem psihično pripravil na nalogo in navdušeni so obljubili, da bo stava zagotovo naša ... Prihodnji dan smo krepko po-prijeli. Proti drugi uri se je vleklo. Bolj ko |sem gledal, bolj sem bil prepričan, da je šla stava po zlu. Pa smo vendarle dosegli 250,007 %! In lahko smo stuširali komandanta Miho. To je brigadirje tako navdušilo, da so sklenili na prihodnjem udarnem dnevu preseči magični rekord letošnjih treh izmen — 262 odstotkov . ..« In kolkio lopat zemlje, metrov jarka, velikih skal pomeni taka številka? Traser Cveto, ki je letos končal kot poklicni električar krško Srednjo šolo, razloži: »Šteje predvsem kategorija zemljišča. Pri tretji je zelo veliko dela, pri peti pa sicer nič manj, le da pridejo tedaj do izraza naši močni fantje, ki skale mečejo ven kot za šalo. In tu se naberejo najvišji odstotki. Na udarniškem dnevu smo tako izkopali okrog 60 m jarka v tretji kategoriji, 10 brigadirjev je delalo na peti kategoriji s kompresorjem in so izkopali 25 metrov jarka, dva sta kopala za odvod blata, '6 pa jih je delalo na režiji.. .« O delu traserja pa Cveto pove: »Vsi mislijo, da je traser največji lenuh na delovišču, vendar temu ni tako. Skrbeti moraš, da delo teče nemoteno, razporejati ljudi po trasi, tekati ob delovišču z metrom in ugotavljati, koliko je izkopanega in ali je delo v redu opravljeno, sodeluješ pri načrtovanju dela .. . »Glavni« pa je traser seveda takrat, ko se izračunavajo procenti — če se da mogoče še kaj nabiti in tako pomagati svoji brigadi ...« Vsak traser skuša pomagati svoji brigadi... Kako to uskladite? Cveto: »No ja, včasih se res gledamo malce navskriž. Pride tudi do nasprotij ... Je pa navada traser-jev, da po končanem sestanku skupno sedejo k pijači in pozabijo na pretekli dan. Misliti je treba predvsem na dan, ki je pred nami, in na delo, ki nas čaka . . .« In odnosti med brigadami? Cveto: »Izredni! Še posebej pristne imamo z brigado »Veljka Vla-hoviča«, v kateri je največ deklet. .« Problem vsake brigade so študentje. Koliko jih je pri vas? Cveto: »Štirje! Glede na odnos, ki ga imajo študentje do brigadirskega dela nasploh, je to kar veliko. 12. oktober 1984 NAS GLAS — 8 STRAN 23 Imamo tudi Titovo štipendistko ... Menim, da bi si morali študentje — še zlasti Titovi štipendisti — vzeti med počitnicami čas tudi za delo v brigadi in ne le za turneje po Evropi. Končno naša družba vanje veliko vlaga in bi se ji na ta način lahko vsaj malo oddolžili. SMILJANA BOZlC iz Kostanjevice na Krki študira na FSPN (Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo): »Kot Titova štipen-distka čutim obveznost do družbe, a tudi rada sem med vrstniki. Dopoldne je delo na trasi res naporno, popoldne pa nikoli ne zmanjka dobre volje. Imamo pestre interesne dejavnosti — vsak brigadir se lahko vključi v vrsto tečajev: namizni tenis, računalništvo, jadranje na deski, radioamaterstvo .. . Mislim, da je razvijanje prijateljstva in tovarištva ena najpomembnejših stvari tule v brigadi ...« Smiljana je članica predsedstva OK ZSMS, v brigadi pa namestnica komandanta, zadolžena za interesne dejavnosti: »Za uspešno delo na tem področju smo oblikovali komisije za šport, kulturo, idejno-politično in informativno dejavnost ter tehnično kulturo. Vsak brigadir je tako popoldne zaposlen in vsi radi sodelujejo. Doslej smo izdali že troje biltenov. Naloga vsake brigade je med drugim tudi, da v vsaki dekadi sestavi pano, s katerim predstavi svojo občino. Mi smo Krško predstavili z razglednicami. Ostale brigadirje še posebej zanima naša nuklearka... V brigadirskem naselju je poskrbljeno tudi za zabavo. Disko klub, ples v maskah, brigadirska poroka ... Vedno je živahno !« BORIS TOMAŠIC obiskuje elek-tro smer v krški Srednji šoli, v brigadi pa je zadolžen za informativno dejavnost: »Ob končnem ocenjevanju uspešnosti brigade se dosežki interesnih dejavnosti točkujejo. Sklenili smo, da v vsaki dekadi izdamo bilten, dvoje stenčasov in nekaj le- takov. S tem je precej dela. Naša naloga je tudi pripraviti eno oddajo za interni radio naselja .. .* Borisov hobi je računalništvo, zato se je vključil v tovarstni tečaj. Sicer pa v brigadi ni prvič: »Občutek imam, da je akcija »Istra 84« bolje organizirana kot »Sisak 83«. Naselje je lepše urejeno, sanitarije so čiste... Le hrana je bila morda lani boljša... Delo samo mi je tu bolj všeč, čeprav je napornejše, ker je manj možnosti poškodb.« Kaj so zanj idealne počitnice? Boris: »Vsekakor se hočem čim bolj zabavati. Ko enega izmed načinov zabave sem si izbral brigado. Sicer pa sem letos že bil na morju ... Ko pridemo domov, nas spet čaka šola ...« In kaj menite o brigadi nekateri iz kroga njegovih prijateljev? Boris: »Mnogi menijo, da akcija traja predolgo. Mesec dni se jim zdi preveč, medtem ko bi za 14 dni zagotovo šli. Verjamem, da bi to tudi res storili, vsaj nekateri. . .« Boris Tomašič Starši brigadirjev so si ob obisku ogledali tudi traso ., ^^^L^^^"^^^^ ">¦ ¦¦¦¦ .' m išM * .' ^ H' V brestaniški in senovski KS so brigadirji MDA »Trebče 84« pomagali pri telefoniji... STRAN 24 NAS GLAS — 8 12. oktober 1984 ODMEV S SREČANJA DELAVCEV v vzgoji in izobraŽevanju občine krško V podboškem prosvetnem domu in OS »Gorjanskega bataljona« je bilo 29. septembra letos prvo srečanje učiteljev, vzgojiteljev in ostalih delavcev z vzgojnoizobraževalnih ustanov naše občine. Precej podrobno ste si o tem prebrali v Dolenjskem listu v kroničnem zapisu izpod peresa Pavleta Perca. Tu naj le le še enkrat poudarimo, da so se prvi gostitelji — Podbočani sila potrudili (pa res Podbočani, ne le delavci z njihove osemletke), da je srečanje izteklo — ne tako kmalu — v zadovoljstvo vseh udeležencev. Kot odmev s tega srečanja objavljamo GOVOR PREDSEDNICE OBČINSKE KONFERENCE SZDL KRŠKO MARGARETE MARJETIC. Najvišje priznanje pa bo prav gotovo zavest — pomagal sem oblikovati človeka ... Najprej prisrčen pozdrav vsem in hkrati topla čestitka k dnevu prosvetnih delavcev krške občine, ki čeprav ni označen na koledarju s posebno barvo, je vendarle praznik. Cas je takšen, da v vsaki sredini, v slehernem okolju svoje misli in delo usmerjamo v produktivnost, večje efekte in izkoriščenost proizvodnih sredstev, da spodbujamo k odgovornosti do dela, zavzetosti, vodji. Pravim, čas je takšen. A volja, delavnost in rezultati so odvisni od vzpodbude, motivacije in močan vzgib za njo je prav gotovo človekovo počutje, prijetna toplina, ki najde ravno pravi kotiček nekje v naši duši in s pravšnjo mero kot žarek preplavi naša občutja, potisne v ozadje skrbi in sprosti pot optimizmu in zaupanju v uspeh. Prav v motivaciji za doseganje smotrov in v dejstvu, da je človek socialno bitje, ki ga osamljenost duši, mu ubija voljo, da ni in ne more biti sam, je skrit tudi razlog za oblike združevanja, je verjetno bistveni razlog za današnje srečanje. Čeprav razporejeni po raznih šolah, s tisoč nitmi vezani na specifičnosti pogojev dela, posebnosti in utrip kraja, ste vendar ena družina, ki se trudi vestno in odgovorno izpolnjevati poslanstva pedagoškega poklica, kot vez naroda, ki zgodovinska dejstva, znanstvena spoznanja z mnogimi drobnimi prijemi vzgrajujete v mladi rod, ki kot kipar z dletom klešete njegovo podobo in oblikujete v njem tudi vse tiste človeške lastnosti, ki dajejo narodu njegovo specifičnost, dušo. Saj neizpodbitno drži, da so mladi naša prihodnost, in tudi od spretnosti vašega dleta je odvisno, kakšna bo umetniška vrednost stvaritve - najvišje priznanje pa bo prav gotovo zavest — pomagal sem oblikovati človeka. To spoznanje pa je polnejše, bolj osrečujoče, če je hkrati spoznanje okolja, družbe, ki ji bo novi človek razdajal naloženo vzgojno in izobrazbeno bogastvo. Prav to — priznanje za delo vam želim danes izraziti in hkrati zahvalo za nenehna iskanja, žrtvovanja, za odgovorno in zavestno, organizirano delo, za iskanje drobnih poti in prijemov, in vam povedati, da ceniimo vaše delo in se hkrati zavedamo, da prosvetni delavci svojega poslanstva ne morete izpolnjevati sami, da smo v zagotavljanju pogojev dela in nemotenega vzgoj-noizobraževalnega procesa soodgovorni. Dejstvo, ne vizija je, da da smo vse bolj informativna družba Sn to dejstvo neizpodbitno in jasno naka- zuje smer bodočih učnovzgojnih procesov, usmerja didaktične nazore in hotenja, ker naraščajočega znanja ni več mogoče obvladovati brez vzporednega razvoja metod, oblik in sredstev. Se vedno je v oblikovanju procesa učitelj kreator učne ustvarjalnosti, a ker ne more v okviru rednega pouka poučevati tistega, kar on najbolj zna in želi, ampak kar je v šolskem učnem načrtu določeno, je hkrati dolžnost družbe in sredine, da mu pomaga soustvariti pogoje za dosego ciljev. Ne le operativlizacija vzgojnoizobraževalnih ciljev, tudi operativi-zacija sredstev, organizacije dela, pa tudi povezovanja obveznosti vseh družbenih političnih in ekonomskih sil bo kos izpolnitvi socialističnih smotrov vzgoje in izobraževanja Marksistična naravnanost vzgojnoizobraževalnega procesa ostaja vodilo pri oblikovanju programov, učbenikov, odnosov, metod. V ospredju uresničevanja načel in smotrov reforme vzgoeje in izobraževanja je — tako za vzgojnoiz-obraževalne organizacije kot za družino, družbene organizacije in društva, organizacije združenega dela in druge družbene dejavnike — odgovorna naloga okrepiti družbeno funkcijo v institucijah in v procesih izobraževanja. Družbena funkcija šole pa je v doseganju čim boljših izobrazbenih rezultatov in hkrati ter še posebej socialistično, druzbenomoralno, napredno idejnopolitično in samoupravno oblikovanje mlade osebnosti, pri čemer moramo krepiti in uveljaviti položaj udeležencev v izobraževanju — torej učencev — kot enakopravnih subjektov vzgoje in izobraževanja ter krepiti njihovo odgovornost za doseganje rezultatov. Ker pa je že od Pestalozzija sem spoznano, da je učni proces tudi delovni proces, z vsemi zakonitostmi dela, je razumljivo, da so poleg vzgojnoizobraževalnega poslanstva enakovredna tudi prizadevanja za uveljavljanje pravic, ki iz dela izhajajo — ne le na osnovi obsega, ampak tudi kvalitete. Prav ta je v prosvetnem področju najobčutljivejši del in silno precizni in specifični morajo biti instrumenti, ki jo lahko ovrednotijo. Toda še tako dograjena merila ne znajo in ne bodo znala in ne mogla nikoli dovolj ovrednotiti tiste specifike, prizadevanja več, srca, ki je vodilo in navdih delu. To lahko stori le stisk roke, izraženo priznanje sotovarišev in družbe. Zato je prav, da ob srečanju niste pozabili na toplo besedo zahvale svojih stanovskim tovarišem, na prisrčno popotnico v dneve zasluženega uživanja minulega dela, pa 12. oktober 1984 NAS GLAS — 8 STRAN 25 tudi toplo dobrodošlico tistim, ki na zahtevno, a vendar lepo pot učitelja stopajo. Enim v odolžitev, a drugim za popotnico je naše delegatsko glasilo Naš glas raztrosilo utrinke iz življenja in dela vzgojiteljev in učiteljev v naši občini. O izrednem bogastvu strokovnosti, pa tudi bogastvu duha priča in prav je, da s te plati razgrinja širino našega delavca v prosveti. Ali je delegatsko glasilo tudi simbolično izražena neposredna vez med združenim delom in dohodkovnimi zmožnostmi ter opredeljenimi kadrovsko izobraževalnimi potrebami in interesi, vlogo in odgovornostjo do vzgojnoizobraževalnega dela, skladno z razvojnimi programi in družbenimi interesi? In v čem je interes družbe, če ne v taki vsebinski in organizacij- KOORDINACIJSKI ODBOR ZA TEDEN OTROKA, ki deluje pod predsedstvom Margarete Marjetic pri Zvezi prijateljev mladine Krško, je ob letošnjem tednu otroka (od 1. 1. Prehrana otrok Z osveščanjem javnosti s predavanji, neposrednimi oblikami dela, bomo opozarjali in si prizadevali reševati problematiko: — pravilne, z vitamini in mineralnimi snovmi bogate prehrane, pravilne razporeditve in kaloričnih obrokov; — splošne in posebne higiene, povezane s prehranjevanjem; — probleme prehranjevanja otrok v vrtcih, šolah, posebno šolajočih se v srednjih šolah; — iskanje možnosti za uvedbo mlečne restavracije ali podobnega lokala (vsaj kioska) v bližini Šolskega centra Krško; — razvoja šolskih zadrug; — osveščanja staršev in navajanja svojih otrok na zdrave prehrambene navade; — razvijanja interesnih oblik z navajanjem na pripravo cenenih, a kljub temu ustreznih obrokov hrane; — povezovanja pouka gospodinjstva in z njim sorodnih interesnih dejavnosti z delom aktiva kmečkih žena zaradi ohranjanja prehrambene tradicije in iskanja novih oblik ski zasnovi, ki zagotavlja vsakomur skladen osebni razvoj, pridobitev izobrazbe za vključitev v delo, ki v največji meri ustreza tudi njegovim sposobnostim in drugim osebnostnim lastnostim. Silno odgovorna je ta naloga. Učitelj nove osnovne šole naj bi zmogel povezovati vzgojne dejavnike v okolju, znal naj bi svetovati, razvijati novo, biti raziskovalec in inovator. Se kako se moramo tega zavedati, takrat, ko mladega človeka zgrajujemo v bodočega učitelja, da ga oborožimo strokovno, se pravi pedagoško, psihološko, metodično in didaktično ter mu tako omogočimo vzgojno ustvarjalnost, ki se nalaga v najvrednejšo naložbo — zgrajeno osebnost. V uresničevanju tega plemenitega poslanstva vam v imenu celotne družbenopolitične skupnosti želim uspehov in zadovoljstva. do 7. oktobra) pripravil za vse, ki lahko kaj storijo za lepšo prihodnost otrok v naši družbenopolitični skupnosti, naslednje »sporočilo«: ter usposabljanja novih mentorjev za prehrano. 2. Naspan otrok — zdrav otrok Vpliv zgodnjega prebujanja in pogostno menjavanje življenjskega ritma kvarno vpliva na otrokovo počutje, zdravje, fizični in mentalni razvoj, zato bodo delavci v WE še naprej organizirano spremljali, seznanjali z ugotovitvami in dajali nove pobude za spremembo delovnega časa v OZD. Koordinacijski odbor predlaga, da OZD in ZSS proučijo in najdejo možnosti za večjo usklajenost delovnih sobot in enotnejšo izbiro dnevov za podaljšani delovni čas delavcev v OZD. 3. Otrokov prosti čas Zavzemali se bomo za bolj organizirano preživljanje prostega časa odraščajoče mladine. Potrebno je ugotavljati interese otrok, organizirati primerne in njim zanimive oblike dela, jih vzpodbujati k ustvarjalnosti, pridobivati čimveč ljubiteljev za delo z mladimi, zagotavljati ustrezne prostore in doseči, da bo delo mentorjev za mladino družbeno primerno ovrednoteno. Skupaj z društvi in vodstvi družbenopolitičnih organizacij je potrebno pregledati in oceniti njihove programe, oblike in metode dela pri aktivnostih za vzgojo in vključevanje odraščajoče mladine. Skupaj z mladimi odkrivati in preprečevati negativne pojave alkoholizma, narkomanije, objestništva, neprimernega odnosa do družbene lastnine in sočloveka. V vseh oblikah dela z mladimi smo dolžni pri njih vzgojiti primeren odnos do človekovega okolja, do kulture in naravne dediščine ter do negovanja in ohranjanja tradicij NOV. 4. Cicibanove urice Da bi v organizirano vzgojo zajeli čim več otrok, bomo naprej razvijali oblike dela tudi v tistih KS in vaških skupnostih, kjer ni vrtcev; prizadevanja bo treba združiti v iskanje vsebinskih in prostorskih rešitev, druge oblike pa naj bodo take, da bodo v skupni aktivnosti povezovale starše in otroke. 5. Otroška igrišča ostajajo še naprej skrb KS oziroma krajanov v zaokroženem naseljenem področju, opremljena pa naj bodo s primernimi igrali, ki bodo tudi strokovno pregledana, zato naj se v zvezi s tem krajani v 'KS povezujejo in posvetujejo z delavci VVE. 6. Z osveščanjem ljudi — sokraja-nov in vseh dejavnikov v KS bomo skušali ustvarjati primerno klimo za sprejemanje in integracijo telesno in duševno prizadetih otrok in njihovih družin, preko odgovornih institucij strokovno obravnavo motenih otrok; v povezavi z zdravstvenim domom, vrtci, šolami in nekaterimi SIS pa pretehtati možnosti za zaposlitev kliničnega psihologa. Pri izvajanju učno-vzgojne-ga programa osnovne šole je treba iskati ustrezne možnosti in organizacijske oblike dela za delo z učenci, ki imajo specifične učne in vzgojne težave. 7. Otroci v prometu Nujno je otroke vzgajati in jih usposabljati za varnost v prometu. Vsi udeleženci v prometu so dolžni spoštovati in izvajati dosledno zavestno disciplino v prometu s posebnim odnosom do otroka. Tudi v prihodnje je treba odpravljati prometno nevarna žarišča, odgovorno obnavljati cestne varnostne oznake in primerno urejati postajališča. 8. Letovanja za otroke Za vsestranski razvoj zdravega otroka so pomembne tudi primerne oblike rekreacije, zato bomo skrbeli Teden otroka '84: Otroci in mladina soustvarjajo novo prihodnost Ob tednu otroka 1984 OTROCI — NOSILCI JUTRIŠNIEGA NAPREDKA NALOGE, KI JIH BOMO URESNIČEVALI V DOBRO OTROK V LETIH 1984 IN 1985 STRAN 26 NAS GLAS — 8 12. oktober 1984 NOVI KIPI NA VRTU UMETNOSTI V Kostanjevici se je s slovesnostjo v nekdanji samostanski cerkvi končal letošnji, 24. mednarodni kiparski simpozij Forme vive — Govoril Vladimir Kavčič V Dolenjskem listu je o dogodku zapisal novinar IVAN ZORAN: KOSTANJEVICA NA KRKI — Edinstvena kostanjeviška galerija na prostem je letos dobila štiri nove plastike, izklesane iz debel hrastovih hlo-nov, ki so jih pripeljali iz Krakovskega gozda. Stvaritvam dosedanjih 90 udeležencev so se pridružila dela, ki so jih v zavetju starinskih zidov ko-stanjeviškega gradu julija in avgusta ustvarjali Sarajevčan Boško Kučan-ski, Ljubljančan Boris Zaplatin, Japonec Shigehito Matsuda in Švicar Hein-rich Richner, udeleženci 24. mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva. za organizirane oblike letovanja, poglabljali bomo dosedanje uspešno oblike, spregovorili o njih s starši otrok in z drugimi dejavniki v povezavi z DPM, iskali bomo možnosti za povečano število letujočih otrok, koristno bomo uporabljali pionirsko letoviško bazo v Nerezi-nah in dopolnjevali njeno funkcionalnost, pridobivali bomo in vzgajali kadre za letovanja otrok. Omiliti in odpravljati je treba socialne razlike med odraščajočo mladino, zato je nujno razvijati in krepiti sistem solidarnosti. Materialne pomoči otrokom kaže preusmerjati v funkcionalne oblike pomoči, upoštevajoč pri tem potrebe otrok v različnih okoljih. V vseh sredinah in z vsemi dejavniki se moramo prizadevati za ito, da bo družbena skrb za otroka sestavni del našega ekonomskega in družbenega razvoja. SLAVISTI V KRŠKEM IN KOSTANJEVICI Zadnji dan svojega tridnevnega zborovanja oz. strokovnega srečanja so slovenski slavisti preživeli na območju naše občine. V imenu pokrovitelja, Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj Krško, jih je pozdravil Miloš Medved, v imenu naše družbenopolitične skupnosti pa Niko Zibret. Profesor Janez Plestenjak je udeležencem srečanja, zbranim v DKD »Edvarda Kardelja«, predstavil znamenite može, ki so živeli in delovali v Posavju. Dvema med njima je bilo tokratno srečanje posebej posvečeno. Jurij Dalmatin je z izdajo prevoda »Biblije« pred 400 leti utrl pota slovenskemu leposlovju in prevajalstvu, Adam Bohorič pa s svojo slovnico utemeljil slovenska jezikoslovna prizadevanja. Na spominski slovesnosti v njuno čast, ki je bila v krškem kapucinskem samostanu, sta se s tekstd iz Dalmatinove »Biblije"! in »Pridig Janeza Svetokriškega« predstavila dramska umetnika Andrej Kurent in Jože Zupan, s koncertom pa je navdušil komorni pevski zbor Loka iz Škofje Loke. Po ogledu kapucinske knjižnice, razstave v čast 400-letnice izida Dalmatinove »Biblije« in kapucinske likovne zbirke so se slavisti napotili v Kostanjevico, kjer so si ogledali likovne zbirke v Galeriji Božidar Jakac ter druge ko-stanjeviške znamenitosti. Letošnji simpozij se je končal s slovesnostjo, ki so jo v soboto, 1. septembra, zvečer pripravili v nekdanji samostanski cerkvi v Kostanjevici. Številne obiskovalce od blizu in daleč je v imenu prirediteljev in Galerije Božidar Jakac pozdravil Andrej Smrekar ter pri tem izrekel zahvalo vsem, ki so pomagali pri izvedbi letošnjega simpozija. Predsednik skupščine Forme vive dr. France Hočevar je podelil diplome kiparjem, ki so ustvarjali v Kostanjevici in Ravnah na Koroškem. Slavnostni govornik je bil pisatelj Vladimir Kavčič, predsednik skupščine kulturne skupnosti Slovenije. Po zaključni slovesnosti je Ribniški oktet iz Ljubljane izvedel celovečerni koncert. Vladimir Kavčič je uvodoma poudaril med drugim, da je eno od poslanstev umetnosti tudi to, da umetniki še naprej prispevajo k medsebojnemu spoznavanju in spoštovanju narodov in posameznikov, k uveljavitvi skupnega spoznanja, da povsod živijo ljudje, ki so jim skupne težnje po lepoti in svobodi, da je osvobajanje človeka edina možna alternativa mračni zgodovini vojn in vsakršnega nasilja nad človekom. Praznično razpoloženje ki je v soboto prevevalo Kostanjevico in obiskovalce zaključne slovesnosti, ni moglo povsem prikriti zaskrbljenosti, kako dalje. Kostanjeviško formo vivo sicer podpirajo nekatere ustanove in delovne organizacije, če posameznikov niti ne omenjamo, vendar pa je denarja čedalje manj. Niti za redno vzdrževanje likovnih zbirk ga ni dovolj, kaj šele za druge reči, brez katerih pri taki dejavnosti ne gre. Nedvomno so ta spoznanja že zdavnaj presegla osebne in krajevne okvire, prešla so v zavest širših skupnosti. Spoznanja in izkušnje na tem področju so omogočile, da sta kiparska simpozija v Ravnah in Mariboru pridobila trajnejše organizacijske in materialne osnove, tudi kiparski simpozij v Seči pri Portorožu je v povezavi z gospodarskimi in kulturnimi dejavniki svoje regije pridobil dobre temelje za nadaljnji obstoj in delovanje. Največ odprtih vprašanj je po Kavčičevem mnenju ostalo ob kostanjeviškem simpoziju. Ob Jakčevii, Kralljevi in drugih zbirkah v tukajšnjem samostanu, ob likovni zbirki na osnovni šoli, ki je nedvomno ena največjih zhirk so-nobne umetnosti v Sloveniji, vse to Kostanjevici že daje pečat svojske-ga kulturnega središča, obiskovalcem pa možnost posebnega kulturnega doživetja. Za tisoče obiskovalcev je to tudi že dejstvo,« je dejal Vladimir Kavčič in pristavil, da s Formo vivo ni pridobila samo Kostanjevica, ampak sta .zaradi nje tudi vsa Dolenjska in Posavje kulturno bogatejša. »Ko bo za obiskovalce odprt še muzejski dal kartuzije Pleter-je, tko bo začel delovati muzej sakralne umetnosti v Stični, bo skupaj z dolenjskimi gradovi, Galerijo likovnih samorastnikov v Trebnjem, muzejem in galerijo v (Novem mestu, muzejem v Brežicah in Brestanici izoblikovan bogat kulturni program, ki ga bo moč priporočiti vsaki delovni organizaciji in vsaki šoli na Slovenskem,« je menil. Znana arheologinja spet pri nas Kulturna skupnost Krško je letos namenila sredstva tudi za arheološko raziskovanje AJDOVSKE JAME v Nemški vasi pri Leskovcu. V začetku tega meseca se je arheologinja dr. Paola Korošec s sodelavci tamkaj spet lotila odkrivanja sledov življenja v daljnji preteklosti; lani je namreč v jami našla pomembne ostanke iz obdobja neoli-tika, kot so znanstveniki poimeno-valli na kratko mlajšo kameno dobo. »PESNIK NA OBISKU« je oddaja Radia Brežice, ki jo pripravlja Literarni klub »Bena Zupančiča« Krško. Poslušate jo lahko drugo soboto v vsakem mesecu med 17. in 18. uro. 12. oktober 1984 NAS GLAS — 8 STRAN 27 KOSTANJEVICA NA KRKI -V kostanjeviški grajski cerkvi je 29. septembra priredil samostojni koncert Komorni pevski zbor Loka iz Škofje Loke. Nanj je poslušalce povabil ličen, pozornost vzbujajoč plakat. Programu renesančne glasbe so poslušalci prisluhnil z veliko pozornostjo, izvajalce pa nagradili z zasluženim aplavzom, tako kot pozneje v Krškem zbrani slavisti v tamkajšnji kapucinski cerkvi. PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI KOSTANJEVICA NA KRKI Letošnji praznik Krajevne skupnosti KOSTANJEVICA NA KRKI poteka v znamenju naslednjih obletnic: 25-letnice SOP — tozd IKON Kostanjevica, 20-letnice Jamarskega kluba Kostanjevica, 20-letnioe Radiokluba Prekopa in 10-letnice Iskre IEZE — tozd Industrijska elektronika Kostanjevica. Nekaj prireditev je že mimo, večina pa jih bo po izidu te številke Našega glasa, vendar objavljamo celotni spored praznovanja: sobota, 6. oktobra: ob 12. uri na igrišču Osnovne šole Jožeta Gorjupa — TEKMOVANJE V MALEM NOGOMETU v organizaciji Športnega društva Kostatnjevica, nedelja, 7. oktobra: ob 9. uri v Osnovni šoli Jožeta Gorjupa — TEKMOVANJE V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO v organizaciji Strelske družine Toneta Kambiča Kostanjevica, petek, 12. oktobra: ob 18. uri v Osnovni šoli Jožeta Gorjupa — TEKMOVANJE V NAMIZNEM TENISU v organizaciji Športnega društva Kostanjevica, sobota, 13. oktobra: ob 9. uri v Poljanah v Kra-kovem — STRELJANJE NA GLINASTE GOLOBE v organizaciji Lovske družine Kostanjevica, ob 14. uri — TEK PO ULICAH »DOLENJSKIH BENETK« v organizaciji Športnega druš.tva Kostanjevica in ZTKO Krško, nedelja, 14. oktobra: ob 9. uri v Osnovni šoli Jožeta Gorjupa - ŠAHOVSKO TEKMOVANJE v organizaciji Športnega društva Kostanjevica, petek, 19. oktobra: ob 12. uri — OTVORITEV GOZDNE CESTE MALE VODENICE — POLOM (4 km; investitor GG Brežice — TOK Sevnica), ob 15. uri na igrišču Osnovne šole Jožeta Gorjupa — TEKMO- VANJE V VLEČENJU VRVI v organizaciji športnega društva Kostanjevica, sobota, 20. oktobra: ob 9. uri na Prekopi - OTVORITEV DOMA LJUDSKE TEHNIKE v organizaciji Radiokluba Prekopal, ob 12. uri na grobišču talcev — KOMEMORACIJA, ob 13.30 v Kulturnem domu Kostanjevica — SVEČANA SEJA SKUPŠČINE KRAJEVNE SKUPNOSTI s podelitvijo priznanj in plaket mesta Kostanjevica ter kulturnim programom, ob 20. uri - OTVORITEV OBNOVLJENE JAVNE RAZSVETLJAVE V KOSTANJEVICI, nedelja, 21. oktobra 1984: ob 10. uri — OTVORITEV OBNOVLJENE KOSTANJEVISKE JAME v organizaciji Jamarskega kluba Kostanjevica, ob 14. uri — OBČINSKO PRVENSTVO V VESLANJU za vse tekmovalne kategorije v organizaciji Športnega društva Kostanjevica in Kajak kanu kluba Krško. O prenovi mestnega jedra v Kostanjevici je tekla javna razprava ob razgrnjenem načrtu že v poletnih mesecih. Dokumenti so bili razstavljeni v Lamutovem likovnem salonu. Gradivo je bilo temeljito opremljeno tako s fotografijami kot s skicami in teksti — strokovnimi utemeljitvami predlogov oz. zamisli. Ker nismo prejeli o razstavi in načrtu dela nobenih pisnih gradiv, posredujemo lahko le posnetka, ki smo ju napravili ob razstavi v Lamutovem likovnem salonu. STRAN 28 NAS GLAS — 8 12. oktober 1984 Ob razstavi Pavla Predaniča v Šoštanju STAR02ITN0ST BO OHRANJENA VSAJ NA SLIKAH V Delavski enotnosti je Viktor Ko j c zapisal: Za prijeten kulturni večer je poskrbelo Društvo šaleških likovnikov iz Titovega Velenja, ki je v domu kulture v Šoštanju odprlo razstavo slikarskih del Pavla Predaniča iz Krškega. V kulturnem sporedu pred slovesno otvoritvijo je predstavil svoje pesmi domačin Ivo Stropnik. Slikar Pavle Predanič dela v tovarni Djuro Salaj kot vodja bru-silnice. Rodil se je leta 1936 v Spodnji Pohanci pri Artičah. Končal je industrijsko papirniško šolo v Vevčah ter še kemijo ob delu na srednjetehnični šoli. S slikanjem se resneje bavi od leta 1970. Doslej je imel že osem samostojnih razstav. Sodeloval je tudi na raznih medrepubliških skupinskih razstavah ter na razstavah likovnih skupin po Sloveniji ter slikarskih kolonijah v Novem mestu in na Dobrni. V So- V KINU BODO VRTELI . . . L stanju je razstavil 30 večjih slik, akvarelov oziroma lavirane risbe. Njegova dela so vedno iz domače okolice ter zakladnice stare kmečke arhitekture, ki žal izginja ali propada. Na slikah skuša prikazati slikovitost domače pokrajine in arhitekture, kar ima pravzaprav tudi svojevrstno dokumentarno vrednost. V svojih delih se nikoli ne izneveri prdstostni motiva, ki je takorekoč osrednja tema njegovega slikarstva. Hkrati s tem skuša ohraniti vrednote naše kulturne dediščine, ki bo v bodoče, če ne bo popolnoma propadla, ostala kot simbol nekdanjega življenja iin dela v starih mlinih, žagah in kočah. Zanimiva je tudi svojevrstna tehnika oziroma slikanje z lužili (bajci) v hrastovem ali orehovem tonu, kar daje slikam poseben pečat in izvirnost. Njegove slike imajo razen umetniške tudi veliko dokumentarno vrednost. Društvo računovodskih in finančnih delavcev Krško vabi na svojo skupščino, ki bo v petek, 9. novembra 1984, ob 12. uri v mali dvorani DKD ••!¦:. Kardelja« Krško. V KRŠKEM DVOJE POMEMBNIH SHODOV Udeleženci 22. ZBOROVANJA SLOVENSKIH ZGODOVINARJEV so del svojega programa izpeljali v petek, 28. septembra, v krškem Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja, sicer pa so se tri dni mudili v Posav-ju, z osrednjim delom v Brežicah. Isti dan se je v Krškem začelo jubilejno 10. DELOVNO SREČANJE KNJIŽEVNIH PREVAJALCEV. V organizaciji slovenskega društva, ki šteje 162 članov, so se ga udeležili tudi stanovski kolegi iz vse Jugoslavije in zamejstva. Ob iOO-Ietnici Dalmatinovega prevoda Biblije je bil moto tokratnega srečanja »400 let prevajanja n Slovenskemt. Referati so bili zatorej posvečeni v glavnem Dalmatinovemu času — obdobju protestantizma, udeleženci pa so se lotili tudi strokov-no-prevajalskih tem. Ob tej priložnosti je bila v Krškem tudi seja Zveze društev književnih prevajalcev Jugoslavije. Kot zanimivost naj omenimo referat, ki je osvetlil do danes še neznano delo slovenskega pisatelja dr. Janeza Mencingerja, ki je dlje časa živel in ustvarjal v Krškem in ki je prevajal ruskega pesnika A. Puškina. ZIVKO SEBEK del objavljamo. 14. 10. VELIKA IGRA, krimi-nalka, ameriški 16. 10. TOM IN D2ERI, risanka, ameriški 17. 10. SOU STRAHA IN GROZE, grozljivka, ameriški 18. 10. EROTSKE AVANTURE, erotični, francoski 21. 10. MASKIRANI VOZNIK, avanturistični, japonski 23. 10. PET MOČNIH, karate, ameriški 24. 10. VARIOLA VERA, drama, domači 25. 10. NERAZDRU2LJIVA DVOJČKA, komedija, italijanski 26. 10. RESNIČNE ZGODBE, 8. del, erotični, nemški 28.10. JE PROSTOR ZA LJUBEZEN, drama, ameriški 30. 10. ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV, pustolovski, indijski 31. 10. PRIPRAVITE ROBČKE, drama, francoski Ravnateljica OŠ iXIV. divizije* Senovo OLGA KOŠIRJEVA* nam je že poleti poslala sporočilo in fotografijo v zvezi z njim: Na Senovem smo imeli v nedeljo, 1. julija, otvoritev dveh oddelkov vzgojnovarstvene enote. Denar smo zbrali s samoprispevkom in z odkupi ležišč, največ pa je prispevala Skupnost otroškega varstva Krško. Zal še manjka zunanja ureditev okolice vrtca. Z dograditvijo smo priskrbeli ustreznejše prostore skupini otrok, ki je bila doslej v šolskih prostorih, pridobili pa smo tudi prvi jaslični oddelek. Želimo, da bi bila pridobitev v veliko pomoč zaposlenim materam. Delavski kulturni dom »-Edvarda Kardelja« Krško nam je posredoval FILMSKI PROGRAM V MESECU OKTOBRU 1984, katerega še aktualni del objavljamo. St. 7 — oktober 1984 NAS GLAS — 8 STRAN 29 LETOŠNJA LETOVANJA V PIONIRSKEM NASELJU NEREZINE Občinska zveza prijateljev mladine Krško — ob sodelovanju osnovnih šol, vzgojnovarstevnih ustanov dn društev prijateljev mladine — že vrsto let organizira letovanja otrok v letoviški bazi Pionirsko naselje v Nerezinah na otoku Lošinj. Zavedamo se, da nimamo možnosti omogočiti vsem otrokom organiziran odmor, še manj možnosti pa je, da bi jim ga nudili 3-4 tedne. Zato pa smo v občini storili vse, da bi letovalo čim več otrok, je v poročilu zapisala REZI PIRC, predsednica OZPM, ki je bila letos tudi uradno imenovana za gospodarja v Pionirskem naselju Nerezine, da v imenu OZPM opravlja nadzor, koordinira delo izmen na letovanju in skrbi za celotno premoženje. Zaradi gospodarskih težav je vedno manj družbenih sredstev, s katerimi bi predvsem otrokom, ki bi morali iz zdravstvenih ali socialnih razlogov na organiziran odmor, to omogočili. LETOS MANJ LETOVALNIH DNI IN MANJ LETUJOCIH Naša letoviška baza Pionirsko naselje v Nerezinah bi bila lahko odprta od sredine junija do konca septembra (107 dni). Letos smo letovali le 72 dni. Imeli smo eno izmeno manj in še te so bile bolj slabo zasedene. Ce primerjamo lanskoletno število letujočih z letošnjimi, ugotovimo nič kaj prijetno sliko: Letos je letovalo 643 otrok (lani 875), od tega predšolskih 121 (lani 138), osnovnošolskih 416 (638), otrok iz metliške občine 64 (28), iz Obrig-heima 0 (20), zdomskih otrok 19 (6), podmladek Rokometnega kluba Krško 23 (0). Letos smo letovali v 6 izmenah (lani v 7), povprečno šte- vilo otrok v izmeni je bilo letos 106i, lani pa 125. Kje so vroki za to? t. Življenjski standard staršev se niža. Starši imajo manj denarja, povprečni prispevek na starše pa se je povečal. Starši plačajo okoli 80 % ekonomske cene, ki se je za otroke iz naše občine povečala od 3840 din v letu 1983 na 4880 din v letu 1984. V tej ceni ni vračunana amortizacija, ki jo bo treba plačati iz drugih sredstev. Najbolj so se podražili prevozi. V letu 1983 je stal 1 avtobus Krško — Nerezine — Krško 28.188 din (km po 37 din); v letu 1984 stane 1 avtobus okoli 45.000 din (km po 57 din), za zadnji dve izmeni pa bo km po 61 din. Prispevek Počitniški skupnosti se je podražil od 60 din na 90 din, kar je 50 °/o več kot v letu 1983. Prehrana se je podražila največ pri mesu in kruhu. Ker smo zalogo imeli v glavnem iz meseca junija in so večino zelenjave zbrala doma DPM, smo »izvozili« s planirano ceno. 2. Družbeni prispevek za regresiranje je ostal na lanskem nivoju. 3- Premalo truda so vložili vsi organizatorji v prepričevanje staršev o vsestranski potrebi organiziranega letovanja za otroke. V ta prizadevanja bi se poleg šol, VVZ in DPM morale vključiti še bolj socialna služba SIS, zdravstvena služba in socialne službe v združenem delu ter sindikalne organizacije. Vsi se moramo zavedati, da je skrb za izobraževanje!, vzgojo in varstvo otrok splošna družbena skrb. VSA RE2IJA JE IZRAČUNANA ZA 120 OTROK V IZMENI Občinska ZPM je v svojem planu predvidela, da bo letovalo vsaj 720 otrok, vendar plaui rui bil dosežen. 77 otrok je bilo pod planom. I. izmena je imela samo 61 otrok namesto planiranih 120, II. 2 otroka manj, III. 7 otrok več, IV. 10 otrok manj, V. 3 otroke več> VI. 16 otrok manj od 120. Organizatorji posameznih izmen bodo morali napraviti analize, da se prihodnje leto ne bi napake ponovile. Zavedati se moramo, da moramo planirane zneske zbrati, sicer gremo v izgubo, ker se nam režija močno dviga. Vsa režija je računana na 120 otrok v izmeni. Če ni toliko otrok, se podraži prevoz, pristojbina Počitniški skupnosti, prispevek za kadre in vsi ostali prispevki za pripravo baze, vzdrževanje baze itd. ZAHVALA IZLETNIKU IN NJEGOVIM ŠOFERJEM Otroke so vozili avtobusi Izletnika iz Krškega. Vsi kadri so se pohvalno izrazili o prevozih in šoferjih. Naj navedem iz kronike IV. izmene nekaj stavkov: »Odpeljali smo se. Brez soka, brez stiskanja pri srcu... Imeli smo tri avtobuse, zato je bilo prostora dovolj. Vožnja je bila prijetna, vreme kot nalašč oblačno, da ni bilo vročine. Šoferji so bili čudovito previdni, vozili so lepo, enakomerno, zato vrečk res nismo rabili. Poudarjamo, da so ti trije šoferji resnično zaslužili pohvalo in v bodoče si tudi želimo, da bi nas vozili na morje taki ljudje, ki so resni, zanesljivi, previdni in imajo otroke radi!« Take pohvale so izrekle vse skupine. Občinska ZPM pa izreka podjetju in šoferjem posebno zahvalo, ker so brez godrnjanja vozili tudi zelenjavo, ki so jo zbirali naši prijatelji mladine, da smo na ta način obogatili naše jedilnike. USPEŠNA AKCIJA ZBIRANJA ZELENJAVE K finančnemu ravnovesju programa letovanj v letu 1984 je veliko prispevala akcija zbiranja zelenjave, ki so jo izvedla naša DPM s pomočjo OS in VVZ- Akcija, ovrednotena po dnevnih cenah, je uspela tako: I. izmena je zbrala za 16.551,— din zelenjave, II. za 20.687,30 din, III. za 42.452,22 din, IV. za 72.536,30 din, V. za 36.77L28 din in VI. za 56.473,60 din. Skupaj so vse izmene zbrale za 245.471,70 din zelenjave. Zbrali so: 1826,50 kg krompirja, 258 kg solate, 226,10 kg čebule, 141,25 kg korenja, 97,25 kg rdeče O ugodnem vplivu letovanj V POROČILU OZPM O LETOVANJIH PIŠE: Vsak otrok ima pravico do izobrazbe, vzgoje pa tudi zdravja, in to zdravje mu moramo med šolanjem ohraniti in izboljšati. Ena izmed oblik rekreacije je letovanje, katerega namen je omogočiti otrokom primeren počitek in okrepitev. Da bi ohranili zdravje in zagotovili pravilen razvoj, bi bilo potrebno vsem otrokom vsako leto omogočiti odmor in krepitev vsaj 3 — 4 tedne, kolikor je potrebno, da izgine utrujenost, ki nastane med šolskim letom. V dobi otrokove rasti in razvoja je vpliv podnebnih razmer velikega pomena za razvoj in na otroke krepitev organizma, če je pravilno izbrano področje klimatskih vplivov in če je poskrbljeno za organizirano bivanje otrok. V tem času morajo biti otroci čimveč na soncu in zraku, čimveč naj se kopajo in svobodno gibajo, imeti pa morajo tudi pravilno prehrano. Ugoden vpliv se kaže v prirastu teže in višine. Prirasta teže navadno ne opazimo takoj poleti, ampak šele v jeseni. To velja posebno za poletni oddih na morju, kjer otroci včasih shujšajo, a si jeseni kmalu opomorejo. Ugoden vpliv se kaže na povečani kapaciteti prsnega koša in pljuč in v povečani odpornosti proti bolečinam. Tudi na psihične lastnosti učencev letne počitnice ugodno vplivajo. STRAN 30 NAS GLAS — 8 12. oktober 1984 pese;, 97,80 kg zelja, 1128 kom jajc, 233 kg sadja, 14,30 kg olja-masti, 28,25 kg moke, 34 kg paradižnikov, 67,80 kg peteršilja, 10,10 kg česna, 9.40 kg suhega fižola. Ta živila so bila vredna 233.627,00 din, druga zbrana živila pa 11.844,70 din. Skupna vrednost je bila torej 245.471,70 din. Vsem, ki so izvedli akcijo, in tistim, ki so darovali, iskrena hvala! Foto: REZI PIRC IZ KRONIKE PIONIRSKIH LETOVANJ 1984 KAKO OCENJUJE DELO V IV. IZMENI PEDAGOŠKI VODJA ŽlCKAR ZDENKA: V IV. izmeni, ki je zajemala pionirje iz Leskovca in Velikega Podloga, je bilo 110 pionirjev in 20 odraslih. V eni skupim smo imeli 8 cicibanov. Razdeljeni smo bili v 10 skupin, vsaka s svojim imenom in vzgojiteljem v svoji hišici. Naše življenje je bilo dokaj pestro. Imeli smo izjemno lepo vreme, zato smo se veliko kopali. 2e ob prihodu smo ugotovili, da imamo kar 43 neplavalcev. Za te je bila organizirana šola plavanja, ki jo je vodil Andrej Škafar. Vadili so dvakrat na dan po 3 ure. Veliko so plavali in rezultati so bili vidni. Kar 33 pionirjev se je naučilo plavati. Vsi tisti, ki so znali že dobro plavati, pa so plavali za bronastega (34) in srebrnega (35) delfinčka. Kako pa zabavno življenje v naselju? Bilo je kar pestro, a včasih se je našel tudi kak pionir, ki mu to ali ono ni bilo najbolj všeč. A čisto vsem je resnično težko ugoditi. Večkrat smo se odpravili na izlet v bližnjo okolico in v Nerezine, kjer so kupili obvezno vsaj en sladoled. Pred večerjo smo se ukvarjali s svobodnimi dejavnostmi, kot so: poslušanje pravljic, tek, likovna dejavnost, plesne vaje, petje in drugo. Kar nas je pač zanimalo! 60 pionirjev se je odpravilo na enourno vožnjo z ladjo Krško. JTo so bili v glavnem tisti, ki so letovali prvič in je bila zato vožnja zanje pravo doživetje. Imeli smo tudi vesele večere. Izvajali smo šaljive točke, ob katerih smo se prijetno zabavali in se nasmejali. Končno naj omenim še plese. Ti so bili letos zelo zanimivi, saj so igrali fantje na obali zelo dobro in so nas znali pritegniti. Zato smo radi odhajali na ples na obalo. Večkrat pa smo plesali tudi doma, v naselju. Kar hitro je minilo teh 13 dni. Jutri se vračamo domov. Lepo nam je bilo, a hkrati gremo radi spet domov. V tem času smo se dobro spoznali med seboj in spoznali veliko novih prijateljev. Zato upam, da se bo marsikdo od nas odločil, da pride drugo leto spet v to lepo pionirsko naselje. KAKO SO PREŽIVLJALI PIONIRJI SVOJ DELOVNI DAN? (po kroniki) Vstajali so ob sedmih, nekoliko potelovadili, se umili in se zbrali v zboru, kjer so slišali program dela za tekoči dan. Poročali so o zanimivostih skupin ponoči. Dvignili so pionirsko zastavo, nato so imeli zajtrk. Po zajtrku so do devetih pospravljali hišice in okolico. Pri urejanju in pospravljanju hišic in okolice so tekmovali za najboljše urejeno hišo. Sledilo je vsakodnevno ocenjevanje 3 članov: pionir, mladinski delavec in pedagoški vodja. Otroci so v tem času že odšli na kopanje, sprehode, na izlete — odvisno od vremena. 12. oktober 1984 Od 12. do 13. ure so se vračali h kosilu. Sledil je opoldanski počitek, ki so ga izrabili za pisanje kartic, branje knjig, iger itd.... Po počitku so odšli na kopanje, vmes so še malicali. Do večerje so se ponavadi vrnili v naselje. Cas do večerje so izkoristili za skupne igre (športne, tombolo, pikado ...) Sledila je večerja, ob 20. uri zbor, večerne prireditve (plesi, kvi-zi, veseli večeri itd.), ob 22. uri pa so šli letovalci k počitku. Tak delovni dan so po potrebi spreminjali. PIONIRSKA SAMOUPRAVA Takoj po prhiodu v naselje in po vselitvi v hišice ter opravilu še nekaterih obveznosti (kosilo, posti-ljanje, pospravljanje prtljage) si pionirji zberejo starešino hišice in izberejo ime hišice. Še isti dan imajo pionirski odredni sestanek, kjer izvolijo vodstvo odreda in sprejmejo ime pionirskega odreda: V letošnji sezoni smo imeli naslednja imena: II. izmena: PO »-Sinji galeb«, III. izmena: PO »-Titovi mornarji«, IV. izmena: PO »Borov gaj«, V. izmena: PO »Sinji galeb«, VI. izmena PO »Sinji galebi«. Pionirji sodelujejo pri programiranju dela, izražajo želje po dejavnostih, želje o izkoriščanju prostega časa ter sodelujejo s tovariši učitelji oz. vzgojitelji pri planiranju dela, pri ocenjevanju hišic, pri sestavljanju jedilnikov itd. PLAVALNA ŠOLA IN TEKMOVANJE ZA DELFINČKE Vsaka izmena je imela organizirano šolo. V 1, III., IV. in V. izmeni je vodil šolo plavalni učitelj Andrej Škafar. Šolo plavanja je omogočila Občinska zveza za telesno kulturo. Uspeh je bil zadovoljiv. Letovalci so tudi tekmovali v plavanju za pridobitev bronastega in srebrnega delfinčka. V času letošnje sezone je na novo pridobilo 147 pionirjev značko in diplomo bronastega delfinčka in 155 pionirjev značko in diplomo srebrnega delfinčka. SKOK S SKAKALNICE Plavam proti splavu. Zaželim si, da bi skočila s skakalnice. Vendar ... kar nekam strah me je. Negotovo in počasi drsim po vodni gladini. Hrabrijo me dekleta, ki se že pripravljajo na skok. Končno dosežem rob splava. Skobacam se nanj in nezaupljivo zrem v skakalnico. Bi — ali ne bi? Branka že pleza po lestvi in smeje pogleduje name. Meni pa se še zmeraj tresejo kolena... Nenadoma začutim, da se je zgrnilo name veliko — težko breme, ki ga ne morem prenesti. Končno se premagam in stopim na prvo deščico. Prva vrsta je za mano, še vedno pa me čaka tisto najtežje — skok. Plezam naprej in že sem pri NAŠ GLAS — 8 V letošnji sezoni je v Pionirskem naselju v Nerezinah od 20. junija do 31. avgusta letovalo 643 cicibanov, pionirjev in mladine: PRVA IZMENA od 20. junija do 2. julija: 61 cicibanov iz VVZ Krško in VVE Leskovec. DRUGA IZMENA od 2. do 14. julija: 118 otrok iz Kostanjevice in Podbočja ter OŠ »Dr. Mihajla Rostoharja« Krško. TRETJA IZMENA od 14. do 26. julija: 17 otrok s Senovega, iz Koprivnice in Metlike. ČETRTA IZMENA od 26. julija do 7. avgusta: 110 otrok iz Leskovca in Velikega Podloga. PETA IZMENA od 7. do 19. avgusta: 13 otrok dz Brestanice, z Rake in iz Metlike, zdomski otroci iz Niirnberga in mladinci Rokometnega kluba Krško. ŠESTA IZMENA od 19. do 31. avgusta: 104 otroci iz OŠ »Jurija Dalmatina« Krško. vrhu. 2e stojim na železnem drogu in s tresočo roko se oprimem lestve. Strmim v vodo in nikakor se ne morem odločiti: bi — ali ne bi, skočila — seveda. Na splavu stoječi me vzpodbujajo in eden od njih začne plazti proti meni. Zdaj mi ne preostane drugega, kot da si zatis-nem nos dn... Poženem se v vodo. 2e letim proti vodni gladini. Zdi se md, da tega »poleta« ne bo nikoli konec, da ne bom nikoli dosegla vode. A tedaj začutim, da se potapljam. Še trenutek in voda me že nese navzgor. Torej strah je le premagan. Zadovoljno se nasmehnem in važno pridem iz vode na splav. Literarni krožek Jasna Konc (skupina E.T.) KOLONIJA V četrtek zjutraj smo že zgodaj vstali, pred našo šolo avtobus čakali. Veseli nanj smo poskakali, najboljše sedeže si poiskali. V Nerezine končno smo prispeli, a kaj, ko v vodo nismo smeli. Sedaj vsak dan na plaži se potimo, le vode — vode si želimo! Literarni krožek skupina E.T. IV. izmena STRAN 31 KAJ MISLIJO PIONIRJI? (za kroniko: predsednica PO Vera Zorko) Na novo okolje smo se hitro privadili, saj smo vsi prišli v Pionirsko naselje z željo po kopanju in sončenju ter z željo po druženju s sošolci in sklepanju novih poznanstev. Takoj po prihodu smo se organizirali v skupine. Vsaka skupina je imela svojo hišo in tudi vzgojitelje. Z veliko vnemo smo zbrali imena za skupino. Celih 12 dni smo se veliko kopali in sončili, zato so bile ostale aktivnosti malo okrnjene. Najbolj zanimivi so bili veseli večeri, kjer smo se od srca nasmejali. Za mnoge je bilo tudi pravo počitniško doživetje vožnja z ladjo, s katero smo odšli na enourno vožnjo. Po izletu so nekateri, ki so bili prvič na izletu z ladjo, narisali slike, ki so pričale, da je bilo res vznemirljivo. Tudi mladi literati med počitnicami ne počivajo in tako so nastali kar prijetni sestavki celo pesmice. Tekmovanje za najbolj pospravljeno hišico pa je bilo prav gotovo najbolj razburljivo. Na koncu so zmagala dekleta, ki so že s svojim imenom pričale, da je zmagovalec res pravi. Le kazni, ki so jih dajali vzgojitelji, nam varovancev niso bile všeč. Ampak, ko se vse sešteje in tisto, kar nam ni bilo všeč, odšteje, še vedno ostane toliko lepega in dobrega, da če se bo le dalo, na-svidenje spet drugo poletje. PRI IZVEDBI LETOVANJ SO SODELOVALI NASLEDNJI »KADRI«: 4 vodje izmen: Janja Zak-šek, Marjan Učakar (dvakrat), Angelca Cemič, 1 vodja izmene in hišnik: Urška Ubeleis (pomočnik Robi Avguštin), 1 vodja izmene in pedagoški vodja: Lotka Pire (ob pomoči Rezi Pire), 5 pedagoških vodij: Andreja Zagorc, Sonja Simončič, Zdenka Žičkar, Justina Molan in Igor Rudman, 53 vzgojiteljev, 9 varuhinj, 1 učitelj plavanja: Andrej Škafar (4 izmene), 6 medicinskih sester, 1 zdravnica: dr. Vida Dmi-trovič (3, 5 izmena), 19 kuharic, 5 hišnikov, 1 perica: Silva Jalovec (vse izmene). STRAN 32 NAS GLAS — 8 12. oktober 1984 KAKO JE GOSPODAR NASELJA REZI PIRC OCENILA DELO V NASELJU Če ob pregledu na splošno ocenjujemo delo v Pionirskem naselju skozi vso sezono, moramo priznati, da je bilo zelo uspešno. Vse delo je potekalo po ustaljenem redu. Vzgojitelji so svoje delo vzorno opravili. Hrana je bila dobra, kalorično zadovoljiva, kuharice so se trudile, da so jedila pripravljale kar najbolj okusno. Hrane je bilo dovolj. Meso in mesni izdelki so bili po normativu. Seveda ta pa ni tak, kakršen je ponekod doma. Zato tudi taki otroci godrnjajo, da je premalo mesa. Stremeli smo, da so bile vse potrebne skupine živil v zadovoljivi količini. Otrok, ki raste in se razvija, potrebuje vse hranilne snovi. Odkar imamo stalno perico, ki skrbno upravlja s perilom, peremo tudi otrokom. Perilo je vedno lepo pripravljeno za novo izmeno. Vodstva izmen so z veliko odgovornostjo opravljala svoje delo in ga vseh primerih uspešno izpeljala do kraja. Otroci so se vrnili zdravi in spočiti domov. Spoznali so nove prijatelje, naučili so se živeti v veliki družini in si poglabljali vrline dobrega tovarištva. Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali pri organiziranju letovanj. Se posebno zahvalo vsem, ki so finančno in z akcijo pripomogli k uspešnemu letovanju. Finančno poročilo bo objavljeno kasneje. Rezi Pire predsednica OZPM Zanimiv statistični utrinek Od 596 letos letujočih otrok (všeti niso rokometaši in zdomci!) je letovalo prvič 298 (50%), drugič 119 (20%), tretjič 87 (15%), četrtič 46 (7,5 %) in petič, šestič ali sedmič 46 (7,5%) otrok. KAKO V NOVI SEZONI 1985? (Iz poročila OZPM) Ze v letu 1983/84 smo pričeli z akcijo zbiranja sredstev za zgraditev nove kuhinje v Pionirskem naselju. Doslej je zbranih 3.600.000 din. Ta zbrana sredstva ne bodo zadostovala, saj so v času od aprila 1984 cene znatno poskočile. Z akcijo bo potrebno nadaljevati. Če bo šlo vse po načrtu, se bo pričela izgradnja kuhinje že sedaj v jesenskih mesecih. Sanitarna inšpekcija se je dala potolažiti s tem, da ji je uprava Počitniške skupnosti pokazala narejene načrte in dok. gradivo z zagotovilom, da se prične izgradnja takoj po zaključeni sezoni. Predsedstvo Občinske zveze pri- jateljev mladine je razmišljalo, naj bi zdravstvena skupnost in zdravstvena služba poskušala vsaj 2 hišici urediti za preventivno zdravljenje otrok iz naše občine, ki so tega potrebni. Otroci bi lahko ostali tu poljubno dolgo. Strošek bi bil gotovo manjši, če bi moral otrok v zdravilišče. Z izbiro otrok za letovanje v letu 1985 bomo morali pričeti takoj. Na roditeljski sestankih bomo analizirali letošnje letovanje in se dogovorili za akcijo v prihodnje. Med letovanjem je bilo več telefonskih pozivov za otroke. Starše prosimo, naj v bodoče ne vznemirjajo otrok in motijo sistema dela v naselju. Naj si z otroki dopisujejo, saj se otroci prejete pošte bolje vesele kot telefonskih pozivov. Več skrbi bomo morali posvetiti kadru, ki sodeluje na letovanju. Po končani sezoni moramo analizirati delo z vodji izmen, pedagoškimi vodji in svetom za letovanje. Resno je treba razmisliti o organiziranju kluba vzgojiteljev. 12. oktober 1984 NAŠ GLAS — 8 STRAN 33 URADNA OBJAVA: samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje dolgoročnega programa izgradnje zaklonišč do leta 2000 za potrebe družbenih dejavnosti v občini Krško v letu 1984 Na podlagi odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 1/84) ter v skladu z dolgoročnim programom izgradnje zakloniščnih prostorov do leta 2000 za potrebe družbenih dejavnosti v občini Krško sklenemo 1. Občinska izobraževalna skupnost Krško, 2. Telesnokulturna skupnost Krško, 3. Kulturna skupnost Krško, 4. Skupnost otroškega varstva Krško, 5. Občinska zdravstvena skupnost Krško in 6. Izvršni svet skupščine občine Krško SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev za financiranje dolgoročnega programa izgradnje zaklonišč do leta 2000 za potrebe družbenih dejavnosti v občini Krško v letu 1984 I. Udeleženci tega samoupravnega sporazuma na ta način pristopamo k uveljavljanju zakonskih določil o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih za potrebe družbenih dejavnosti v občini Krško ter zagotavljanju konkretnih materialnih pogojev za zaščito delovnih ljudi in prebivalstva pred vojnimi akcijami ter njihovimi posledicami. II. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, udeležene v tem sporazumu, bomo v svojih letnih programih opredelile tudi dogovorjene obveznosti in zagotovile namenska sredstva za izgradnjo zaklonišč ter jih združile na poseb- nem računu sklada skupnih potreb za ljudsko obrambo občino Krško. III. SIS družbenih dejavnosti bomo v okviru prispevnih stopenj od izvirnih prihodkov združevale za po-krivaine dogovorjenega deleža za izgradnjo zaklonišč v naslednjih višinah: — občinska izobraževalna skupnost — 0,06 — telesnokulturna skupnost — 0,01 — kulturna skupnost — 0,01 — skupnost otroškega varstva — 0,015 — občinska zdravstvena skupnost — 0,005 IV. SIS bomo pripadajoči del obveznosti realizirale in sredstva odvajale na račun sklada za LO iz tekočega priliva redno mesečno v dva-najstinah. V. Izvršni svet SO Krško bo skupaj s Svetom za LO in DS upravljal z združenimi sredstvi ter jih usmerjal načrtno za gradnjo zaklonišč po programu dolgoročne izgradnje zaklonišč do leta 2000 za potrebe družbenih dejavnosti v občini Krško. O realizaciji dolgoročnega programa izgradnje zaklonišč do leta 2000 za potrebe družbenih dejavnosti v občini Krško bo Izvršni svet zagotovili ustrezne informacije udeležencem tega sporazuma vsaj enkrat letno. VI. Ta sporazum je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev. Sporazum se objavi v skupnem delegatskem glasilu Naš glas. Številka: IS-402-6/84 Datum: 20. 7. 1984 PRIZADEVNI PODMLADEK KRŠKIH KARATEISTOV V pogovoru z MARJANO NUN-ČIČ, tajnico krškega karate kluba smo izvedeli, da klub dobro skrbi za naraščaj, saj ima zanj redne treninge v Leskovcu in Krškem. Da je naša sogovornica dobra poznavalka tovrstnega dogajanja, seveda še posebej poskrbita njuna sinova, ki sta že krepko čez začetniške korake. V leskovški mali telovadnici se vsak torek in petek ob 17. uri zbere 15 mlajših pionirjev, ob 18. pa 10 starejših pionirjev, da se posvetijo »svojim katam«, v krški telovadnici se to zgodi vsak ponedeljek in četrtek, le da je ob 17. uri 5 mlajših pionirjev več, ob 18. uri pa kar 20 starejših pionirjev. Se že zgodi, da kdo izjemoma manjka, ampak res izjemoma, saj sicer ne uspeva, da bi šel v korak s športnimi vrstniki. Trenerji LJUBO BOZOVlC, predsednik Zveze karate organizacij Slovenije, sicer pa pobudnik skrbi za karate podmladek, MILE CETNIK in SLOBODAN SIMIC znajo pritegniti mlade s svojim zgledom ii besedo. Vneti vadbi oz. učenju kat sledijo izpiti, ki jim pravijo »polaganje pasov«. Mladi so še posebno veseli diplom, ki jih dobe ob vsakokratnem uspešnem polagnju. Za pas ustrezne barve morajo potem seveda poskrbeti sami oziroma njihovi starši, saj so mladi nemalo ponosni, da si lahko beli kimono prevežejo s pasom višjega ranga. Prislužijo pa si ga le z brezhibno opravljeno kato. Mladi karateisti seveda vselej nestrpno pričakujejo, kdaj s bodo lahko izkazali na tekmovanju ali pred publiko demonstrirali kato. Lani so imeli najboljši priložnost, da so se udeležili republiškega tekmovanja v Postojni, letos pa demonstracijskega iastopa pred DKD »E. Kardelja« ob srečanju karate reprezentanc Hrvaške in Slovenije. Taki dogodki so jim v veliko spodbudo. Mladi karateisti pa se niso zabubili zgolj v karate šport, ampak goje tudi trim kolesarjenje. Vsakokrat se z njimi podajo na vožnjo trenerji, včasih pa tudi starši. Letos so se tako popeljali med drugim na ogled majskega aeromitinga v Cerklje. Posebnost letošnjega vpisa v karate šolo je vpis 12 mladih iRomov, je poudarila Marjana Nunčič in povedala, da je vpis še vedno možen do srede oktobra. Slab odziv je doživelo vabilo dijakom Srednje šole Krško, naj bi okrepili mladinske vrste podmladka, ki trenirajo ob istih dnevih na obeh šolah, le da ob 19. umi. Sicer je pa še čas, da to storijo .. . STRAN 34 NAS GLAS — 8 12. oktober 1984 Galerija Krško: Kamila Volčanšek ILUSTRACIJE, KI OTROKA PREPRIČAJO 5. oktobra popoldne so v Galeriji Krško odprli razstavo ilustracij akademske slikarke KAM1LE VOLČANŠEK. Na otvoritvi je o umetničinem ustvarjanju za najmlajši rod spregovoril Janez Lombergar, katerega zapis vsebuje tudi razstavna zloženka, začenja pa ga pisec takole: ^Akademska slikarka KAMILA VOLCANSEK sodi med najbolj izrazite in samosvoje predstavnike mlajše generacije naših ilustratorjev otroških knjig ...« KAMILA VOLCANSEK je bila rojena v Brežicah. Slikarstvo je študirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri profesorjih Marku Sušteršiču in Andreju Jem-cu. Leta 1978 je diplomirala pri profesorju Janezu Berniku ter pri profesorici Spelci Čopičevi. Kot umetnica v svobodnem poklicu odtlej živi in ustvarja v Ljubljani. Sodeč po podatkih iz razstavne zloženke je kot prvo ilustrirala knjižico Alojza Gradnika Mojškra Mara iz zbirke Čebelica 1977, njej pa sledi bogata bera ilustracij v knjigah: Sreča prismuknjene žene, Zlato mesto, Fižolček, ogelček in slamica, Rada bi bila velika, Kralj Drozgobrad, Sončnica na rami, Če bi srečal krokodila, Skrivalnice, Volk, pes in mačka, Vrtnice male gospodične, Krilčica, Kam pelje vlak, Stara Ljubljana . .. Za Cesarjevega slavca je Janez Lombergar zapisal, da predstavlja enega vrhuncev celostnega oblikovanja knjige na Slovenskem, za pravkar nastajajočo Turjaško Ro-zamundo pa pravi, da ga bo presegla, in še: »Iz projekta v projekt opažamo slikarkin nenehni razvoj ...« Valvasorjeva knjižnica in čitalnica, ki organizira razstave v Galeriji Krško, je izbrala posrečen termin za predstavitev letos že tretjega posavskega likovnega ustvarjalca — prva dva sta bila akademska slikarja Rajko Cuber in Martina Koritnik-Fajt — saj razstava po svoji likovni naravi sodi v okvir prireditev ob tednu otroka. Naj zapišemo še, da je otvoritveno slovesnost obogatil — ne prvič — kitarist DUSAN POLENIČ. Kajak kanu klub Krško v letu 1984 NAJVEČJA ŽELJA — KLUBSKI PROSTORI KAJAK KANU KLUB KRŠKO je bil ustanovljen februarja letos. Klub ima trenutno 40 plovil (eno-sedežnih kajakov K-1 to dvosedeznih kanujev C-2). Večina čolnov je osebna last članov, last kluba pa je 7 čolnov, 4 K-1 in 3 C-2. Naša aktivnost se je pričela že pred uradno ustanovitvijo kluba. Tako smo se letos 3. januarja udeležili tradicionalnega novoletnega spusta Podsused — Zagreb. Nastopili smo z 8 čolni. Kljub mrzlemu in vetrovnemu dnevu je CIRILA ARH osvojila 2. mesto v svoji kategoriji, pa tudi ostali niso razočarali. Kljub novoletnim »mačkom« in mrazu so vsi naši veslači prišli na cilj v Zagreb. Za tako veslanje sredi zime moraš imeti presneto korajžo! 11. marca smo odšli na tekmo po Ljubljanici, katere organizator je bil KKK Ljubljana. CIRILA ARH je bila zopet odlična, vendar ostali niso dosti zaostajali. Na tekmi smo se spoznali s Srečkom Maslejem, vicešampionom sveta v kategoriji kanu enosed. Prijazen sogovornik in velik športnik! V mesecu maju se je začelo tekmovanje SLOVENSKE REKE '84. Zanj je štelo 6 tekem (spustov), bilo je zelo naporno, zahtevalo pa je tudi dosti finančnih sredstev, ki smo jih člani v večini krili iz lastnih žepov. Prekrižarili smo Slovenijo od Čateža do Kranja, od Soče do Mure... Prva tekma SLOVENSKIH REK '84 je bila 15 maja po Savinji od Žalca do Celja (organizator Nivo Celje), na kateri je sodelovalo 73 čolnov iz slovenskih, hrvaških in srbskih klubov. Naših 11 veslačev je preveslalo nemirno Savinjo s takimle uspehom: K 1 pionirji — 10. JANKO ARH, K 1 članice — 4. CIRILA ARH, K 1 veterani — 7 SANDI BEDNARSEK, K 1 turisti — LEON SEDAJ, 5. JANKO LUB1, 7. ZORAN KOŽAR, 8. MATJAŽ ZA-JELŠNIK, 9. ZDRAVKO JAKLIČ, 10. MARJAN NOVAK, 11. DUSAN MERHAR, turisti C 2 — 5. POVHE — LENIČ, 7. BLATNIK — KRANJEC. 26. maja smo se udeležili spusta po Krki od Kostanjevice do Čateža (organizator ŠD Razlag Čatež). Proga je bila dolga 22 km — pravd mali maraton po mirni in utrujajoči Kr- ki . V močni konkurenci (12 klubov, 76 nastopajočih) se je naših 16 čolnov dobro odrezalo. Ekipno pa smo osvojili 2. mesto, pičli 2 točki za zmagovalcem, posamezniki pa so dosegli naslednja mesta: K 1 pionirji — 7. JANKO ARH, K 1 veterani — 4. SANDI BEDNARSEK, 5. JOŽE VUKCEVIC, K 1 turisti — 3. JANKO LUBI, 4. MATJAŽ ZA-JELSNIK, 6. MARJAN NOVAK, 7. DUSAN MERHAR, 10. LEON SEDAJ, 11. ZDRAVKO JAKLIČ, 13. ZORAN KOŽAR, K 1 članice — 2. CIRILA ARH, K 1 člani — 5. BRANKO STRGAR, C 2 turisti — 6. POVHE — LENIČ, 7. BLATNIK — KRANJEC, 9. JORDAN — KUNTARIC, 10. LUSTER — ZAGORC, 11. LIKAR — KOVAClC. 27. maja, dan po tekmi Kostanjevica — Čatež, je 6 naših članov sodelovalo na turističnem spustu po Krki od vasi Krka do Žužemberka. 9. junija — za praznik KS Krško — smo bili prireditelji 2. veslaškega maratona Radeče — Krško (38 km). Tekma je bila v sklopu SLOVENSKIH REK '84. Bili smo izredno počaščeni, ker nam je BZ Slovenije zaupala prireditev kot najmlajšemu slovenskemu klubu. Pohvala Brodarske zveze Slovenije za odlično organizacijo in varnost maratona nam nalaga dolžnost za še večje angažiranje pri organizaciji pri- 12. oktober 1984 NAS GLAS — 8 STRAN 35 reditve v letu 1985. Ker je bil to turistični maraton, ne moremo zapisati uvrstitev. Spusta po Savi od Kranja do Praš 24. junija (organizator BD Kranj) smo se udeležili z 9 čolni. Sava je tu hitra, valovita, precej težavna, saj ima težavnostno stopnjo 3—4 (za primerjavo: Jermanovi valovi imajo težavnostno stopnjo 3). SANDI BEDNARSEK je bil tret, Na zaključni prireditvi SLOVENSKIH REK '84 so najvztrajnejši dobili priznanje v obliki medalje. Od 160 v začetku prijavljenih je tekmovanje končalo le 30 posadk. Pač hud napor in viliki stroški! Dobitniki medalj so tudi naslednji člani KKK Krško: JANKO LUBI, JANKO in CIRILA ARH, SANDI BEDNARSEK, LEON SEDAJ, ZDRAVKO JAKLIČ, MARJAN NOVAK in ROMAN BLATNIK. Za pridobitev me- CIRILA ARH četrta, JANKO LUBI četrti itd. Soča —• hči planin nas je zvabila na tekmo 1. julija. Zaradi velike razdalje in stroškov smo sodelovali le s 5 čolni. Pionir JANKO ARH in njegova mati CIRILA sta osvojila 1. mesto v svojih kategorijah. Zaključna tekma SLOVENSKIH REK '84 je bila na Muri od Gornje Radgone do Kroga (organizator BD Mura Krog). Dolžina spusta je bila 14 km. Med tekmo smo večkrat zašli na avstrijsko »ozemlje« — Mura je mejna reka med Avstrijo in SFRJ — ter za pogum in dobro voljo v šali seštevali prehode v sosednjo državo »brez pologa«. Rezultati: 4. CIRILA ARH, 2. JANKO LUBI, 4. SANDI BEDNARSEK, 5. MARJAN NOVAK itd. V konkurenci preko 100 čolnov smo se ekipno v spustu uvrstili na 2. mesto. dalje je bilo treba preveslati pet spustov od šestih, vseh šestih pa so se udeležili: Sandi Bednaršek, Janko in Cirila Arh ter Marjan Novak. 21. julija smo v sodelovanju s ŠD Kostanjevica organizirali med-društveno regato okoli kostanjevi-škega otoka, ki je bila v sklopu Ko-stanjeviške noči. Sodelovalo je 50 čolnov. Ekipno smo bili prvi, zato nam je pripadla nagrada — nov kajak, izdelek Novolesa, obrat Veliki Podlog. Uvrstitve naših članov: ženske — 1. CIRILA ARH, 2. IRENA JENKO, 3. TAMARA BEDNARSEK, turisti — 1. JANKO LUBI, 3. MARJAN NOVAK, VETERANI — 1. SANDI BEDNARSEK (najboljši čas!),, mladinci — 3. JANKO ARH, 7. BOJAN NARAGLAV, člani — 3. MATJAŽ ZAJELSNIK, turisti v kanuju — 3. VUKCEVlC — SVETEC. 18. avgusta smo se udeležili mnogoboja na vodi v Krški vasi. Zaradi dopustov smo nastopili v okrnjeni sestavi, a vseeno zasedli ekipno 2. mesto. 25. avgusta se je klubskega spusta po Krki od vasi Krka do Žužemberka udeležilo 15 naših članov. Da smo veslači vsestranski športniki, potrjuje tudi naša udeležba v štafetnem teku Od kostanjeviških talcev do krških borcev. Za naše aktivno delo in športne rezultate smo za praznik KS Krško prejeli BRONASTI ZNAK OSVOBODILNE FRONTE. Naša velika želja je, da bi ob nekdanjem kopališču na koncu Krškega postavili klubske prostore, kjer bi shranjevali čolne, na sestankih klubskih organov in članov pa kovali nove načrte za uspešno delovanje KAJAK KANU KLUBA KRŠKO, ki šteje že preko 50 članov. Podpredsednik KKK Krško FRANC BRACUN DUŠAN BEVC ZLAT V soboto, 6. 10. 1984, so se člani KKK Krško udeležili 14. mednarodnega maratona Brežice — — Zagreb (42 km), MEMORIAL NARODNEMU HEROJU RADE KONCARJU. Sava je hiila izredno velika in hitra, zato se jo je marsikdo ustrašil in ni štartal. Na startu v Malencah je bilo čez 200 čolnov, med njimi 13 posadk KKK Krško. Naši člani so se za Kon-čarjev memorial dobro pripravili, kar kažejo rezultati: K-l TURIST: 1. Bevc Dušan (zlata medalja), 3. Lubi Janko (bronasta medalja) 4. Bednaršek Sandi, 5. Jaklič Zdravko, 8. Novak Marjan, 10. Merhar Dušan, 13. Blatnik Roman, 14. Lenič Jože, 15. Mirt Božo, 16. Šri-bar Matjaž K-l ŽENSKE: 2. Arh Cirila (srebrna kolajna) K-l PIONIRJI: 13. Arh Janko, 16. Naraglav Bojan. Sodelovalo je 23 klubov iz Jugoslavije, Avstrije in Italije, krški klub pa je med njimi dosegel zelo dobro 6. mesto. Kajak kanu klub Krško se zahvaljuje DO D JURO SALA J TOZD CELULOZI za prevoz čolnov in posadke. HVALA! Franc Bračun STRAN 36 NAS GLAS — 8 12. oktober 1984 Edina pot: dosledno spoštovanje dogovorjenega! Po zaključeni akcijski konferenci ZK v TCP »Djuro Salaj« Krško smo prejeil naslednjo Izjavo: Komunisti v Tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško smo v razpravah po 13. seji CK ZKJ analizirali in ocenili naše delo. Prvi krog razprav, ki so bile sicer logično nadaljevanje naše stalne partijske aktivnosti, smo zaključili v torek, 2. oktobra. 2e drugič po 13. seji smo se sestali na akcijski konferenci. Prvič je bil med namii Miha Ravnik, sekretar CK ZKS, tokrat pa Zvone Dragan, član CK ZKJ. V ocenah našega dela in politične situacije v kolektivu smo bili enotni, da obstaja velika pripravljenost za nadaljnje delo. Zato je izvrševanje stabilizacijskih in ostalih ukrepov naša osrednja naloga tudi v bodoče. Da pa bomo to dosegli, bomo še bolj idejno-politično in akcijsko poenotili in učvrstili delo komunistov. Posebno pozornost pri tem posvečamo preverjanju odgovornosti — menimo, da še obstajajo notranje rezerve pri našem delu, ki jih moramo izkoriščati. Pri tem računamo tudi na nov sistem nagrajevanja, ki ga že pripravljamo. Sicer pa je naša politična akcija usmerjena v reševanje težkih ekonomskih problemov, s katerimi se ubadamo. Izguba v proizvodnji papirja se nadaljuje kljub 2,4 % večji proizvodnji kot lani, pri samoupravnemu sporazumevanju na osnovi skupnega prihodka pa se dnevno srečujemo z novimi problemi. Tudi obljube o razbremenjevanju gospodarstva so iz trte zvite, saj smo v prvem letošnjem polletju plačali kar 285 mio din za razna združenja. Največji problem pa so cenovne razlike in dejstvo, da je cena časopisnega papirja ves čas nadzorovana in nesorazmerno manjša od ostalih. Zaradi tega smo v našem kolektivu priča dolgoletnemu odlivu akumulacije, kar pomeni, da nam iz rok uhaja tudi že enostavna reprodukcija. Komunisti v »Djuro Salaju« se zavedamo problemov, ki nas čakajo. Tudi v preteklosti ni bilo veliko boljše, toda največji posavski kolektiv že leta dokazuje, da je dosledno spoštovanje dogovorjenega edina pot naprej. To je naša bitka za stabilizacijo in za samoupravljanje. §1 ^^^ RAZŠIRITEV DNEVNEGA REDA SEJE ZBOROV SO — Predlog odločbe o ukinitvi javne poti pare. št. 1481 k.o. Pleterje; — Volitve in imenovanja: — Predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju direktorja občinske uprave za družbene prihodke; — Predlog sklepa o razrešitvi in izvolitvi članai Izvršnega sveta SO Krško — Predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju člana Sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine Krško. NAŠA BESEDA: Bodite kratki, jedrnati! Spoštovani delegati in ostali bralci, gotovo ste opazili, da je številka Našega glasa, ki je pred vami dokaj »obremenjena« z obsežnimi prispevki. Verjamemo, da se vsakomur, ki sestavlja prispevek, zdi prav njegova tema tako pomembna, da jo je vredno temeljito predstaviti javnosti. Težava se pojavi šele, ko se v uredništvu sreča več takih tem. Verjemite nam: neprimerljivo bolj so učinkovite kratke informacije od obsežnih, še tako temeljitih in dobronamernih. Dolgih prispevkov se namreč bralci na daleč izogibajo — branje se omeji na naslov in podpis ob koncu prispevka. Tokrat smo zaradi dolgega premora med delegatskimi počitnicami čutili nekaj krivde za zamudo tudi mi v uredništvu in smo zato objavili vse tekste, ki jih avtorji niso poslali tudi redakcijam drugih glasil. Odločili pa smo se, da bo tokrat zadnjič in da bomo v prihodnje že v pripravljalnih dogovorih omejili možno dolžino tekstov. Uredništvo Speedway KREŠO — VICEPRVAK Na zadnji, 10. dirki za državno prvenstvo v speedwayu v Ljubljani je padla odločitev med posamezniki: državni prvak za leto 1984 je postal Kocmut iz Gornje Radgone, Krčan Krešo Omrzel pa je osvojil naslov viceprvaka. Krešo Omrzel je drugo mesto osvojil zasluženo, saj je morala o tem odločiti dodatna vožnja s konkurentom Pavlicem iz Preloga, potem ko sta oba zbrala po 116 točk. Le točko več je osvojil državni prvak Kocmut, ki je imel v odločilnem trenutku več sreče, saj je v neposrednem dvoboju s Kresom zmagal. Zvone Gerjevdč je bil na letošnjem državnem prvenstvu peti s 105 točkami. Številka 8 9. november 1984 ivas c l občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE 45 LET TCP „DJURO SALAJ" Osrednja proslava A5-letnice TOVARNE CELULOZE IN PAPIRJA »DJU-RO SALAJt KRŠKO je bila napovedana ravno za dan izida Našega glasa, 9. novembra 198A ob 18. uri. Na proslavi v Delavskem kulturnem domu »Edvar-da Kardelja* Krško naj bi s slavnostnim govorom, podelitvijo plaket ter koncertom Pihalnega orkestra TCP »Djuro Salajf Krško počastili obletnico kolektiva, ki je dajal in daje seveda tudi danes močan poudarek tako družbenoekonomskemu kot družbenopolitičnemu utripu krške občine, hkrati pa svojim s proizvodom — papirjem prispeva levji delež k uspešnemu uresničevanju informativne dejavnosti v celotni SFRJ. ALLI SHUKRIJA V KRŠKEM KRŠKO - Predsednik predsedstva CK ZKJ Alli Shukri-ja se bo danes, 9. novembra mudil na obisku v Krškem. Pogovarjal se bo z občinskim vodstvom in z delavci Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj. Tovariš Shukrija bo slavnostni govornik na osrednji proslavi ob 45-letnici tega kolektiva, ki bo danes ob 18. uri v Delavskem kulturnem domu »Edvarda Kardelja« v Krškem. TRADICIONALNO SLOVO V sredo, 24. oktobra, je bila za tiste mladince iz naše občine, ki so se odpravljali na služenje vojaškega roka, v Delavskem kulturnem domu »Edvarda Kardelja« Krško svečanost, na kateri so bodočim pripadnikom JLA izročili vojaške knjižice. Spregovoril jim je predsednik OK ZSMS Anton Petrovič, ki je med drugim poudaril, da si morajo (nadaljevanje na 4. strani) STRAN 2 NAS GLAS St. 8 — 9. november 1984 Ob 45-letnici Včeraj za Zaostrovanje gospodarskega stanja v deželi na večih področjih vpliva tudi na naše vsakdanje delo in življenje v »Djuro Salaju«. V sredstvih javnega obveščanja in drugače smo intenzivno pozivam k stabilizaciji, več dela, varčevanju, večjemu redu, disciplini, iskanju notranjih rezerv itd. Način pozivanja deluje tudi v nekaterih primerih kampanjsko po že znanih vzorcih in nas delavce »Djuro Salaja« posebej ne stimulira. Ugotavljamo le, da smo glede večine ukrepov v nekakšnem faznem premiku, tako da že izvajamo ukrepe za zboljšanje gospodarjenja, ko prispejo razne deklaracije, pozivi in seje. To navajam zato, ker so delavci naše delovne organizacije vedno tako ravnali — stabilizacijsko, v iskanju notranjih rezerv, brez reklame in poudarjanja doseženega. V naši delovni organizaciji so bili že od nekdaj postavljeni zahtevni kriteriji uspešnosti in je bilo potrebno veliko naporov, da smo dosegli zastavljene plane proizvodnje, z doseženim pa se nismo postavljali, lahko rečem, da smo bili prej anonimni tako v slovenskem, še bolj pa v jugoslovanskem političnem prostoru. Neracionalno gospodarstvo v deželi je v 80. letih načelo tudi naše rezerve in bili smo na pragu velikih težav, izgub, z vsemi uničujočimi posledicami. Veliko naporov, neprespanih noči, potov in sredstev je bilo potrebnih, da smo gospodarsko in občo družbeno javnost opozorili na naše težave, izčrpanost, izrabljenost strojev, močnih živcev smo morali biti, da smo vzdržali ali vsaj sledili strahoviti tekmi z inflacijo, nenehno na robu prepada izgub, ki bi bile ravno tako odmevne, kot rdeče številke največjih slovenskih ali jugoslovanskih izgu-bašev. V 45. letih vseskozi zglednega dela tovarne, v kateri so se že zamenjale generacije, se zaradi zunanjih okoliščin vedno bolj zaostruje tudi naše stanje. Ker gre skoraj 70 °/o proizvodnje na trg kot časopisni papir, moramo družbi nenehno dokazovati naš položaj, tako nas obiskujejo komisije, pišemo poročila, sprejemamo ukrepe, vse to, da bi nekoga prepričali, da delamo, tako kot so bili navajeni delati naši očetje, da delamo na iztrošenih strojih, da ni nobenih prostih sobot, da ni praznikov, da ni nobenih rezerv. jutri Ko vodim komisije, delegacije, ugledne predstavnike skozi proizvodnjo, mi pač ni težko govoriti o našem delu in naših načrtih. Toliko se je v bližnjih preteklih letih nabralo nerešenih problemov, ko smo zaradi ohranjevanja gole proizvodnje samo improvizirali, živeli tako rekoč iz roke v usta, delali na robu dovoljenega, velikokrat smo zavestno preobremenjevali stroje in tvegali zdravje sodelavcev, samo da bi proizvodnja tekla. Zadnje čase se zdi, kot da se obzorje jasni, morda je ravno to, da se jasni v težkih časih, najboljši znak. Pravzaprav se ni težko odločiti, kako naprej. Zagotovo bomo velik del sredstev, če jih bo kaj, namenili v sanacijo tistih ozkih grl v proizvodnji, ki nam sedaj najbolj pijejo kri. V tej bitki za cene in priznanja smo se marsikaj naučili in spoznali, dobili marsikatero izkušnjo, predvsem pa to, da se lahko zaneseš le nase. Tako nam je bolj kot kdaj znano in jasno, koliko je vreden kakšen proizvod in znali se bomo v bodoče ravnati. Deležni smo velikih obljub, priznanj za minulo delo, prošenj, pozivov, da bi še naprej vztrajali na proizvodnji časopisnih papirjev. Glede na izkušnje, ki jih imamo, pa bomo morali in mislim, da tudi znali, zelo zelo premisliti, kako naprej. Darko Kolšek Dopolnjujemo sedanjo proizvodnjo Končni izdelki za več dohodka Današnje stanje proizvodnih zmogljivosti pri nas v višini 122.500 ton letne proizvodnje na treh proizvodnih linijah je za sodobno in rentabilno proizvodnjo roto papirja že izpod vsakega minimuma. Sodobne proizvodne zmogljivosti v eni liniji, to je na enem papirnem stroju, znašajo danes v svetu minimalno 120.000 ton, kar pomeni papirni stroj 6 m delovne širine ttn hitrosti 1.000 m/min. Take zmogljivosti gradijo npr. v državah v glavnem za lastno oskrbo in ob prilagoditvi tehnolo- gije lastni surovinski osnovi. Npr. uporaba lesnih odpadkov iglavcev, slabše kakovosti iglavcev, uporaba listavcev in visok odstotek vlaken iz odpadnega papirja (50 °/o in več). Vso to proizvodnjo vlaknin je mogoče realizirati po danes že uveljavljenih tehnoloških postopkih. TMP-ter-momehanična ali CTMP kemično termomehainična lesovina, predelava odpadnega papirja po De-inking postopku, ki se je že izpolnil do te mere, da je mogoč vnos teh vlaken 50 in več odstotkov brez škode za kakovost. Države, M imajo urejeno pro- St. 8 — 9. november 1984 NAS GLAS STRAN 3 izvodnjo, trgovino in predelavo drobnih sortimentov lesa iglavcev, imajo še vnaprej okroglice lesa iglavcev, ki se kot brusni les uporabljajo za sodobnejšo proizvodnjo lesovine po PGW postopku, to je tlačno brušena in termo brušena lesovina. Vsi ti postopki imajo za cilj zmanjšati uporabo kemičnih vlaken, to je celuloze, oziroma uporabiti slabše vrste surovin, ker so lete nekje že sedaj deficitarne, nekje pa bodo V perspektivi. Velesile v proizvodnji masovnih papirjev kot n. pr. v Skandinaviji, Kanadi, ZDA in SZ, ki v glavnem oskrbujejo svetovni trg in imajo izvozno usmerjeno proizvodnjo papirjev, pa že imajo sodobne zmogljivosti 150 tisoč in več ton letne proizvodnje. Ta se proizvaja na papirnih strojih širine 9 m in delovne hitrosti 1000 — 1200 m/min z dnevno proizvodnjo 500 in več ton. Težko razumljivo je, da je kljub temu mogoče prodati vso našo proizvodnjo v državi (obstoja celo pomanjkanje roto papirja) in imeti še dokaj velik izvoz. Gledano dolgoročno pa ta proizvodnja ni perspektivna. Perspektivna ni iz prej opisanega razloga, čeravno v svetu obratuje še veliko kapacitet, ki so podobne našim, vendar so bile pravočasno izvršene posodobitve, to je rekonstrukcije z namenom zadržati asortiment proizvodnje oziroma ga spremeniti. Da bi lahko pravočasno izvršili takšne posodobitve papirnih strojev, ki se v svetu skoraj po nepisanih zakonitostih izvajajo na vsakih 4 — 5 let, kakor pač poteka splošni razvoj tehnike in tehnologije, izdelane opreme in seveda tudi razvoj tehnike pri potrošnikih, je potrebno, da ustvarjamo potrebno akumulacijo. Pri nas, kakor je vsem znano, to nismo mogli v preteklosti doseči kljub temu, da smo dosegli relativno dobro izkoriščenost zmogljivosti (90 — 95 %) ob uporabi tehnologije, ki jo je dopuščala naša oprema. Le z največjo zavzetostjo delavcev in razpoložljivimi finančnimi sredstvi smo uspeli zadržati v glavnem vse strojne naprave za proizvodnjo papirja v določeni obratovalni sigurnosti Ob tem, da smo izvajali minimalne posodobitve, kolikor je pač bilo mogoče zbrati finančnih sredstev. Glavni vzrok za takšno stanje je v Item, da srno od leta 1976 dobivali vse manj domačega lesa in smo bili od vseh potrošnikov najbolj odvisni od uvoza. Za proizvodnjo 122.500 ton roto papirja v letu 1984 potrebujemo pri sedanji tehnologiji: — 130.000 m3 brusnega lesa najboljše kvalitete iglavcev, — 27.000 ton nebeljene in beljene smrekove celuloze, — 20.000 ton nabavljene lesovine, — 25.000 ton odpadnega papirja (revije, časopisi), — 4.500 ton kaolina. Uvoz lesa in drugih reproma-terialov je pomenil najprej oskrbeti potrebna devizna sredstva, zaradi česar znaša današnji izvoz papirja že 1/3 proizvodnje, kar pa je vse v funkciji zagotavljanja normalne proizvodnje. Kakšni so tukaj vloženi napori in tudi povprečne žrtve našega kolektiva, je razvidno iz dejstva, da izvažamo na izredno zahtevne trge, kjer ustvarjamo konvertibilne prilive ob stalno prisotni dekonjukturni situaciji tržišča. Uvoz lesa pa danes pomeni našo najdražjo surovino, saj doseže les iz ZSSR z vsemi dajatvami (carino in transportnimi stroški) že ceno 14.000 din na m3, ki je mi ne moremo pokrilti s sedaj veljavno ceno roto papirja, kaj da bi šele ustvarjali želeno ali potrebno akumulacijo. V procesu dolgoročne ekonomske stabilizacije, ki ga izvajamo v naši državi, je dobila vsa energija svojo »-realno ceno«, ki se je v našem primeru (el. energija, para-premog, mazut) izredno dvignila (do 84 % v letu 1984) in predstavlja pri roto papirju v strukturi lastne cene veflik odstotek zaradi visokega odstotka mehanskih vlaken (lesovina do 80 %). To je imelo tudi zelo negativen odraz pri realizaciji dohodka oz. akumulacije, ker nam ni uspelo kompenzirati vseh stroškov skozi ceno. Najbolj važen oziroma glavni vzrok za razmišljanje o preusmeritvi proizvodnje pa je ekonomsko — dohodkovni položaj proizvodnje roto papirja nasploh. Le ta je v zadnjih osmih letih v stalnem poslabšanju tako, da smo v letu 1984 dosegli celo izgubo ob tem, da smo dosegli v zadnjih letih vrsto izboljšav in dosežkov pri večji proizvodnji, nižjih snovnih izgubah, zniževanju gramatur, izboljšanju asor-timenta, izboljšanju kvalitete, odpravi ozkih grl, večji uporabi cenejših vlaken iz odpadnega papirja in zniževanje stroškov nasploh. Glavni vzrok za takšno stanje so stalne depresivne cene roto papirja, ki so povzročene na eni strani s težnjami potrošnikov, ki so zastopali mišljenje »za poceni časopise poceni roto papir-«. K temu je še pripomogla »državna administracija«, saj je skozi svoja pooblastila pri odrejanju cene roto papirja stalno povzročala, da so bile naše cene bistveno ni- žje od porasta stroškov in celo nižje od svetovnih cen, kar pa ni veljalo za druge vrste papirjev, ki se prodajajo na domačem trgu in pri katerih v odnosu na roto papir že znaša dispariteta 176 — 387 %, če upoštevamo razmerja med domačim in tujim trgom. Razumljivo, da ni mogoče v kratkem celoten tok ekonomskih odnosov zaobrniti, ker to predstavlja poseganje v žep potrošnkia (realni osebni dohodki so že dalj časa v upadanju) oziroma v subvencije posameznih časopisnih hiš iz republiških in pokrajinskih proračunov, kar pa zopet predstavlja problem. Iz vsega opisanega in dejstva, da je v svetu šel razvoj iz manjših zmogljivosti za proizvodnjo roto papirja v smer proizvodnje bolj oplemenitenih papirjev, vidimo tudi pri nas rešitev v preusmeritvi proizvodnje pri našem bodočem razvoju. To je mogoče doseči tako, da del sedanje proizvodnje preusmerimo čimprej v tiste proizvode, za katere imamo surovine in za katere so potrebna čimmanjša vlaganja. Vzporedno bi morali hitreje izvajati proces modernizacije in reorganizacij. Vsak nov razvoj v povečanju zmogljivosti proizvodnje papirja bi moral biti izključno na osnovi financiranja surovine, ki jo že imamo, to je izdelavo specialnih brezlesnih papirjev, ki bi predstavi j ali' osnovni pogoj možnosti razvoja naših tozdov finanlne proizvodnje. Tu je mogoče realizirati programe, kjer bi s cenami finalnih proizvodov dosegli cene 5 — 8 krat večje, kot je osnovna cena surovine, kar bi sigurno prinašalo večji dohodek. V tej smeri že pripravljamo projektno dokumentacijo, ki bo kmalu nakazala možne rešitve oziroma usmeritve. Za realizacijo navedenih možnosti pa bodo odločujoče vplivale finančne možnosti in. finančna konstrukcija, raziskava trga in dejstvo ali bo projekt odgovarjal slovenskim normativom, ki jih imamo za preusmerjanje gospodarstva pri nadaljnjem razvoju. Zoran Dular Sestavka Darka Kolška in Zorana Dularja smo si izposodili iz slavnostne številke Obveščevalca TCP »Djuro Salaj« — Fotografije iz TCP »Djuro Salaj« so pretežno delo Črta Čarga. STRAN 4 NAS GLAS St. 6 — 9. november 1984 70-letni Franc Lapuh ima najdaljši upokojenski staž med nekdanjimi delavci TCP »Djuro Salaj« (31 let) Zvone Dragan, član CK ZKJ, si v spremstvu vodilnih delavcev ogleduje prostore krškega papirnega velikana. Normalno je, da je tovarna s tako pomembno proizvodnjo deležna večkratnih obiskov najvidnejših družbenopolitičnih delavcev. Zvone Dragan se je med letošnjim obiskom udeležil seje akcijske konference komunistov v TCP »Djuro Salaj*, na kateri so razpravljali o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ. Se zanimivost: Zvone Dragan je ob neki priložnosti »priznaU, da je pričel svojo delovno kariero prav v tej krški tovarni kot ekonomist — pripravnik. Hkrati s tovarno celuloze slavi 45-letnico obstoja tovarniško prostovoljno gasilsko društvo, v okviru katerega delujejo tudi žene — gasilke Generalni direktor TCP »Djuro Salaj« Krško SILVO GORENC ski klopi Družbenopolitičnega zbora SO Krško delegat- NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: 1400 izvodov — Odgovorni urednik Ivan Kastelic — Uredništvo: CK2 12, 68270 Krško, tel. 71-768 — Tisk Papirkonfekcdja Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! (nadalj. z naslovnice) mladi prizadevati za ohranitev miru, za obrambo sistema socialističnega samoupravljanja ter za bratstvo in enotnost med našimi narodi in narodnostmi, za kar je JLA najboljša kovačnica. »Na mnogokateri način se boste o tem lahko sami prepričali in upam, na to tudi ne pozabili, ko se boste vrnili na svoje domove z zavestjo, da ste del svoje dolžnosti do domovine častno opravili. Srečno!« St. 8 — 9. november 1984 NAS GLAS STRAN 5 Dobitniki plakete Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško Ob 45-letniici je delavski svet TCP »-Djuro Salaj« Krško sprejel sklep o podelitvi plakete te delovne organizacije desetim članom kolektiva in enemu zunanjemu sodelavcu. Dobitniki so: ZDENKO PICELJ, vodja kuharije in belilnice 3 v tozdu Celuloza, ZORAN DULAR, direktor tozd Papir, MAKS MIRT, vodja vzdrževanja v tozdu Energija, IVAN PLANKAR, upravljalec naprav za pripravo lesa za celulozo v tozdu Les, FRANC BERNARDlC, vodja priprave dela v tozdu Vzdrževanje, FRANC DERNAC, vzdrževalec lokomotiv v tozdu Transport, JOŽE URŠIC, projektant — strojnik II v Delovni skupnosti skupnih služb, IVAN LAPUH, vodja skladišča v tozd Komerciala, DRAGICA NOVAK, ki opravlja naloge obračuna OD v tozdu Papirkonf ekci j a, DRAGO GOŠEK, referent strojnega vzdrževanja v tozdu TES, BOŽO IGLIC, upokojeni direktor Inštituta za celulozo in papir. TCP »Djuro Salaj« je poskrbel za organiziran oddih in rekreacijo svojih delavcev. Ob ugodnih možnostih za letovanje med dopustom na morju in v gorskem svetu imajo člani kolektiva možnost sprostitve v naravi v rekreacijskem centru Karlče pri Kostanjevici. Zadnje čase so zagnani rekreativci predvsem člani tozd Vzdrževanje, ki redno organizirajo športna srečanja na tem prostoru tik ob reki Krki. Delo programskega sveta DKD E. Kardelja Krško Člani programskega sveta čutijo dolžnost in potrebo, da občanom vsaj v grobih črtah predstavijo osnovna izhodišča ter probleme, ki jih opažajo pri svojem delu. Boljša informiranost naj bi omogočila obje-ktivnejše videnje stanja v delu kulturne ppnudbe v Krškem. Dejavnost Doma se kaže v naslednjem: — prikazovanje filmov, — gledališke in glasbene prireditve, — likovno-razstavna ter — družbenopolitična dejavnost. Slednja dejavnost pomeni predvsem nudenje prostorskih uslug ob predavanjih, seminarjih, zborovanjih. Pomembno funkcijo Dom opravlja, ko se dejavno vključuje v izvedbo šolskih in drugih proslav. Na področju likovno-razstavne dejavnosti skuša Dom zagotoviti poživitev v primerjavi z Galerijo. Poleg akademskih umetnikov sprejemamo tudi likovnike - amaterje. Ker pa .gre za razstavno dejavnost, odpiramo vrata različnim področjem življenja x>d obrti do etnografije. Glede gledališko-glasbenega področja je treba najprej povedati, da se naše želje in možnosti najbolj razhajajo. Ena sama predstava stane toliko, da je s prodajo vstopnice po običajnih cenah nikakor ne moremo kupiti. Neljub položaj rešujejo najmočnejše OZD v Krškem, ki pomagajo pri nakupu predstav. Tako smo lani videli opero »Ero z onega sveta« (TCP »Djuro Salaj)«, letos smo že videli igro »Delitev« (TCP »Djuro Salaj«), decembra pa pričakujemo Partljičevo delo »Moj ata— socialistični kulak« (Kovinarska). V novembru bomo videli del festivala »Revolucija in glasba«, ki postaja že kar tradicija za naše mesto. Sindikati ostalih podjetij niso pokazali zanimanja. Glede prikazovanja filmov moramo člani programskega sveta ugotoviti preprosto dejstvo, da naš spored nujno odslikava položaj v filmski proizvodnji in distribuciji. Po eni strani gre za poplavo manj kvalitetnih izdelkov in po drugi strani se kaže izrazito pomanjkanje sredstev za večji nakup filmov, že vnaprej določen s programsko politiko distributerjev. Da bi to neljubo situacijo omilili, poskušamo na različne načine oblikovati zahtevnejšega gledalca. Vsaj enkrat mesečno smo uvedli petkovo filmsko predstavo, ki obenem prinaša kvaliteten in gledljiv film. Poleg tega bomo filme, ki so dosegli priznanja in nagrade na festivalih, posebej izpostavili in predstavili na posebnem panoju, ki ga imenujemo »filmski kotiček«. Istočasno bomo na take filme opozarjali v glasilih STRAN 6 NAS GLAS Št. 8 — 9. november 1984 DESET OSNOVNIH ZAPOVEDI DEFENZIVNE VOŽNJE 1. V prometu se navadite vnaprej predvidevati nevarnosti! 2. Bodite pozorni na vedenje drugih udeležencev v prometu! 3. Ne zapletajte drugih udeležencev v prometu v vaše manevre! 4. V prometu očitno in razumljivo opozarjajte na svoje namere! 5. Bodite strpni do napak (trudili udeležencev v prometu! 6. Nikoli ne ovirajte prometa! 7. Skrbite za to, da vas bodo drugi udeleženci v prometu v vseh okoliščinah pravočasno videli! 8. V prometu vedno skrbite za primerno varnostno razdaljo! 9. Izogibajte se cest s premostim prometom! 10. Nikoli ne vozite na meji svojih sposobnosti in sposobnosti svojega vozila! Obveščevalec in Naš glas ter na brežiškem radiu. Povedati je še treba , da je gledalcem stalno v veliko pomoč in orientacijo tudi razdelitev filmskih zvrsti po dnevih predvajanja. Ker glede tega pripravljamo spremembo za leto 1985, bomo o tem pisali kaj več ob drugi priložnosti. FILMSKI KOTIČEK Tokrat vam v filmskem kotičku priporočamo film DESET ZAPOVEDI. To je tudi edini film iz programa za november — december, ki to zasluži. Film sicer ni prejel številnih nagrad, našo pozornost vzbuja sam po sebi. Prvič gre za prikaz svetopisemske zgodbe, ki pa pomeni redkost na naših platnih. Drugič pa delo predstavlja čudovito pašo za oči, saj je posnet v krajih, ki so opisani v Bibliji. Ena izmed značilnosti, ki jih lahko opazimo pri prometnih nesrečah, je;, da se v hipu, ko se pripeti nesreča, ter neposredno pred njo in po njej, bistveno in naglo spremeni smer vožnje in hitrost avtomobila. Človek v avtomobilu pa zaradi vpliva vztraj-nostne sile ne sledi tem naglim spremembam, posledica so strahoviti udarci v volan, armaturo, vetrobransko steklo in še drugo izpostavljene dele v avtomobilu. Vztrajnostna sila je izredno velika, tako je npr. pri hitrosti 60 km na uro enaka kot pri padcu iz šestega nadstropja. Varnostni pas pa ima to čudovito lastnost, da prepreči, da bi vztrajnostna sila iztrgala iz sedežev voznika in sopotnika. Sile, s katerimi varnostni pas deluje na telo, so približno desetkrat šibkejše kot pri udarcu ob vozi- skrbnost varnost udobnost odgovornost Varnostni pas pomeni skupaj z opornikom za glavo v sedanjih razmerah velik delež k prometni varnosti prti nas in v svetu. V PROMETU SE NAVADITE VNAPREJ PREDVIDETI NEVARNOSTI! Pravimo, da je osnovna lastnost defenzivnega voznika razvit smisel za opazovanje, predvidevanje in razmišljanje. Teorija defenzivne vožnje torej Videli bomo torej spektakel, saj je pri snemanju sodelovalo 25.000 ljudi. Taki filmi so značilnost ameriškega režiserja Cecila B. de Mil-lea. Seveda pa si bomo film ogledali tudi zaradi glaviih igralcev (Charlton Meston, Yul Brvnner, An-ne Baxter in Edward Robinson). Zaradi izredne dolžine si bomo film ogledali v dveh delih in vsak del bomo ponavljali naslednji dan. Prvi del traja dobri dve uri, drugi pa uro in pol. PREDVAJANJE: 1. del: v petek, 30. novembra 1984, ob 19.30 uri in v soboto, 1. decembra 1984, ob 18.00 uri, 2. del: v petek, 7. decembra 1984, ob 19.30 uri in v soboto, 8. decembra 1984, ob 18.00 uri. Ivan Mirt predsednik programskega sveta lo. Izsledki znanstvenikov in praksa s ceste dokazujejo, da je trčenje avtomobila s hitrostjo 60 km na uro v trdo oviro usodno za voznika in sopotnika na prvem sedežu, če nista privezana z varnostnim pasom. Seveda tudi varnostni pas ni absolutni varovalni pripomoček. Njegova učinkovitost pada z naraščanjem hitrosti. Zato je mnenje, da je pas namenjen samo hitrim voznikom, zgrešeno. Varnostni pas mora biti enakomerno napet in primerno ohlapen, da omogoča normalno delovanje organizma in normalno vožnjo, ker samo tako opravlja svoje poslanstvo uspešno. Preden začnete vožnjo, opozorite še sopotnika, naj se priveze, saj boste tako lahko svojo pazljivost osredotočili na cesto in razmere ob njej. urejenost znanje sproščenost pozornost ZAPNITE TOREJ VARNOSTNI PAS TAKOJ, KO SEDETE V AVTO! SREČNO! od voznika zahteva, da vnaprej začuti nevarne situacije. Kako priti do tega »šestega čuta«? Poznamo voznike, ki s svojo pretirano previdnostjo (beri: počasnostjo in neodločnostjo) mučijo svojo »•prometno okolico«, sami pa so od stalne napetosti utrujeni že po nekaj deset kilometrih vožnje. Njiho- vo nasprotje so flegmatiki, ki se povsem požvižgajo na dogajanja okoli sebe. Eni in drugi so skregani z učenostjo dobre vožnje, ki jo poznajo »defenzivni vozniki«. Izkušen voznik lahko namreč prevozi stotine kilometrov brez posebne utrujenosti. Ce ga opazujete, se vam zdi, kot da se za promet okoli sebe ne zanima kaj prida, toda v določenih trenutkih počne nepoznavalcu nerazumljive stvari: navidezno brez vzroka se umika na desno, dviga nogo s plina, zavira, prižiga luči itd. Ta voznik ima dobro razvit občutek za promet, pridobljen z daljšo vozniško prakso; vozi lahko razmeroma hitro, a sila redko zaide v nevaren položaj. Izkušen voznik bo ob trikotnih znakih za nevarnost, kot so znaki VARNOSTNI PAS JE NAJUČINKOVITEJŠA OBRAMBA PROTI SMRTI NA CESTI Varnostni pas pomeni St. 8 — 9. november 1984 NAS GLAS STRAN 7 otroci na cesti, prehod za pešce, križišče itd. podzavestno zmanjšal hitrost, enako bo storil pri vožnji mimo šole, mimo ustavljenega lokalnega avtobusa itd. Defenzivni voznik bo v ostrejši nepregledni desni ovinek peljal počasneje kot v levega, saj v desnem ovinku viidi pred seboj le nekaj deset metrov, naleti pa lahko na počasen tovornjak, kmečki voz, po nevihti mogoče na skalo, ki se je zvalila na cesto ipd. Včasih, ko vozite v neugodnih okoliščinah, bodisi zaradi ceste, prometa ali vremena, pomislite — kaj bi, če bi... na primer, kam bi zavili, če bi tegale, ki mi pelje nasproti, začelo zanašati? V mislih si TL poiščite pot za pobeg, mogoče na travnik ... Morda boste zaradi takega »poigravanja misli« nekega dne v nevarni situaciji refleksno zavili s ceste in se ognili hudemu trčenju. Pri tem pa je treba vedeti, da so refleksni, podzavestni ukrepi veliko hitrejši kot tisti, pred katerimi morate še razmišljati! Pozorno torej opazujte promet in dogajanja okoli sebe; to še zlasti velja za začetnike in voznike s kratko vozniško prakso. Pozorno spremljanje prometa in vsega, kar se dogaja neposredno ob cesti, predvidevanje in razmišljanje o tem, kje je pričakovati nevarnosti izd. — vse to so dobro naložene investicije za prihodnost. V času velikih kmečkih del je skoraj pravilo, da se na njivo ali v vinograd delovna sila prevaža na vse možne načine in z vsemi tako in drugače •>priročnimi« prometnimi sredstvi. Včasih je ta »domiselnost« tudi hudo nevarna. Pa še to: TRAKTORISTI! Ali veste, da morate traktor očistiti, preden z njim krenete z blatne njive na asfaltno cesto?! Kupi blata na asfaltu so lahko usodni že ob suhem vremenu, v dežju pa lahko postanejo za ostale udeležence prava smrtonosna past! Tiskarski škrat je ponagajal! Pri letošnjih letovanjih v Pionirskem naselju Nerezine« je imel tiskarski škrat — ki najraje kakšno ušpiči, kadar je gradiva veliko in kadar se hudo mudi — spet svoj dan. Najhuje se je poigral s številom otrok, ki so letovali v tretji in peti izmeni, zato ga le v tem »de-mantiramo«: Mladih letovalcev s Senovega, iz Koprivnice in Metalne je bilo 127, d z Brestanice, z Rake in iz Metlike ter zdomskih otrok iz Niirnberga in mladincev Rokometnega kluba Krško pa 123. In brez zamere! OPRAVIČILO Prejšnja številka Našega glasa je bila namesto kot 7. oštevilčena kot 8., ker smo šteli številko pred njo (posebna izdaja ob dnevu delavcev v vzgoji in izobraževanju občine Krško) kot redno, ne pa kot posebno, ki so neoštevilče-ne. Tako je šele sedanja številka Našega glasa 8. Prosimo za razumevanje! JTJR Z 12 JTJRJI POSEBNE SORTE V uredništvu se je oglasil JURIJ STEFANCIC iz Pleterij pri Zdolah, sicer pa klepar v Sopovem tozdu Oprema v Krškem. Na ogled je prinesel dvanajsterico zraslih jurčkov, ki jih je 8. oktobra dopoldne našel v gozdu pri Anovcu. Dvanajsterčke smo posneli, fotografija pa je seveda morala počakti na izid prve naslednje številke Našega glasa. »Si-amski« rekorderji so ob siceršnji letošnji obilni gobji beri posebnost, na katero naleti najbrž le redkokdo, in še to le enkrat v gobarski »karieri«. Prebrali smo o desetem BIO V Naših razgledih, štirinajstdnevniku za politična, gospodarska in kulturna vprašanja z dne 26. oktobra 1984 smo v oceni 10. bienala industrijskega oblikovanja (BIO) izpod peresa Matije Murka med drugim prebrali: Posebno poglavje na razstavi je bilo področje komunalne opreme in obcestja. Tu sta izstopala predvsem telefonska govorilnica Euromodul 02 Saše Machtiga, ki jo proizvaja v po-izkusni seriji Novoles ... Sicer pa je razstavni prostor predvsem v znamenju oblikovnih zasnov in grafičnih oblikovalcev, ki zastopajo edino področje oblikovanja, kjer smo že vrsto let kontinuirano na mednarodni ravni. Gre hkrati za področje, ki je za Jugoslovijo zbralo največ zlatih medalj in častnih pohval. V mislih imamo ... Judite Skalarjeve celostno podobo občine Krško (tu bi se, mimogrede, Ljubljana lahko veliko naučila) ... STRAN 8 NAS GLAS St. 8 — 9. november 1984 SKLEPI 15. SEJE CK ZKJ Že od poletja sem potekajo v osnovnih organizacijah ZK krške občine razprave o PREDLOGU SKLEPOV 13. SEJE CK ZKJ. Oktobrska seja Občinskega komiteja ZKS je billa samo eden izmed vmesndh členov v skupni akcija komunistov za preseganje obstoječih razmer v ZK, delegatskem sistemu in na področju gospodarske stabilizacije. Iz »Poročla o aktivnostih in razpravah o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ« tokrat povzemamo le del, ki navaja temeljne poudarke in naloge, zapisane na številnih sejah osnovnih organizacij ZK. III. VPRAŠANJA, PRIPOMBE, MNENJA, PREDLOGI IN POUDARKI IZ JAVNE RAZPRAVE: 1, Vsebinska opredelitev razprav v osnovnih organizacijah je bila usmerjena predvsem v: — oceno učinkovitosti delovanja zveze komunistov in posameznih komunistov v političnem sistemu, organih samoupravljanja, delegatskem sistemu, družbenih organizacijah in društvih; — oceno metod, oblik in vsebine dela in aktivnosti ZK; in — uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Iz poročil osnovnih organizacij in članov komiteja je razvidno, da so dosedanje razprave, razen določenih izjem, razgibane in vsebinsko bogate, prisotna pa je še vedno določena stopija posplošenosti, predvsem, ko se postavlja vprašanje konkretne ocene aktivnosti komunistov v lastnem življenskem in delovnem okolju. Razprave so kritične in so usmerjene v evidentiranje in ugotavljanje odprtih problemov in vprašanj, s katerimi se srečujejo komunisti in osnovne organizacije v svojem delu, dosti je prisotna kritična obravnava razmer v celotni družbi, pri tem pa se posebej izpostavlja zaskrbljenost ob kritični ugotovitvi slabosti v doseganju idejne in akcijske enotnosti v ZK Jugoslavije, vseh njenih organih in forumih, ob zahtevi, da se v predlogu sklepov (ali posebej) konkretno oceni, v katerih okoljih se pojavljajo negativne težnje (pojav federalizma, tehnokratizma, etatizma, nacionalizma in drugo) in kdo so nosilci teh pojavov in drugih negativnih tendenc. Prav tako je izpostavljena zahteva, da se enako kritično in odgovorno izvedejo razprave tudi v vseh organih in forumih ZK od občine do ZKJ. Namreč: izražena je bojazen, da bo aktivnost ostala predvsem v »bazi«, manj pa bo dosledno opravljena na višjih ravneh. 2. Izražene so tudi kritične ocene in misli o uresničevanju odgovornosti organov in forumov ter posameznikov za konkretne napake v preteklosti (zgrešene investicije, izgube itd.). Prav tako so postavljene zahteve, da se konkretneje navedejo okolja in posamezniki, ki so nosilci odporov uresničevanja dolgoročnega programa gospaodarske stabilizacije v sedanji fazi v vseh okoljih in na vseh ravneh. 3. Večina OO ZK je razpravam o predlogu sklepov namenila več sestankov, tako da razprave še niso v celoti zaključene in jih tudi ne kaže zaključevati, ampak spremeniti v trajno intenzivnejše delovanje zveze komunistov, v trajno akcijo, ki naj bi praktično predstavljala začetek intenzivnejših priprav na kongrese ZKJ in ZKS. V občini še potekajo razprave v aktivih ZK, ki bodo predvidoma zaključene do sredine novembra, nekatere aktivnosti v OO ZK in občinski organizaciji v celoti pa bodo trajale še v decembru. 4. Sedaj je potrebno, da se celotno obsežno gradivo iz razprav (poročila, zapisniki itd.) osnovnih organizacij in aktivov ter občinskega vodstva ZK analitično obdela ter, da se opredelijo vprašanja, mnenja, pobude, predlogi po pristojnosti in se na tej osnovi izdela akcijski program in inicira aktivnosti na razreševanju teh vprašanj po pristojnosti (ZK, druge DPO, organi samoupravljanja, institucije političnega sistema itd.). Isto velja za osnovne organizacije. Istočasno moramo na občinski ravni (v komiteju, predsedstvu, organih skupščine in vodstvih drugih DPO) temeljito oceniti uresničevanje sprejetih sklepov in ugotoviti vzroke za njihovo neuresničevanje oziroma premalo učinkovito uresničevanje ter opredeliti odgovornost za to. 5. Razprave vosnovnih organizacijah so bile bolj plodne v okoljih, kjer so v skladu z lastnimi operativnimi načrti v razprave vključili tudi nečlane preko SZDL, sindikata, mladine, borčevske organizacije in v drugih oblikah. Pri tem je bilo v začetni fazi nekaj dilem, ki pa jih je praksa demantirala. V nekaterih okoljih so posegli preveč uveljavljeno prakso »zaprtih« sestankov OO ZK in se udeležba nečlanov na teh sestankih že pozna, kar govori o tem, da je prisoten med delavci, delovnimi ljudmi in občani interes za delo in aktivnosti ZK, treba pa bo energično prekini-niti s preveč uveljavljenim forum-skim delom in dosledneje uresničevati načelo dela in aktivnosti med ljudmi in z ljudmi. V tej zvezi so tudi pripombe na preveč forumsko delo občinskega vodstva ZK pa tudi ostalih vodstev, kot tudi na učinkovitost dela profesionalnih delavcev v občinskem vodstvu ZK. Vrsta pripomb je tudi na področju informiranosti oz. pretoku informacij v zvezi komunistov, pri tem pa je kritika usmerjena predvsem »navzgor«. Dejstvo je, da so kritične pripombe na tem področju umestne in da so nujni vsebinski premiki, istočasno pa je potrebno opozoriti, da tudi pretok informacij iz osnovnih organizacij do občinskega vodstva ni zadovoljiv. Da bi dosegli obojestranske kvalitetne pre- St. 8 — 9. november 1984 NAS GLAS 6TRAN 9 mike na tem področju, je potrebno: zagotoviti redne pisne informacije o delu in aktivnosti občanskega vodstva ZK, okrepiti vezi med občinskim komitejem ZK in OO ZK, predvsem preko zadolženih članov, in zagotoviti reden pretok informacij od OO ZK do občinskega vodstva ZK. 6. V razpravah je precej pozornosti posvečeno vprašanjem akcijskega povezovanja komunistov, predvsem v krajevnih skupnosti, kjer je delo svetov ZK zaostalo, pa tudi ostale oblike akcijskega povezovanja komunistov niso zaživele (zbori, konference). Zato je ena prioritetnih nalog, da se te slabosti odpravijo, posebej pa obravnava akcijsko povezovanje komunistov v KS Krško, kjer je poleg tega potrebno oceniti obstoj le dveh krajevnih OO ZK, saj sta obe precej številni in bi bilo možno organizirati več OO ZK in tako približati organiziranost ZK organiziranosti SZDL in samoupravni organiziranosti KS, sočasno pa izgrajevati ostale oblike akcijskih povezav komunistov v KS. Ponovno bo potrebno več pozornosti nameniti delovanju stalnih akcijskih konferenc v OZD z več OO ZK. Posebno vprašanje pa je, kako dosledno vključiti v delo OO v KS vse komuniste, ki živijo in delajo v KS, saj je še vedno praksa, da se ti praviloma ne vključujejo v »partijsko« delo izven OZD. 7. Precej pripomb je tudi na višino članarine, dane so pobude, da se to vprašanje prouči in članarina po možnosti zniža; posebej pa v nekaterih okoljih izpostavljajo umestnost plačevanja članarine od celotnega osebnega dohodka (nadurno in terensko delo itd.) oz. da se prouči ponovno osnova za plačanje članarine, v kateri naj ne bi bilo nadurnega in terenskega dela in podobnih izplačil, ki imajo značaj OD. Dane so tudi pobude, da bi se del članarine namenil za potrebe OO ZK, posebej v KS. 8. Dosti razprav je namenjenih vprašanju idejno teoretske in akcijske usposobljenosti članov osnovnih organizacij ZK in s tem v zvezi vsebini idejnopolitičnega usposabljanja, ki bi moralo biti v funkciji potrebe za konkretno praktično politično delovanje komunistov in osnovnih organizacij, ob istočasnih ugotovitvah, da je idejnoteoretska in akcijska usposobljenost članstva nezadostna za učinkovito delovanje v sedanjih razmerah. 9. Razprave o delovanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja so potekale in še potekajo tako v osnovnih organizacijah ' ' «1 ZK kot v drugih institucijah političnega sistema (SZDL). Izrečene so kritične ugotovitve o nezadostni učinkovitosti delovanja sistema, pri tem pa je zelo kritično ocenjena vloga in odgovornost zveze komunistov, osnovnih organizacij in vodstev ter komunistov, ki delujejo v sistemu (delegati, nosilci samoupravnih funkcij, komunistov, ki delujejo v drugih DPO itd.), kot izključno odgovornih za delovanje političnega sistema, kar je težko sprejemljivo, saj smo odgovorni za delovanje sistema vsi delovni ljudje in občani in vsi nosilci nalog oz. zadolžitev na tem področju. (Pojavlja se teza: Delegatski sistem, samoupravljanje in druge DPO ne delujejo dovolj učinkovito, ker je zveza komunistov oz. so komunisti neaktivni). Izhajati moramo iz vsebinskih opredelitev, da zveza komunistov skupaj z drugimi subjektivnimi silami in skupaj z vsemi delovnimi ljudmi in občani uresničuje in gradi politični sistem socialističnega samoupravljanja. V razpravi, ob sicer kritičnih, a starih ugotovitvah, ni podanih pobud in predlogov za spreminjanje razmer, ki bi pomenili novo kvaliteto v krepitvi in večji učinkovitosti delovanja institucij političnega sistema. Vrsta pripomb je izrečenih na krepitev etatističnega odločanja na vseh ravneh, ki pomeni ocenjevanje samoupravljanja, na formalizacijo samoupravljanja in delegatskega odločanja, kot tudi na nekatere druge probleme. Posebej pa velja poudariti kritične pripombe na nerešeno vprašanje materialne podlage za delovanje krajevnih skupnosti in institutov političnega sistema v njej (delega- cije, organi KS, DPO v KS) in na še vedno nerealizirane sklepe o večji oz. ustrezni pomoči državnih organov in strokovnih služb občinske uprave za opravljanje nekaterih strokovnih, administrativno-tehnič-nih in podobnih opravil, posebno še, ko se na KS prenaša vrsta zadolžitev in opravil. Vse to in še druga izpostavljena vprašanja je potrebno poglobljeno in kritično obravnavati v SZDL in občinski skupščini in s konkretnimi ukrepi in aktvnostmi zagotoviti, da bodo zagotovljeni pogoji za učinkovito delovanje institucij političnega sistema v temeljni celici našo družbe. Sočasno moramo v ZK inicirati tudi vprašanje nedelovanja družbenih svetov, ki so sicer ustanovljeni, pa ne delujejo, za kar smo komunisti tudi neposredno odgovorni, posebej občinsko vodstvo ZK. Nemudoma je potrebno zagotoviti, da bodo sveti zaživeli. IV. V razpravi na občinskem komiteju moramo izpostaviti tudi nekatera vprašanja medobčinskega sodelovanja, ki pa zahteva tudi ustrezne aktivnosti zveze komunistov in tudi potrebe po ustreznem akcijskem povezovanju komunistov v Posavju za učinkovitejše razreševanje skupnih nalog. Ta področja bi bila: — zdravstvo, energetika, kmetijstvo, vzgoja in izobraževanje, ko-munalno-stanovanjsko gospodarstvo; — gospodarjenje s prostorom in urbanizem; varstvo okolja; — razvojna politika; zagotavljanje materialne podlage za delovanje in razvoj KS; — delovanje medobčinskih institucij in — verjetno še vrsto drugih vprašanj, ki pa jih naj nakaže razprava. V. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE IN NALOGE: 1. Potrebno je, da se celotni material (zapisniki, poročila in drugo) celovito analitično sintetizira, opredelijo posamezni sklopi vprašanj ter izdela ustrezen akcijski program nadaljnjih aktivnosti z opredelitvijo nosilcev in rokov ter vsebino aktivnosti. V to delo se mora intenzivno vključiti delovna skupina, ki je določena za spremljanje aktivnosti po 13. seji CK ZKJ. Tudi osnovne organizacije morajo izdelati ustrezne akcijske programe. Posamezni sklopi vprašanj morajo nakazati tudi nosilce oz. odgovorne subjekte za njihovo razreševanje po pristojnostih. V pripravo te naloge se morajo vključiti tudi komisije občinskega komiteja. 2. Tako analitično obdelana sinteza razprave s predlogom akcijskega programa bo pripravljena do sredine novembra za razpravo na STRAN 10 NAS GLAS St. 8 — 9. november 1984 seji OK ZKS in za posvet sekretarjev. 3. Razprava se ne zaključuje niti v OO ZK niti v občinskem vodstvu ZK. Intenzivno je potrebno nadaljevati razprave v aktivih in tudi iz teh razprav pripraviti sintezo. 4. Vključiti se je potrebno v priprave sej stalnih akcijskih konferenc v občini, za kar je zadolženo predsedstvo in zadolženi člani OK ZKS. 5. Takoj je potrebno pristopiti k uresničevanju nekaterih nalog akcijskega •-vovezovanja komunistov v KS, posebej v oživitev dela svetov ZK v KS in drugih oblik akcijske- ga povezovanja. Nosilec: komisija za organiziranost in razvoj ZK ter predsedstvo. 6. Storiti vse, da se bo sedanja aktivnost na vseh nivojih organizacije zveze komunistov nadaljevala, in pričeti s pripravami na letno programsko-volilno konferenco. 7. Do naslednje seje pripraviti poročilo o poteku razprav v OG ZK, kjer ni bilo zadostne aktivnosti in predlagati ustrezne ukrepe. 8. Več pozornosti moramo v nadaljevanju razprav posvetiti vprašanjem in problemom mlade generacije. Občinska organizacija RK podala obračun dela 6. novembra je bila v Krškem programsko-volilna seja občinske organizacije Rdečega križa Krško, na kateri je ta humanitarna organizacija podala poročilo o svojem delu in finančnem poslovanju v minulem mandatnem obdobju, sprejela spremembe in dopolnitve svojih pravil ter srednjeročni program dela in izvolila organe, ki jo bodo vodili v naslednjem obdobju. O OPRAVLJENEM DELU V krški občini je 13 krajevnih organizacij Rdečega križa, v katere je včlanjeno več kot 6300 članov, poleg tega pa je v organizaciji aktivnih še preko 2000 mladih članov RK. O uspešnosti dela občinske organizacije Rdečega križa Krško v minulih štirih letih dovolj zgovorno govore številke dz poročila: 272 predavanj s področja zdravstvene vzgoje je poslušalo več kot 18 tisoč poslušalcev, na 66 tečajih prve medicinske pomoči in nege bolnika se je usposobi/lo več kot 2000 občanov, kri je darovalo več kot 7800 krvodajalcev, zbranih je bil okoli 7000 kg obleke, 250 parov obutve in 270 kg posteljnine ... Aktivisti Rdečega križa so opravili 2400 obiskov osta- relih in invalidnih oseb. Občinskih tekmovanj ekip prvih medicinskih pomoči se je udeležlo 342 tekmovalcev ... Obsežno poročilo o delu še posebej pohvalno govori o prizadevnosti mladih članov Rdečega križa na osemletkah. PREDSEDSTVO SKUPŠČINE OBČINSKE ORGANIZACIJE RDEČEGA KRI ZA KRŠKO: META HABICHT — predsednica, dr. MILAN MLAKAR - podpredsednik, MARTA BOSINA — sekretar, člani: CVETKA KINČIC, LIDIJA 2NIDERSIČ, BRANKO ZU-BER, BURGA KRZAN, VESNA ZVAR, MIHELA DOR-NIK. NADZORNI ODBOR: SLAVKO ŠRIBAR — predsednik, članici: I VIČA RUP-NIK, ŠTEFKA LAVRENClC. ODBOR ZA SLO IN DS: META HABICHT, MARTA BOSINA, BRANKO ZUBER, CVETKA KINClC, JUSTINA DANKO. Številne pridobitve za praznik kostanjeviške krajevne skupnosti Dom ljudske tehnike na Prekopi je bila le ena pridobitev, ki so jih v prazničnih dnevih izročili namenu v tej krajevni skupnosti. Središčno naselje, ki se v zadnjih letih dokaj hitro širi iz svojega starega jedra na otoku reke Krke, je dobilo prvi del javne razsvetljave. Zaenkrat so jo postavili prav v novih delih, ob ulicah in in cestah, ki vodijo proti gradu, v Gorjance in drugam. To pridobitev, veljala je okoli 5 milijonov dinarjev, so omogočili KS, delovne organizacije in sami krajani s svojimi denarnimi prispevki. Te mestne predele razsvetljuje sedaj 67 svetlobnih teles, podobno razsvetljavo pa naj bi do praznika v prihodnjem letu dobil še stari mestni del. Z otvoritvijo obnovljene poti in razsvetljave po kraški Kostanjevi-ški jami se je uresničila nekajletna želja domačega jamarskega kluba, LETOŠNJI KOSTANJEVISKI NAGRAJENCI Plaketa mesta Kostanjevice: ISKRA INVEST SERVIS LJUBLJANA, TINE BOLTES iz Kostanjevice in ing. JOŽE ZAGORC s Prekope. Priznanje KS Kostanjevica: LOVSKA DRUŽINA KOSTANJEVICA, Športno društvo KOSTANJEVICA, TONČKA MIKLAVCIC s Prekope (OO ZSMS) in DRAGO JORDAN iz Kostanjevice. Posebno priznanje: KRA JEVNA ORGAMiZACIJAZZB NOV KOSTANJEVICA. ki je ob tej priložnosti proslavil 20 let svojega dela. Z zaključkom del, pri katerih so se s prostovoljnim delom izkazali jamarji, je kostanje-viška in hkrati občinska turistična ponudba znova bogatejša in pestrejša. K prazničnim pridobitvam je pomemben delež prispevalo še brežiško Gozdno gospodarstvo oziroma njegova Temeljna organizacija kooperantov Sevnica. Okoli 4 kilometre dolga gozdna cesta med Malimi Vodenicami in Polomom ne bo omogočila samo boljšega izkoriščanja gorjanskega gozdnega bogastva, marveč bo z okoli 3 kilometri služila tudi drugemu prometu. ZlVKO SEBEK Prekopa pri Kostanjevici OB 20-LETNICI OBSTOJA RADIOKLUBA ODPRT DOM LJUDSKE TEHNIKE 20. oktobra je bil v sklopu prireditev ob krajevnem prazniku Kostanjevice na Krki predan svojemu namenu DOM LJUDSKE TEHNIKE na Prekopi. Ob otvoritivi sta zbranim udeležencem spregovorila domačin JOŽE ZAGORC in MARJAN DVO-RACEK, direktor DO Iskra Invest servis Ljubljana, kot predstavnik pokrovitelja. Dom ljudske tehnike bo zbirališče mladih, bodočih tehnikov in inženirjev ter vseh, ki jih zanima radioamaterska dejavnost, je v svoji besedi poudaril Jože Zagorc. Zahvalil se je vsemi, ki so na kakršenkoli način prispevali, da se je uresničila dolgoletna želja prekopskega Radiokluba: »Ni bilo lahko zgraditi doma, takega, kot ga zdaj tu vidite, St. 8 — 9. november 1984 NAS GLAS STRAN 11 posebno še v današnjih časih, ko ni nikjer denarja. Opravljenih je bilo več kot 5.000 prostovoljnih delovnih ur. Z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo smo dosegli to, kar smo si želeli več kot 10 let. Veliko denarja smo sami zbrali, pomoč pa so izkazale mnoge delovne organizacije in družbenopolitične skupnosti od občine pa do republike. Neprecenljive zasluge imajo tudi nekateri va-ščani ter člani — privatniki, ki niso nikdar odklonili pomoči...« Predstavnik pokrovitelja gradnje doma MARJAN DVORACEK je orisal na kratko pot do prvih zametkov radioamaterske dejavnosti na Prekopi do otvoritve Doma ljudske tehnike: Leta 1964 se je peščita mladih entuziastov — omenil je Jožeta Za-gorca in Janeza Kuzma — pričela v sobi prekopskega gasilskega doma radioamatersko dejavnost z dokaj zastarelimi prirnopredajniki. Zaradi pomanjkanja materiala in sredstev so morali potrkati na marsikatera vrata. Seveda niso obšli takratne Iskrine tovarne v Šentjerneju, ki jim je nudila vsestransko pomoč. Od tu tudi naslov kluba RADIO-KLUB ISKRA PREKOPA. Radio- TRŽNICA POČASI, A ZANESLJIVO! Krška tržnica po malem dopolnjuje svojo podobo. Lokale še odpirajo; ob dnevu Republike pričakujemo otvoritev Tarateksove prodajalne in morda celo zadnjega še neopremljenega prostora. V njem bo namreč našla svoje mesto Trat-nikova prodajalna mesa. Tudi ta naj bi svoja vrata odprla ob koncu novembra. Se vedno pogrešamo ob stojnicah več prodajalcev oz. vsaj večjo izbiro blaga. Kupcev je ob tržnih klub je v svojem 20-letnem obstoju odigral veliko pozitivno vlogo v odnosu med sosednjima krajema: Kostanjevico in Šentjernejem. Predstavniki kluba so prisluhnili potrebam ljudi teh krajev po vzdrževanju njihovih radijskih in televizijskih sprejemnikov ter organizirali v sklopu kluba servisno dejavnost, ki je prerasla v servisno delavnico Iskre. V prostorih sedanjega servisa so pričeli z delom delavci šen-tjernejske Iskre;, se nato preselili v kostanjeviški grad, dokler niso bili zgrajeni lastni prostori kostanjevi-ške Iskre. Razmah radioamaterske dejavnosti je narekoval razmišljanje o boljših delovnih pogojih kluba, zato je bila na skupščini RADIOKLUBA ISKRA PREKOPA 13. julija 1980 sprožena iniciativa,, da se prične z izgradnjo Doma ljudske tehnike, ki naj bi — razen radioamaterski dejavnosti — služil tudi družbenim in drugim potrebam krajanov Prekope in okolice. Gradnja se je pričela 15. septembra 1980. Dom ob otvoritvi še ni bil v celoti dokončan, vendar je predstavnik pokrovitelja poudaril, da bo to v najkrajšem času storjeno. dnevih kar dovolj, le da bolj žalostno tavajo med praznimi prodajnimi pulti. Na Gavrilovičevem primeru "-bliskovite-« prodaje kruha lahko sklepamo, da se tržnica okoličanom sploh ne zdi od rok, da pa jim je treba ponuditi ustrezno blago din jih kakorkoli privabiti. Sicer pa smo na stojnicah ob že znani ponudbi občasno naleteli tudi na plodove jesenske narave (kostanj, gobe...), najdeta pa se tudi sirček in smetana. Tudi tovornjak je priromal s hrvaške strani k nam in kaže, da je bilo kupcev kar dovolj, saj smo ga našli skoraj izpraznjenega, kar je vsekakor upoštevanja vreden dokaz obiska. MESEC BOJA PROTI ALKOHOLIZMU Podatek, kli smo ga slišali na zadnji seji koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu in kii deluje pri predsedstvu krške Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, je žalosten dn hkrati morda tudi osupljiv. Ob ugotovitvi, da je zaradi alkoholizma vsak dan v »staležu« kar devet odstotkov zaposlenih, bi se morali dokaj resno zamisliti in to ne več samo v ozkih krogih zdravstvenih, socialnih in drugih delavcev, ki se poklicno ukvarjajo s tem problemom. Sicer ne razpolagamo s podatki, v kolikšni meri se z alkoholom opijajo mladi, tudi otroci, in o tem, v kolikšni meri je z njim ta populacija morebiti že zasvojena, kot to pravimo. Splošne ugotovitve opozarjajo na to, da je tudi takih primerov vse več. Koliko je za to kriva družba, bi težko rekli, poznavalci razmer pa se vse bolj nagibajo k prepričanju, da je za marsikaj kriva sama vzgoja, bodisi družinska ali šolska. Da se starši vse premalo zanimajo za prosti čas svojih otrok, je trditev, ki nikakor ni preveč smela, res pa je, posledično, tudi to, da se interesi v družinah, v razmerju med starši in otroci, vse bolj cepijo in postajajo različna. Zato najbrž ni čudno, da vse več mladih išče eno izmed svojih zadoščenj, ali celo dokazil svoje zrelosti, v razvadah, kot to postajata pitje alkohola iin kajenje. Prav zato naj bi koordinacijski odbor, med mnogimi nalogami, ki si jih je zastavil dn ki si jih zastavlja že nekaj let, poskušal dati vsaj nekaterim prednost. Med nje nedvomno sodi samo osveščanje v skupnem boju proti alkoholizmu, podobno pa naj bi med članstvom delovala tudi mladinska organizacija. Ta ima v svojih rokah dokaj močno orožje, ne le v obliki prepričevanja, marveč tudi konkretnih ukrepov, kot bi bili na primer: v prostorih, namenjenih njeni dejavnosti, preprečiti vsako točenje alkohola, ali mlade, ki ga uživajo občasno ali celo že redno, izločiti iz svojih vrst. Sicer pa naj bd tudi v krški občini boj proti temu zlu postal resnično vsakdanja akcija, v katero bd morali pritegniti širši krog tistih, k bd na to področje morali posegati, a se žal zadovoljijo le z občasnimi ukrepi, ki stanja sami po sebi ne morejo bistveno spremeniti. Zivko Sebek Na krajši slovesnosti po otvoritvi Medexove poslovalnice je predsednik SO Krško Branko Pire v znak pozornosti in zahvale za uspešno sodelovanje direktorju Medexa Alešu Mižigoju izročil zbornik »Krško skozi čas«. STRAN 12 NAS GLAS Št. 8 — 9. november 1984 Ze dober mesec je na krški tržnici odprta Gavrilovičeva delikatesna trgovina. To pomeni, da toliko časa potrošniki lahko nabavijo tudi različne suhomesnate izdelke, tudi če jih v ostalih prodajalnah ni dobiti. Trenutno še ni moč ugotoviti, koliko so iznajdljivi trgovci pri nabavi in izbiri blaga, vsekakor pa je treba omeniti posebnost. To je zelo okusen in predvsem pravilno pečen kruh, ki smo ga že dolgo pogrešali v Krškem. Razen lepo zapečenih hlebcev belega, črnega in rženega kruha lahko (tisti, ki zadnja leta v Krškem niso imeli prilike) kupijo čisto ta prave ročno narejene zemlje. O kakovosti kruha ne kaže izgubljati besed, saj ga je že tako vedno premalo in ga potrošniki razgrabijo, kot bi mignil. Prodajalna je odprta od 7. do 15. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Sredi oktobra je svojo poslovalnico na krški tržnici dobil tudi MEDEX z Ljubljane. Vsekakor pa je bolje reči, da so dobili obiskovalci tržnice še eno okrepčevalnico, porabniki čebeljih izdelkov dobro založeno prodajalno z vsem, kar spada v Medexovo proizvodnjo, čebelarji pa dolgo pogrešano trgovino za oskrbo s čebelarskimi potrebščinami: orodji, preparati in literaturo. Že takoj ob vstopu pa je obiskovalce pozdravila zloženka čisto novih in čisto ta pravih čebeljih panjev, ki so tudi sodili v prodajno blago trgovine. V Medexovi prodajalni, ki bi ji lahko rekli kar center, bodo čebelarji imeli ob vsem tem tudi zagotovljen odkup za svoje pridelke. Medexova poslovalnica je namenjena čebelarjem širšega območja — Po-savja in Dolenjske. V KINU BODO VRTELI... Iz programa kima Delavskega kulturnega doma »Edvarda Kardelja« Krško objavljamo še aktualni del novembrskih predstav: 11. 11. ob 18. uri: SKRIVNOST INDIJANSKEGA ZLATA, vestem, nemški 13. 11. ob 18. uri: ZA NAJU DVA, kriminaika, francoski 14. 11. ob 19.30: SOGEN IN NIN-DA, karate, japonski 15. 11. ob 19.30: MORAM VPRAŠATI MAMO, erotični, švedski 18. 11. ob 18. uri: 5 DO 12 V KARAKASU, akcijski, nemški 20. 11. ob 18. uri: BANANA DŽO, avanturistični, italijanski 21. 11. ob 19.30: MOC 10 NAVA-RONE, vojni, angleški 22. 11. ob 19.30: PASTUH (ZRE-BEC), erotični, angleški 25. 11. ob 18. uri: OBRAČUN PRED BLAGOVNICO, komedija, francoski 27. 11. ob 18. uri: TOM IN D2E-RI OSKAROVCI, risani, ameriški 27. 11. ob 19.30: SIJAJ ŽENSKE, ljubezenska drama 29. 11. ob 19.30: ZNAJDI SE, TOVARIŠ, vojni, domači 30. 11. ob 19.30: DESET ZAPOVEDI I, spektakel, ameriški PA SE TO! Na programskem Listu smo našli še dvoje drugih prireditev: 23. 11. ob 19.30: XXII. FESTIVAL REVOLUCIJA IN GLASBA 28. 11. ob 19. uri: PROSLAVA DNEVA REPUBLIKE — SLAVNOSTNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA VIKTOR PARMA DKD SVOBODA OB 10-LETNICI DELOVANJA . NO.S GLAS obdnakrtko SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE STOLPEC ALI DVA ZA SESTAVKE MLADIH Prvi, ki so se v novem šolskem letu 1984/85 oglasili s prispevki za to našo rubriko, so bili učenci petih in šestih razredov, člani lite-rarno-novdnarskega krožka GOS »Heroja Milke Kerin« Leskovec pri Krškem: »Zdravo! Ker je Naš glas glasilo občine Krško, bi tudi mi, ki smo že pričeli s svojim delom v literarno-novinarskem krožku, radi objavljali v njem in upamo, da boste tudi letos sprejeli naše sodelovanje ...« MAGDA STARC iz 5. b je popisala, kako je bilo prvikrat pri literarnem krožku, ANDREJA CEŠNOVAR iz 6. b je »spregovorila«, kako je bilo na njenem domu prvi dan po premiku ure, UROŠ CEŠNOVAR iz 5. b pa svoje ribiško doživetje; njegov spis objavljamo. St. 8 — 9. november 1984 NAS GLAS STRAN 13 TEKMOVANJE Bilo je lepo nedeljsko jutro. Komaj sem čakal, da grem na ribiško tekmovanje. Z očetom sem se peljal v Brestanico na ribnik, v katerem je precej velikih in majhnih rib, pa tudd prečudovitih lokvanjev. Zbrali smo se pred ribiškim domom. Vsak se je moral odločiti za svojo tekmovalno disciplino. Jaz sem se udeležil ribolova. Drugi disciplini pa sta bili gobarjenje in čolnarjenje. Žrebali smo mesta, na katerih bomo lovili. Dobil sem številko 33. Vodja je dal znak, da lahko prične-mo. Eden je ulovil že pred znakom dve ribi, tii pa nista bili veljavni. Dolgo sem čakal in lovil, a nobena ni prijela. Poleg mene je stal moj Mentorica novinarskega krožka na OS Jurija Dalmatina Krško MARINKA VOLCANSEK se je oglasila v našem uredništvu z vrsto sestavkov svojih učencev, vendar se je to zgodilo že po zaključku redakcije te številke Našega glasa, tako da bo večina gradiva prišla v poštev za objavo v naslednjih številkah. Nekaj pa smo uspeli v zadnjem hipu le dati postaviti v svinec. V BOJU ZA MIR UGAŠAJO ŽIVLJENJA Kako lepo je živeti v svobodi dn miru, ko ti nihče ničesar ne more vzeti, ko lahko v miru spiš dn be-reš, delaš in se igraš ... Srečna smo, ker tako živimo, lepo nam je. Imamo vse, kar človek potrebuje za človeka vredno življenje, čeprav v stabilizacijskih prizadevanjih življenjski standard pada din dostikrat tudi negodujemo. Imamo starše, ki nam jih nihče ne more vzeti. V mnogih deželah na svetu pa še divja vojna. Otroci ostajajo brez staršev, žene brez mož, sestre brez bratov..., vzela jih je vojna ali očka in mi delal družbo. Postala sva lačna. Sel je kupit pol štruce, malo za ribe in malo za naju. Videl sem, da je nekdo nesel polno vrečko jurčkov. Cas je hitro minil. Po tekmovanju so podelili tudi nagrade. Za najtežjo ribo je bila nagrada 500 kg premoga, za najmanjšo ribo, ki je bila dolga 3 cm, pa je bila nagrada steklenica vina. Tudi mene je doletela sreča. Dobil sem bonboniero, ker sem bil najmlajši udeleženec tekmovanja. Tudi gobarji so že nabrala veliko jurčkov in prišli na zborno mesto. Pri veslanju pa so tekmovali v dvojicah. Bile so štiri dvojice. Vsi so prišli do cilja. Nagrade so podelili. Podobnih tekmovanj si želim še veliko. Uroš Cešnovar kruto nasilje. Ne morejo se brezskrbno igrati, nimajo doma, živijo v neprestanem strahu pred človekom — sovražnikom, ki je kriv vsega hudega. Lačni so, bolni in lahko le sanjajo o lepem in svobodnem življenju. Tako je po deželah Afrike, Azije, Južne Amerike in v glavnem so belici tisti, ki povzročajo nasilje in gorje — a le »veliki« posamezniki. Tudi na naši šoli smo v oddaji po ozvočenju, ki so jo pripravili člami kluba OZN, poslušali dn razmišljali o tem in o prizadevanju članic OZN za mir in lepše življenje vseh, posebno zatiranih. Likovniki pa so pripravili razstavo na temo »Rišemo za mir-« in svoje izdelke razstavili v prostorih Ljubljanske banke, Zavarovalnice Triglav in PTT stavbe v Krškem. Razstavo pa je obogatilo tudi DPM Krško, in sicer z literarnimi in likovnimi prispevka šolskih in predšolskih otrok na temo v tednu otroka 1984 »Otroci in mladina soustvarjajo novo prihodnost-«. Posebno oddajo pa so Slami kluba OZN na šoli pripravili tudi ob smrti Indire Gandhd, indijske predsednice, ki je končala življenje, zadeta od krogel svoje garde. Kako usodna je lahko življenjska pot tistih, ki si prizadevajo za milr v svetu! MONIKA MAVSAR, 7. c nov. krožek OS Jurija Dalmatina Krško BILI SMO V POBRATENEM OBRIGHEIMU Nikoli ne bom pozabil tistega dne, ko sem zvedel, da bom s skupino učencev naše šole odpotoval v pobrateno mesto Obrigheim. Tako so nam vrnili gostoljubje, kajti lani so njihovi učenci z nami preživeli prijetne dni v koloniji v Nerezinah. Zgodnjega avgustovskega dne smo se zbrali pni hotelu Sremič. Prišli smo vsi, le avtobus je imel nekoliko zamude. Vseh učencev nisem poznal, vendar smo se kmalu vsi pobMže spoznali1, kajti pot je bila dolga. Nekajkrat smo se tudi ustavili in se malo sprehodila. Šele ob 19. uri zvečer smo prispeli na cilj. Prijatelja so nam pripravili lep sprejem. Pozdravili so nas vsi predstavniki občine, delovnih in drugih organizacij. Nato so nas razdelili po družinah, kjer smo bivali v času obiska. Tudi pri njih smo se dobro počutila. Organizirali so nam različne ekskurzije, tekmovanja in zabavne večere. 2e takoj naslednji dan smo si ogledali njihovo nuklearno elektrarno. Biili smo tudi v živalskem vrtu v Stutitgartu. Tu smo videli mnogo živali. Tako lepega živalskega vrta, polnega cvetja in živali, še nisem videl. Všeč mi je bila tudi vožnja z rečno ladjo. Vozila smo se skoraj dve uri. Največkrat smo igrali mdnigolf. Prijetno pa je bilo tudi na zabavnih večerih, kjer smo sd izmenjevala' programe. Tega, kar sem doživel v teh sedmih dneh v Obrdgheimu, ne bom zares nikolii pozabil. Tako se utrjujejo prijateljske vezi med sicer daljnima občinama, M pa si na ta način postajata vedno bližji. MATJA2 PRELOVSEK, 6. č OS Jurija Dalmatina Krško Svobodna menjava dela 5. november: 13. SEJA ZBORA DELEGATOV ENOTE SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V OBČINI KRŠKO 1. Potrditev zapisnika zadnje seje zbora in poročilo delegatov o zasedanju skupščine SPIZ 2. Gradivio za 13. sejo skupščine SPIZ 3. Delegiranje delegata za 13. sejo skupščine SPIZ 4. Vprašanja in predlogi delegatov STRAN 14 N A S G L A S St. 8 — 9. november 1984 NAS GLAS občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Povzetki delegatskih gradiv ZA SEJO ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO 13. NOVEMBRA 1984 SKLIC SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO Predsedniki zborov Skupščine občine Krško LIDIJA HOČEVAR (Zbor združenega dela), FRANC RAKAR (Zbor krajevnih skupnosti) in ANTON VODIŠEK (Družbenopolitični zbor) so sklicali za TOREK, 13. NOVEMBRA 1984, OB 16. URI 28. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA v sejni dvorani A, 27. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI v sejni dvorani B in 25. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA v sejni dvorani C. VSI TRIJE ZBORI bodo imeli na dnevnem redu točke: — Določitev dnevnega reda seje zbora — Potrditev zapisnika prejšnje seje zbora — Informacija o Nuklearni elektrarni Krško z mnenji in stališči IS SO Krško — Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 - 1985 v letu 1985 — Poročilo o stanju in problematiki na področju obrambnih priprav s predlogom smernic za nadaljnji razvoj sistema splošne ljudske obrambe — Poročilo o uresničevanju socialne politike v občini Krško — Volitve in imenovanja: a) Predlog sklepa o razrešitvi 'in izvollitvi člana Izvršnega sveta SO Krško b) Predlog sklepa o imenovanju namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva Novo mesto c) Predlog sklepa o imenovanju člana in njegovega namestrtika v Odbor udeleženk družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji — Predlogi in vprašanja delegacij oz. delegatov ZBOR ZDRU2ENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI bosta imela na dnevnem redu še točko: — Predlog dogovora o spremembi dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR bosta imela na dnevnem redu še točko: — Predlog odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (usklajevanje z Zborom krajevnih skupnosti) INFORMACIJA O NUKLEARNI ELEKTRARNI KRŠKO V »Informaciji o Nuklearni elektrarni Krško« uvodni del vsebuje opis prvih korakov pri nastajanju pomembnega energetskega objekta ter osnovne karakteristike o poteku izgradnje in njenem financiranju. Celotna investicijska vlaganja so znašala nekaj čez 24 milijard dinarjev, če vanje preračunamo tudi 515 mili- jonov ameriških dolarjev, kolikor znašajo tuji krediti. Povprečna proizvodna cena kVVh električne energije v načrtovanih 30 letih obratovanja znaša 4,34 din, pri čemer bo v prvem desetletju sorazmerno visoka, kasneje pa sorazmerno nizka. V drugem poglavju spregovori informacija o statusu krške nuklearke v elektroenergetskem sistemu v času gradnje in eksploatacije. NEK je bila DO v ustanavljanju od 15. aprila 1974 do 26. feibruarja letos, ko se je konstituirala v D,0. NEK je združena v Elektrogospodarstvo Slovenije in Zajednicu elektroprivrednih organizacija Hrvatske, katerim bo v vsej življenjski dobi dobavljala po polovico električne energije. Sodelovanje elektrogospodarstev iz obeh republik se bo nadaljevalo z izgradnjo druge nuklearke, in sicer na območju SR Hrvatske. Foto Miranda Bodor Informacija poudarja, da dosedanji proizvodni rezultati (okrog 8 milijard kVVh), tako imenovani faktor razpoložljivosti (nad 90 °/o) ter dejstvo, da v reaktorskem in varnostnem delu elektrarne doslej ni bilo pomembnejših okvar, dokazujejo, da je nuklearka varen in zanesljiv vir električne energije. Poskusno obratovanje NEK se je začelo z vlaganjem goriva 7. maja 1981, prva kritičnost je bila dosežena 11. septembra 1981, sinhronizacija NEK s 380 kV omrežjem ipa je bila opravljena 2. oktobra 1981. Leto 1982 je bilo obdobje nestabilnega obratovanja NEK zaradi reševanja projektne napake na uparjalnikih, v letu 1983 pa je NEK obratovala normalno, redno in zanesljivo, saj je bil St. 8 — 9. november 1984 NAS GLAS STRAN 15 plan presežen za 8,5 %. Opravljen je bil tudi prvi remont z menjavo goriva in dokončno rešen problem vibracij cevi v uparljalnikih. Z ustreznim pravilnikom je za obratovanje NEK predvideno 550 delavcev. Trenutno je v NEK zaposlenih 522 delavcev z naslednjo strokovno izobrazbo: visoko — 113, višja — 39, srednja in VKV — 197, KV — 118 ter PK in NK — 55. V skupnem številu zaposlenih so upoštevani tudi delavci, ki opravljajo dela v skupini za dokončanje izgradnje in se postopoma vključujejo v delo organizacij ustanoviteljev in na novih investicijah. Redno obratovanje NEK se nadaljuje tudi letos, saj je polletni plan presegla za 6,5 %, predčasno opravljeni remont po je dal dodatnih ne-planiranih 86.980 MWh. NEK proizvede s slovenskim deležem 23 do 25 % električne energije v SR Sloveniji. O dovoljenjih za NEK, skladiščenju radioaktivnih odpadkov, rezultatih spremljanja vpliva NEK na okolje, povečanju kapacitete bazena za izrabljeno gorivo in nekaterih odprtih vprašanjih je veliko povedanega v »Mnenjih in stališčih IS«, zato tega dela »Informacije o NEK« ne povzemamo. KOLEGIJSKI POSLOVODNI ORGAN NEK Delavski svet Nuklearne elektrarne Krško je imenoval 26. julija letos KPO (kolektivni poslovodni organ), ki ga sestavljajo: predsednik JANEZ DULAR, dipl. ing. fiz., namestnik predsednika IVAN MEDVEDEC, dipl. oec, člani: JOSIP ARALICA, dipl. ing. stroj. - direktor tehničnega sektorja, RUDI MLINARIC, dipl. oec. -direktor gospodarsko računovodskega sektorja, NINO PEROVIC, dipl. oec. — direktor komercialnega sektorja, IVAN ŠPILER, dipl. prav. — direktor sektorja za splošne, kadrovske in pravne zadeve. MNENJA IN STALIŠČA SVETA SO KRŠKO OB OBRAVNAVI »INFORMACIJE O NUKLEARNI ELEKTRARNI KRŠKO« Izvršni svet je dolžan redno poročati skupščini o problematiki v zvezi z Nuklearno elektrarno Krško, med drugim tudi, kako se uresničujejo sklepi skupščine o njej. K trem faznim soglasjem za vlaganje goriva v jedrski reaktor, prvo kritičnost reaktorja 'in sinhronizacijo elektrarne na omrežje je svoje soglasje izdal tudi Izvršni svet, k soglasju za začetek obratovanja pa ne, ker po mnenju Republiškega komiteja za Foto Miranda Bodor energetiko za to ni bil pristojen. O izdani odločbi je bil IS le naknadno seznanjen. »Z drugimi besedami pomeni to tudi dejstvo, da občinski upravni organi in Izvršni svet SO niso preverjali uresničevanja sklepov skupščine in sodelovali pri razreševanju morebitnih odprtih vprašanj,« navaja dokument in nadaljuje: »Zelo ipomembna je ocena, da so vsa prizadevanja rodila vidne sadove. Med vsemi je najpomembnejše to, da je NEK postala sestavni del združene- Foto Miranda Bodor ga dela krajevne skupnosti, občine in širše. — Izhajajoč iz predstoječih nalog in aktivnosti je Izvršni svet SO ocenil, da je potrebno skupaj z NE Krško pripraviti 'informacijo, ki bo služila kot osnova za preverjanje izvajanja sprejetih stališč in sklepov skupščine občine.« IS meni, da so potrebna prizadevanja zlasti za: — čimprejšnjo pridobitev uporabnega dovoljenja v skladu z zakonom in odpravo morebitnih pomanjkljivosti, ki so vezane na pogoje obratovanja oziroma pridobitev uporabnega dovoljenja, — dodelavo načrtov in odpravljanje pomanjkljivosti (NNNP — Posavje 82) pri zaščiti in reševanju ljudi ter materialnih dobrin v primeru izrednega dogodka, — razrešitev ostalih odprtih vprašanj. ODPRTA VPRAŠANJA 1. Pri skupnih vlaganjih SR Slovenije in SR Hrvatske v NEK niso bile vedno upoštevane določbe zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov. Probleme in pomanjkljivosti bi bilo potrebno temeljiteje analizirati. Bolj bi morali upoštevati vlogo občine in republike. Dokument navaja, da kriterij enakopravne zastopanosti ne bi smel biti primaren, ker lahko negativno vpliva na kvaliteto izbire vodilnih kadrov NEK. Vključevanje NEK v sistem družbenega planiranja še zmeraj povzroča probleme pri ustvarjanju bilančne slike občine. Dokument opozarja še na »nekatere druge nepravilnosti (npr. uporabo jeziika itd.)« 2. IS ugotavlja, da ni realiziran zahtevek Komisije za jedrsko energijo pri IS SR Slovenije, po katerem bi morala NEK do 10. aprila letos pripraviti pro- STRAN 16 NAS GLAS St. 8 — 9. november 1984 gram in terminski plan aktivnosti za tehnični pregled objekta oz. pridobitev uporabnega dovoljenja. IS zahteva od NEK, da takoj zaprosi za izdajo dokončnega uporabnega dovoljenja, upravni organi SR Slovenije pa morajo v sodelovanju z občinskimi dosledno preveriti, ali so izpolnjeni vsi pogoji, kot to navaja NEK v informaciji (na strani 11). IS ocenjuje, da je fizična zaščita elektrarne sestavni del proizvodnega koncepta NEK in jo je zato potrebno obravnavati v okviru točke 1. v poglavju IX.« 3. V zvezi s skladiščenjem radioaktivnih odpadkov IS ni zavzel dokončnega stališča. Z dopisom je seznanil JS SR Slovenije o nerazčiščenih vprašanjih na tem področju in zaprosil za ustrezne pojasnilo. DOPIS IS SO KRŠKO IS SR SLOVENIJE: »Z informacijo v mesecu aprilu 1984 in z dopolnitvijo le-te v mesecu septembru je NE Krško seznanila Izvršni svet SO, da dogovarjanja o graditvi centralnega skladišča za nizko in srednje radioaktivne odpadke potekajo zelo počasi. Prav tako je NE seznanila Izvršni svet, da se je v dosedanjem obratovanju VVestinghousova tehnologija za predelavo teh odpadkov izkazala kot neracionalna, zato so strokovnjaki NE Krško v sodelovanju s strokovnjaki »Djura Djakoviča«, Metalne in IBE razvili tehnologijo koncentriranja tekočega odpada, ki je desetkrat učinkovitejša od obstoječe. Investitor je pojasnil tudi pojem začasnega skladišča, in sicer da bo že zgrajeno skladišče na lokaciji NE Krško opravljalo svojo funkcijo ves čas eksploatacije elektrarne, ker se bo praznilo periodično vsakih nekaj let. Zaradi realizacije nove tehnologije, ki zahteva postavitev novega objekta za redukcijo volumna navedenih radioaktivnih odpadkov, je NE Krško zaprosila občinski upravni organ oziroma Izvršni svet za izdajo soglasja k loka- ciji tega objekta. Glede izdaje tega soglasja je Izvršni svet izpostavil naslednjo dilemo, za katero želi vaše pojasnilo: Ali bo do konca oktobra 1986 zgrajeno centralno skladišče za odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov? Kakšni bodo ukrepi oziroma rešitve v primeru, da centralno skladišče do navedenega roka ne bo zgrajeno, ob tem da občina Krško ne dovoljuje nobenih povečanj skladiščnih kapacitet? Ker so aktivnosti investitorja v smislu realizacije nove tehnologije vezane na terminski plan in s tem na opravičljivost ekonomičnosti nove tehnologije (zmanjšanje volumna), vas prosimo, da zaradi odločitve glede izdaje soglasja v upravnem postopku čimprej odgovorite za izpostavljeno dilemo.« IS ne namerava izdati soglasja za navedeno investicijo, dokler ne bodo razčiščena odprta vprašanja. Po potrebi bo IS predlagal ponovno uvrstitev te problematike na dnevni red seje zborov SO. 4. IS v informaciji o NEK pogreša ocene spoznanj o vplivu NEK na okolje. Zgolj poročanje v okviru letnega poročila NEK je premalo. IS predlaga, da NEK realizira predlog Komisije za jedrsko energijo pri IS SR Slovenije o enotnem programu spremljanja in proučevanja vplivov NEK na okolje, va,nj pa naj bi bila uvrščena tudi seizmološka merjenja. Program mora vsebovati tudi način sprotnega obveščanja upravnih organov in IS SO Krško. 5. Pospešiti je potrebno aktivnosti za sklenitev pogodbe med NEK in SKIS o povečani dobavi pitne vode za NEK (8 litrov na sekundo). 6. Dokončna rešitev oskrbe NEK s tehnološko vodo mora biti opredeljena do konca letošnjega leta (vodnjak na levem bregu Save ali uporaba savske vode), do izgradnje pa so dopustne premostitvene rešitve s kanali ob vodnjaku pri jezu in morebitni viški pitne vode iz omrežja. Seizmološki zavod SR Slovenije je na prošnjo IS podal strokovnno mnenje in stališča v zvezi s potresno problematiko, kar uradno delegatsko gradivo navaja v celoti. Poročilo NEK o problematiki lokalnih potresov je označeno kot korektno in strokovno neoporečno, ima pa zavod nekaj pripomb: — večino lokalnih potresov bi lahko ugotavljali le z občutljivejšimi se-izmometri v bližini NEK, — zavod bi moral prejemati perio-diična poročila o stanju seizmometrič-nih naprav v NEK in o zabeleženih dogodkih, - stavec, se nadaljuje zovalni sistem tudi Seizmološki zavod SR Slovenije, - IS naj bi poskrbel za manjše število prostovoljnih opazovalcev potresnih pojavov iz naselij v bližini NEK, ki bi za zavod izpolnjevali ustrezne obrazce. Foto Miranda Bodor St. 8 — 9. november 1984 NAS GLAS STRAN 17 Seizmološka postaja bi prišla v po-štev kasneje. 8. Dokončno rešitev za nekdanje nu-klearkino delavsko naselje IS intenzivno išče. 9. Ob vaji Posavje 82 so bile ugotovljene nekatere pomanjkljivosti v načrtih civilne zaščite za primer izrednega dogodka v iNBK, predvsem pri načrtovanju evakuacije in zdravstvene oskrbe prebivalstva ter zaščite živali, zato je načrte nekaterih izvajalcev potrebno dodelati. Nerešeno je tudi vprašanje, kdo naj zagotavlja finančna sredstva za avtobusne prevoze pri evakuaciji, preskrbo s hrano itd. Prav tako ni rešena finančna plat opremljenosti prebivalstva z osebnimi zaščitnimi kompleti. Pri dopolnjevanju in materializaciji ukrepov zaščite je potrebno upoštevati možnost, da nastopijo hkrati z nesrečo v NEK druge nevarnosti (potres, poplave, klor). Realnost in učinkovitost dodelanih načrtov in usposobljenost struktur, ki se vključujejo v zaščito in reševanje v primeru jedrske nesreče, je potrebno sproti preverjati. Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985 v letu 1985 Ključni cilji družbenega in gospodarskega razvoja naše republike v letu 1985 bodo naslednji: — nadaljnje večanje kakovostnega konvertibilnega izvoza in deviznega priliva, ki bo pogoj in spodbujevalec povečanja proizvodnje ter temeljno merilo za prestrukturiranje gospodarstva; — nadaljnje večanje obsega in kakovosti proizvodnje, njeno prilagajanje zaostrenim tržnim razmeram, boljše izkoriščanje naravnlih danosti in razpoložljivih zmogljivosti, uvajanje večiz-menskega dela povsod tam, kjer je ekonomsko in tehnično mogoče in smotrno, spodbujanje delavcev k zmanjšanju porabe surovin, energije in repromateriala ter izboljšanje organizacije in tehnologije dela; — pospešeno uvajanje sodobnih tehnologij v prdizvodne in upravljal-ske procese, in to ob večjem uveljavljanju domačega znanja in ustvarjalnosti ter večanje družbene inovacijske sposobnosti; — prilagajanje vseh oblik porabe razpoložljivemu dohodku, pri čemer bomo kljub zmanjšanim materialnim možnostim vlagali več zlasti v tiste raziskovalne in izobraževalne programe, ki bodo neposredno pripomogli k prestrukturiranju gospodarstva, družbenih dejavnosti in uprave; — s produktivnim zaposlovanjem, spodbudnejšo delitvijo osebnih dohodkov, z večjo proizvodnjo in oblikovanjem rezerv ustvarjati pogoje za bolj umirjeno inflacijo in tako tudi s tem možnosti na postopno rast življenjske ravni delavcev, delovnih ljudi in občanov; — spodbujanje in negovanje vsega, kar pripomore k sožitju in razvoju skupnosti, kulturni in 'intelektualni odprtosti in ustvarjalnosti na vseh področjih dela in odločanja; — priprava in sprejem realnih srednjeročnih Tin dolgoročnih planov na vseh ravneh samoupravne in družbene organiziranosti. Predlog odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (usklajevanje z Zborom krajevnih skupnosti) Zbor krajevnih skupnosti SO Krško je na oktobrski seji sprejel »Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane« v obliki, da v zadnjem stavku 8. člena ni predlagane besede »praviloma«. Izvršni svet SO Krško predlaga delegatom ostalih dveh zborov, da sprejmejo navedeni odlok v enaki obliki, tako da se 8. člen glasi: »Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem dogovoru, so vsi prejemki, razen osebne in družinske pokojnine po predpisih o vojaških invalidih in tistih prejemkov, ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo. Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje enkratni katastrski dohodek iz preteklega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, se ta dohodek ne upošteva.« Iz zapisnika NEUSKLAJENI PREVOZI Delegat Rudnika Senovo v Zboru združenega dela Mato Zakonjšek je menil, da je dobro, ker je bil na oktobrski seji sprejet odlok o javnem mestnem in primestnem prometu na območju občine Krško. Opozoril je, da bo moral izvajalec teh uslug izvajati določbe odloka, ker se sedaj dogaja, da vozijo avtobusi večkrat dnevno na relaciji Krško — Senovq, vendar pa v Brestanici na železniški postaji ne stojijo ter nimajo voženj usklajenih s prihodi vlakov. Tako potniki z železniške postaje Brestanica nimajo prevoza proti Senovem. Predlog sklepa o razrešitvi in izvolitvi člana Izvršnega sveta SO Krško Zaradi prepičle udeležbe na oktobrski seji zbori SO Krško niso mogli razrešiti oz. izvoliti člana Izvršnega sveta SO Krško, saj je za izvolitev potrebna dvotretjinska večina. Namesto Janeza Kulčarja naj bi s 1. januarjem postala članica IS Al mira Božovtič, ki bo z novim letom prevzela dolžnost direktorice Občinske uprave za družbene prihodke. STRAN 18 NAS GLAS St. 8 — 9. november 1984 Iz zapisnika oktobrske seje I Zbora KS Skupščine občine Krško ¦ OSKRBA Z ZDRAVO PITNO VODO — KRITIČNA! Po končani razpravi o »Analizi uresničevanja srednjeročnih razvojnih usmeritev 1981 - 1985 in razvoja v letih 1981 - 1984 v občini Krško« so delegati Zbora krajevnih skupnosti SO Krško sprejeli soglasno tudi naslednji sklep: »Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Krško predlaga vsem temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, naj se v njihovih sredinah pospešijo aktivnosti za sprejetje ANEKSA k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti Krško zo obdobje 1981 - 1985 v letih 1984 - 1985, s katerim predlagajo Izvršni svet SO Krško, Predsedstvo Samoupravne komunalne interesne skupnosti iKrško in Predsedstvo Občinske skupnosti za ceste za območje občine Krško organizacijam združenega dela ter krajevnim skupnostim občine Krško, da bi se sporazumeti o novi prispevni stopnji za komunalno dejavnost, ki bi se povečala od 1 °/o BOD na 1,5% BOD. Združevanje sredstev po povišani prispevni stopnji za te namene je nujno potrebno glede na stanje komunalnih naprav, predvsem pa na področju vodo-oskrbe, saj je oskrba z zdravo pitno vodo na nekaterih območjih že kritična.« POROČILO O STANJU IN PROBLEMATIKI NA PODROČJU OBRAMBNIH PRIPRAV S PREDLOGOM SMERNIC ZA NADALJNJI RAZVOJ SISTEMA SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE Poročilo je pripravil Sekretariat za ljudsko obrambo SO Krško, predlagatelj dokumenta pa je Izvršni svet SO Krško. Potem ko so v poročilu nanizane uspešno opravljene naloge ter navedene tudd nekatere pomanjkljivosti na področju teritorialne obrambe, civilne zaščite, obrambnih priprav gospodarskih din družbenih dejavnosti, službe za obveščanje in opazovanje in vojne zveze, usposabljanja za SLO in DS, vključevanja mladih v vojaške in obrambne poklice ...., dokument navaja smernice za nadaljnji razvoj: Pri nadaljnjem uresničevanju zasnove splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite so smernice za nadaljnji razvoj teritorialne obrambe v naslednjem: a) Organizacijsko formacijski razvoj enot TO prilagoditi različnim potrebam oboroženega boja, zlasti v pogojih na začasno zasedenem ozemlju. b) Pri opremljanju in oboroževanju zagotoviti lahko učinkovito protioklepno, protizračno in drugo orožje za množično uporabo. Del sil TO moramo opremiti s sredstvi za izvrševanje zahtevnejših nalog družbene samozaščite. c) Ideološko politično izobraževanje ,in vzgojo še bolj povezati s politično, varnostno, ekonomsko in drugimi situacijami v KS, OZD in občini ter z graditvijo in krepitvijo moralne podobe pripadnikov TO še povečati moralno politično stanje enot in štabov TO. d) V naslednjem srednjeročnem obdobju moramo težiti k načrtova- ni postopni realizicaji izgradnje druge oz. tretje faze objekta za potrebe OSTO, v okviru finančnih možnosti in v skladu z dogovorjenim načrtom financiranja. V nadaljnjem razvoju oziroma podružbljanju ljudske obrambe nam predstoji dodatno usposabljanje kadrov krajevnih skupnosti, ki bodo sposobni samostojno izvajati vojaško mobilizacijo. Hkrati pa moramo zagotoviti tudi višja finančna sredstva za krajevne skupnosti, ki nimajo vseh pogojev za izvajanje nalog vojaške mobilizacije. Se nadalje je potrebno stalno in učinkovito sodelovanje z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi za zagotavljanje kadrovske popolnjenosti teh in neovirano vojno proizvodnjo, oziroma delo v vojni. Tako kot za civilne strukture, je tudi za popolnjevanje oboroženih sil in drugih struktur ljudske obrambe, potrebno stalio učinkovito delo pri popolnjevanju, tako z živo salo, kot materialnimi sredstvi in živino iz popisa. V sodelovanju z Upravo vojaškega okrožja in Republiškim sekretariatom za ljudsko obrambo je potrebno doseči večjo kvaliteto in sodelovanje občine v izvajanju naborne politike oziroma bolje rečeno napotitve na služenje vojaškega roka v enem delu za bodoče študente višjih in visokih šol. Pri nadaljnji krepitvi civilne zaščite v letu 1984 bodo težiščne naloge: — usposabljanje delovnih ljudi in občanov na temo RBK nevarnosti in zaščita pred njimi, — opremljanje delovnih ljudi in občanov z osebnimi zaščitnimi sredstvi za RBK zaščito. — kadrovski krepitvi in usposabljanju štabov za civilno zaščito v krajevnih skupnostih, — priprave civilne zaščite za delovanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah, posebej ob potresu. V razmerah omejenih in zaostrenih materialnih možnosti, je potrebno manjšo materializacijo obram- m 4 m r?*v * % ¦ *, '*¦¦¦ * *l fti #:'il %¦ i #% Xx! fyy A -fjffSM HPf^S >f It ..'w*-:. "k Ji. o& :\»'v- SR-VJ:- .'jflB W ; ^^p*^. St. 8 — 9. november 1984 NAS GLAS STRAN 19 bnih priprav nadomestiti s hitrejšim izpopolnjevanjem organizacijskih in še zlasti kadrovskih priprav ter višjo usposobljenostjo izvajalcev in nosilcev obrambniji priprav. — Nadaljevati je potrebno z usposabljanjem strokovnih delavcev v gospodarskih in družbenih dejavnostih ter upravnih organih, ki delajo na področju načrtovanja in planiranja. Zagotoviti je potrebno višjo konkretnost pri medsebojnem sporazumevanju za zagotavljanje vojne proizvodnje ter na osnovi tega uskladiti bilanco delovne sile. — Doseči, da se že v mirnodobnem razvoju posameznih struktur upošteva obrambni in zaščitni interes. V okviru teh struktur bo na ključna delovna mesta potrebno kadrovati ljrdi z odgovornim odnosom do področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Komite za družbene dejavnosti je pripravil poročilo o tem, kako smo v naši občini načrtovali in izvajali socialno politiko v minulem obdobju. V dokumentu je podan pregled social-novarstvervih pravic ter začrtane smernice za oblikovanje programa socialne politike v letu 1985. Predlagtelj dokumenta je Izvršni svet SO Krško, ki je na svoji 67. seji sprejel ugotovitve, stališča in predloge v zvezi s poročilom. PREGLED SOCIALNOVARSTVENIH PRAVIC PO STANJU 31. 12. 1983 Povzemamo podatke iz tabele, v kateri je prikazano, kako so posamezne SIS uresničevale socialnovarstvene pravice občanov, pri čemer smo skupne letne zneske zaokrožili. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE je izplačevala denarno pomoč za brezposelnost 54 upravičencem (3,47 mio din), štipendije iiz združenih sredstev 399 upravičencem (13,33 mio din), razliko h kadrovskim štipendijam pa 154 upravičencem (5,18 mio din); SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST je delno nadomestila stanarino 181 upravičencem (1,30 mio din); SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA je izplačala družbeno pomoč otrokom 1550 upravičencem (397 je d. rep.) (40,65 mio din); SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA je izplačevala 35 rejnin (2,46 mio din), 129 denarnih pomoči »edini vir preživljanja« (8,13 mio din), 188 denarnih pomoči »dopolnilni vir preživljanja« (6,14 mio din), 20 plačil oz. doplačil oskrbnih stroškov v socialnem — Usposabljanje za splošno ljudsko obrambo dn družbeno samozaščito je potrebno prilagoditi novim dognanjem ter pridobljenim izkušnjam in s tem doseči, da se kakovost usposabljanja nenehno izboljšuje. — Nadaljevati je potrebno s politično in strokovno aktivnostjo za evidentiranje kandidatov za prostovoljno vojaško usposabljanje v JLA ter za usmerjanje mladih v vojaške in obrambne poklice. Kontinuirano moramo nadaljevati izgradnjo že začetega sistema za alarmiranje do konca leta, ko bo možno vse sirene v občini Krško iz tega sklopa aktivirati z enega mesta. Skrbeti moramo za plansko nabavo radijskih sredstev zvez in oborožitve ter ostale opreme, hkrati pa usposabljati vse vojaške obveznike, razporejene v enote zvez in službe opazovanja in obveščanja. zavodu oz. organizaciji za usposabljanje (3,35 mio din), 184 oskrbnin v socialnem zavodu za odrasle (14,19 mio din), 18 pomoči družinam (1,72 mio din), 438 doplačil za šolsko prehrano, letovanja, zimovanja in drugo (2,25 mio din), izplačala pa je tudi 357 enkratnih denarnih pomoči (0,81 mio din); OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST je oprostila plačila k ceni zdravstvenih storitev 20 upravičencev; SKUPŠČINA OBČINA KRŠKO je izplačevala borčevske priznavalnine 338 upravičencem (11,29 mio din), enkratno priznavalnino pa je izplačala 20 upravičencem (0,07 mio din); OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST je regresirala šolsko prehrano 3176 upravičencem (2,47 mio din). UGOTOVITVE, STALIŠČA IN PREDLOGI IZVRŠNEGA SVETA SO KRŠKO 1. Poročilo je strnjena podoba stanja in gibanj pri uresničevanju zastavljene socialne politike v občini Krško ter sprejemljiva osnova za nadaljnjo razpravo ter usmerjanje nalog in aktivnosti na tem področju. 2. Iz razprave in poročila je razvidno očitno resno stanje pri zagotavljanju osnovne socialne varnosti tako pri upravičencih do socialnovarstvenih pomoči kot tudi pri določenem delu delavcev v združenem delu, ki so po podatkih na spodnji meji osebnih dohodkov. Istočasno Izvršni svet ugotavlja, da doseženi nivo denarnih prejemkov iz naslova socialnih pomoči v večini primerov ne dosega ravni gibanj na drugih področjih v naši občini (OD, družbeni standard), primerjalno s stanjem v republiki. Ta ocena še posebej drži za spodnje meje osebnih prejemkov (pomoči in OD), ki so nižje od povprečja v republiki, medtem ko na ostalih področjih ugotavljamo, da ima občina Krško nekoliko višje rasti od republike Slovenije. Problem dviga nivoja socialne varnosti je nedvomno v nerazdružljivi soodvisnosti z nivojem gospodarske moči občin. Zato bo potrebno z napori za izboljšanje gospodarskih razmer vplivati na večjo socialno varnost ljudi. 3. Skupnost socialnega varstva mora skupno s pristojnimi institucijami (Zavod za statistiko SRS idr.) zagotoviti hitrejše usklajevanje socialnovarstvenih pravic z rastjo življenskih stroškov. Sedanji postopki so preveč zapleteni, zato medletna usklajevanja posameznih socialnovarstvenih pravic ne dajejo pra-vilriih učinkov. 4. Posebno skrb je potrebno posvetiti določenim razmeram, ki jih ugotavljamo pri izvajanju politike na področju zaposlovanja, a so vezane na veljavno zakonodajo. Gre za nekatere strukture iskalcev zaposlitve, ki jih ni možno razporejati glede na njihovo strokovno usposobljenost na manj zahtevna dela. 5. Izvršni svet ugotavlja, da kljub sprejetim stališčem in priporočilom v letu 1983, ko se je obravnavalo lansko poročilo o uresničevanju socialne politike, delo Skupnosti socialnega varstva rti zaživelo iin da ji nista zagotovljena vloga in 'položaj, kot ji ga dajeta ustava in zakon o skupnostih socialnega varstva. Skupnosti ustanoviteljice še vedno ne sprejemajo skupnosti socialnega varstva kot mesta za usklajevanje in spremljanje celovite socialne politike. Skupnosti delujejo dokaj samostojno, se bolj povezujejo z republiškimi sku- POROČILO O URESNIČEVANJU SOCIALNE POLITIKE V OBČINI KRŠKO STRAN 20 NAS GLAS Št. 8 — 9. novemer 1984 pnostmi in ne dajejo pobud za usklajevanje osnov in meril za pridobitev socialno varstvenih pravic v skupnosti socialnega varstva. Novo kvaliteto v izvajanju in usklajevanju socialne politike bo nedvomno prineslo izvajanje samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovar-stvenih pravic, ki terja večjo povezanost med posameznimi skupnostmi — ustanoviteljicami. Ne le v občini Krško, temveč v celotnem slovenskem prostoru je nujno proučiti organizacijo in povezovanje temeljnih delegacij s področja socialnega varstva in poiskati možnost racionalnejšega samoupravnega interesnega povezovanja na tem področju. Proučiti je potrebno možnost večjega vpliva na načrtovanje in >ne le na usklajevanje socialnovanostnih programov in socialne politike. Skupnost socialnega varstva se mora vključiti v sistem celovitega planiranja ekonomskih in socialnih ciljev, kar je povezano tudi z izvajanjem samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pomoči. Da bi to dosegli, se morazo ustanoviteljice skupnosti socialnega varstva vključevati v usklajevanje socialnovarstvenih programov, upoštevaje pri tem možnosti združenega dela, uveljaviti pa se mora tudi vloga skupnosti socialnega varstva kot enakopravnega zbora skupščine občine. Pogoj za dosledno uresničevanje in izvajanje samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic je uvedba enotne evidence prejemkov socialnovarstvenih pomoči, le-to bo izvajal Center za socialno delo Krško. Za izvajanje programa enotne.- evidence prejemnikov socialnovarstvenih pomoči, ki naj bi zajemala preglede prejemkov socialnovarstvenih pomoči po krajevnih skupnostih in organizaci- jah združenega dela, za podružbljanje enotne evidence lin socialne politike nasploh, je nujna avtomatska obdelava podatkov. Pri avtomatski obdelavi podatkov je potrebno doseči tudi enoten način zbiranja podatkov na ravni republike. Izvršni svet predlaga, da bi se program podatkov oblikoval tako, da bi bilo moč podatke evidentirati na enotnem informacijskem sistemu (na enem mestu) v Sloveniji. Nadalje bi bilo potrebno doreči tudi sistem in način povezav v posameznih regijah ter zagotoviti povezavo med različnimi računalniškimi sistemi. Izvršni svet predlaga, da Izvršni svet skupščine SRS sprejme ustrezne ukrepe za odpravo neenotnosti v prehodu na avtomatsko obdelavo podatkov ter proučiti možnosti za enotno rešitev informacijskega sistema. Ustrezne institucije šolstva in predvsem Zavod za šolstvo SRS morajo pri politiki 'izdaje učbenikov za učence osnovnih šol, srednjega usmerjenega izobraževanja, za študente višjih in visokih šol zagotoviti, da se le-ti ne bodo prepogosto menjavali, kar spričo upadanja realne kupne moči povzroča družinam dodatne probleme pri nabavi učbenikov za šolajočo se mladino. Ta problem je nujno izpostaviti v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije, kakor tudi v Zboru združenega dela in Zboru občin Skupščine SRS. Izvršni svet ugotavlja, da Dom upokojencev Krško vedno bolj opravlja druge dejavnosti, kot je njegova osnovna dejavnost. Zaradi varčevalnih ukrepov v bolnišnicah prevzema Dom vlogo ustanove za nego bolnikov, s čimer se povečujejo stroški in prihaja do motenj v poslovanju. Na drugi strani pa se kljub zmanjšani ležalni dobi v bolnišnicah niso zmanjšali stroški Zadnji dan srečanja so slovenski slavisti prebili v naši občini in se v Krškem poklonili spominu pisatelja Janeza Mencingerja. storitev niti se ni zmanjšalo število zaposlenih. Izvršni svet predlaga, da Dom upokojencev izvaja svojo osnovno nalogo, saj tudi nima ustreznih kadrov za izvajanje hospitalne dejavnosti. 9. V poročiilu ni posebej izpostavljene problematike Romov, vendar so Romi le zajeti v podatkih poročila,. Izvršni svet ugotavlja, da vsi udeleženci še niso podpisali družbenega dogovora o reševanju romske problematike v občini Krško, kar bi morali storiti takoj in pristopiti k izvajanju nalog. Problematika Romov naj bo obravnavana kot samostojna točka na eni naslednjih sej zborov skupščine občine. Predlog dogovora o spremembi dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije je skupščinam občin posredovala predlog sprememb navedenega dogovora, ki je pripravljen tako, da določa razmerje med najnižjim in vsemi ostalimi zneski odškodnin, pa ga zato v prihodnje ob valorizaciji najnižje odškodnine ne bo potrebno spreminjati. Odnos med odškodninami je takšen, da varuje najkvalitetnejša kmetijska obdelovalna zemljišča. Odškodnina za kvadratni meter kmetijskega obdelovalnega zemljišča naj bi znašala po katastrskih razredih: VII. in VIII. — minimalna odškodnina, ki se po potrebi ustrezno valorizira (trenutno je to znesek 40 din), V. in VI. — minimalna odškodnina + 50 % (60 din), IV. — minimalna odškodnina -f- 200 % (120 din), Ml. — minimalna odškodnina -\- 700 % (320 din), 1 II. — minimalna odškodnina -f- 800 % (360 din), I.- minimalna odškodnina +900% (400 din). Kmetijska neobdelovalna zemljišča in gozd bodo v občinskem odloku razvrščeni od V. do VIII. katastrskega razreda kmetijskih obdelovalnih zemljišč. Od navedenih meril naj bi udeleženke dogovora ne odstopale več kot 20 %. St. 8 — 9. november 1984 NAS GLAS STRAN 21 Predlog sklepa o imenovanju člana in njegovega namestnika v Odbor udeleženk družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji Skupščina občine Krško je DRUŽBENI DOGOVOR O RACIONALIZACIJI STANOVANJSKE GRADITVE V SR SLOVENIJI sprejela na seji 23. februarja 1979. Vse skupščine občin v SR Sloveniji imajo v Odboru udeleženk navedenega družbenega dogovora skupnega člana in njegovega namestnika. Ker je dosedanjima mandat potekel, je IS SO Ljubljana-Moste-Polje predlagal, da se za novo mandatno obdobje imenujeta dipl. ing. organizacije dela STANE ŠMID in pravnik ANTON COLARIČ, kar naj bi z ustreznim sklepom storili tudi krški skupščinski zbori. Predlog sklepa o imenovanju namestnika javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva Novo mesto O predlogu javnega tožilca SR Slovenije za imenovanje MARJETICE 2IBERT, diplomirane pravnice s pravosodnim izpitom, kot namestnice javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu morajo sprejeti sklep skupščine vseh občin, za območje katerih je tožilstvo pristojno, med drugim tudi naše. Navedeno imenovanje podpirajo tiudi iOK SZDL dolenjskih in posavskih občin. OB 25. OBLETNICI SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA Letos poteka 25 let, kar je bila z zakonom o družbenem knjigovodstvu, sprejetim v Zvezni skupščini, ustanovljena Služba družbenega knjigovodstva kot samostojna služba in eden od pomembnih dejavnikov v celotna zgradbi in delovanju družbenoekonomskega in družbenopolitičnega sistema. Ko ob tem jubileju skušamo oceniti mesto in vlogo SDK v naši družbi, ne moremo mimo spoznanja, da je Služba nastala iz objektivnih potreb razvoja in v obdobju, ko je opravljanje določenih nalog postala objektivna potreba in pogoj za nadaljnji razvoj našega družbenoekonomskega sistema. S tem se želi le poudariti, da je SDK le del našega sistema in da njegovo vlogo lahko ocenjujemo le v sklopu celotnih družbenoekonomskih odnosov, njen razvoj pa je odraz splošnega razvoja odnosov v družbi. Razne oblike družbene evidence segajo že v čas NOB in prva povojna leta, v čas nastajanja ljudskega premoženja. Ob spoznanju,, da je določena družbena evidenca nujen pogoj za upravljanje z državnim oz. družbenim premoženjem, je bil nastanek in razvoj družbene evidence tesno povezan z vsemi pomembnejšimi etapam{i naše revolucije in samoupravne socialistične graditve. Tako je nastanek in dograjevanje sistema družbene evidence kot predhodnice SDK mogoče zaslediti že od 2. zasedanja AVNOJA ter preko nacionalizacije, agrarne reforme, prve ustave in prvega petletnega plana vse do uvedbe samoupravljanja in drugih mejnikov na- TCP »D juro Sala j«: papirni stroj IV (foto Crt Cargo) šega razvoja. Sprejeti zakon leta 1959 dejansko pomeni nadaljevanje in izpopolnjevanje prizadevanj za učinkovito službo družbene evidence na osnovi družbenega knjigovodstva. Tako je SDK sestavni del našega družbenopolitičnega samoupravnega sistema, rezultat naše socialistične revolucije. Zato se delavci te službe še s toliko večjim občutkom pripadnosti vključujemo v obeleževanje tega lin drugih pomembnih jubilejev naše revolucionarne preteklosti. Nastanek in razvoj družbene evidence kot funkcije družbene lastnine je tesno povezan z dvema velikanoma naše revolucije — Borisom Kidričem in Edvardom Kardeljem, slednjim kot utemeljiteljem SDK, ki je tudi opredelil funkcijo, spremljal delovanje in dajal pobude za njeno izpopolnjevanje in razvoj. Ko je Edvard Kardelj leta 1959 v Zvezni skupščini utemeljeval potrebo po sprejemu zakona o družbenem knjigovodstvu, je med ostalim delaj: »Ta zakon uvaja v naS gospo-darskopolitični sistem institucijo, ki brez dvoma predstavlja enega od bistvenih elementov, na katerem temelji nadaljnji napredek naše socialistične družbe. Nemogoče si je zamisliti razvo' samoupravljanja na osnovi decentralizacije upravljanja brez enotnega družbenega knjigovodstva in enotne kontrole delitve ...« in dalje: »Zagotavljajoč eno, tne pokazatelje in merila uspešnosti in neuspešnosti poslovanja in upravljanja bo omogočilo, da bomo številna gibanja v našem gospodarjenju lahko urejali ne z administrativnimi sredstvi,, kot to sedaj večkrat moramo;, pač pa v vse večji meri ekonomskimi stimulatorji. Da bi bila služba kos vsem tem nalogam, mora imeti dobre kadre in mora biti moderno tehnično opremljena na vseh ravnati.« Od ustanovitve pa do danes je SDK postopoma uresničevala Kardeljevo vizijo njene organizacije in funkcije v družbenoekonomskem in političnem sistemu in je doživljala številne preobrazbe, ki so jih narekovali novelirani zakoni o SDK zvezni in republiški — tik pred koncem leta 1983. Velik vpliv na delovanje SDK je imel zakon o združenem delu ter drugi sistemski zakoni in družbeni dokumenti. Ob vseh teh vplivih in ob stalnem prizadevanju delavcev SDK, njihovih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij je SDK stalno napredovala tako vsebinsko in organizacijsko kot tehnično in kadrovsko. STRAN 22 NAS GLAS St. 8—9. november 1984 Čeprav moramo še veliko storiti za zboljšanje njenega delovanja, lahko ugotovimo, da je bilo v preteklih 25 letih opravljeno obsežno in pomembno delo. DANAŠNJI POLOŽAJ IN VLOGA SDK Zakon SDK opredeljuje kot samostojno organizacijo in neodvisno službo organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti kakor tudi družbenopolitičnih skupnosti, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega po- mena, in ima javna pooblastila, določena z Ustavo in zakonom. Iz te opredelitve jasno izhaja, da SDK ni več »državna inšpekcija« niti služba posameznih družbenih struktur, ampak služba celotnega združenega dela. Vlogo, funkcijo in delovanje Službe lahko pravilno vrednotimo le v celoti družbenoekonomskih odnosov, ki jih uresničujemo. Posebej velja to za splet dohodkovnih odnosov na vseh ravneh družbe in v vseh smereh. Pri tem dobivajo popolnoma nov smisel in pomen predvsem os- Brestanica: SPOMIN NA POLETJE — Aktualni sliki nista več, saj nas res včasih že pošteno zebe. Mogoče pa bi obe sliiki lahko objavili za vzpodbudo prizadevnim članom Društva prijateljev mladine Brestanica in Turističnega društva Brestanica, ki so v poletnem času pripravili igre na bazenu, prvi za osnovnošolce, drugi za odrasle krajane. Lep pozdrav! — URŠKA OBLEIS, C. prvih borcev 23, Brestanica novne dejavnosti Službe: informativ-no-analitična in kontrolna ter funkcija plačilnega prometa. Ta nova kvaliteta pa ni dana sama po sebi, ampak je nujno povezana z dejanskim izvajanjem določb Zakona o združenem delu. Čimbolj dosledno bodo izvedene določbe Zakona o združenem delu v temeljnih in drugih organizacijah ter skupnostih, tem bolj bo prihajala do izraza nova družbena vloga Službe. OB NADZORU — PREDVSEM POMOČ! Informiranost delovnih ljudi je eden od osnovnih pogojev za uvajanje in uveljavljanje celotnega spleta dohodkovnih donosov. Z ustrezno organiziranostjo, usposobitvijo kadrov in drugimi postopki je podružnica Krško uspela s prizadevanji v obveščanju delavcev v tozd in celotne skupnostii o gibanju v družbeni reprodukciji ter o rezultatih dela. Pri informativni dejavnosti podružnica uporablja podatke iz lastnih evidenc in iz evidenc, ki jih prejema od uporabnikov družbenih sredstev (UDS). Iz zaključnih računov in periodičnih obračunov analizira dosežene rezultate, zlasti razporejanje in delitev dohodka, gibanje splošne, skupne ter osebne porabe, o investicijskih naložbah ter drugo problematiko, ki jo opaža pri poslovanju UDS. Podružnica spremlja izvajanje družbenoekonomske politike ter o aktualnih pojavih in problemih obvešča vse pristojne dejavnike. Pri tem nas čaka nadaljnje prizadevanje, da bi naše publikacije še bolj približali širšemu krogu delavcev in njihovih delegatov v najrazličnejših delegatskih in družbenopolitičnih organih. Razumljivost, jasnost, jedrnatost ainaliz in informacij postajajo vse bolj pomemben kazalec kvalitete vsake podružnice, ki je kot služba usmerjena k delovnim ljudem, njihovim organom in organizacijam. NADZOR KOT PREVENTIVA Pri izvajanju kontrolne funkcije podružnica spremlja izvajanje vseh zakonov, ki regulirajo materi-alno-finančno poslovanje UDS in to s posrednimi in neposrednimi kontrolnimi in inšpekcijskimi pregledi. Vse bolj prihaja do izraza tudi preventivna vloga s pomočjo kontrole zakonitosti uporabe družbenih sredstev in pravilnosti izkazovanja podatkov. Čeprav Služba ni organ pregona, vendarle veliko pomaga pri odkrivanju prekrškov, prestopkov in kaznivih dejanj. Na tem področju je pomembno tudi sodelovanje z organi samoupravljanja, organi družbenopolitičnih organizacij in še posebej z organi samoupravne delavske kontrole. Podružnica pošilja St. 8 — 9. november 1984 NAS GLAS STRAN 23 Tekmovanje jugoslovanskih kovinarjev SREBRNI ROMAN Na zveznem tekmovanju kovinarjev v Zrenjaninu od 10. do 12. oktobra se je — kot že doslej na podobnih srečanjih — odlično odrezal ROMAN JANKOVlC, varilec MAG dz krške Kovinarske. Drugo mesto — za zmagovalcem je zaostal za 27 točk, pred tretjeuvrščenim je imel prednost 197 točk — je uspeh, s katerim je potrdil, da dosedanji vrhunski dosežki niso bili zgolj plod naključja oziroma sreče. S svojim točkovnim seštevkom je seveda najbolj zaslužen, da je ekipa Slovenije v tej disciplini zmagala. Čestitamo! vsem tem organom številne informacije in konkretne ugotovitve o stanju posameznih organizacij. Ne samo ob neposrednih stikih z UDS v predhodni kontroli in na razgovorih ob eksternih kontrolnih pregledih podružnica vse bolj neposredno sodeluje z UDS, opozarja jih na nepravilnosti in določene pomanjkljivosti in nudi pomoč pri pravilni razlagi posameznih nejasnosti v materialno-finančnem poslovanju. Vključuje se v organizirane akcije družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, seznanja UDS z novimi ukrepi in jim pomaga razreševati razna vprašanja s finančno^materialnega področja. S tako preventivno dejavnostjo podružnica nedvomno vpliva na izboljšanje finančne in družbene discipline pri uporabnikih samih. Vso našteto dejavnost podružnice naj ilustriramo z nekaterimi številčnimi podatki, ki kažejo današnji obseg dela in kažejo na velik porast nalog in opravil od ustanovitve do danes. VAS ZANIMA NEKAJ ŠTEVILČNIH PODATKOV!? Pri tem naj navedemo najosnovnejše podatke v primerjavi leta 1983 z letom 1966 t. j. od leta, ko je bila utrjena organizacija podružnice v današnjem pogledu, in sicer: — število obdelanih nalogov v plačilnem prometu je poraslo od 862 tisoč na 2 milijona 712 tisoč ali za 215 1%, — število UDS, za katere se vodijo računi pri podružnici, se je povečalo od 674 na 3.448 ali za 4111%, — število sprejetih in obdelanih zaključnih računov se je povečalo od 439 na 1.278 (132 iz gospodarstva in 1.146 iz negospodarstva) ali za 191 !%, Ob tem pa se je število zaposle- nih delavcev povečalo od 66 v letu 1966 na 80 v letu 1984 ali za 20%. V zadnjih petih letih se je zaposlenost zmanjšala za več kot 10 %, saj nas je bilo leta 1979 že preko 90. Pred več kot petimi leti je podružnica pridobila določene prostore, kar je vplivalo na boljšo organizacijo in potek dela. Prav tako je bil glede na nenehni porast obsega dela postopoma obnovljen strojni park in pred skoro petimi leti uvedena sodobna avtomatska obdelava podatkov in kasneje še postopoma obdelava drugih podatkov, poročil itd., kar vse je povečalo sposobnost podružnice za hitro, ažurno, točno in učinkovito poslovanje. V zadnjem obdobju je bilo precej storjenega v podružnici v pogledu tehnične in varnostne opremljenosti. Prav tako je bilo veliko storjenega na področju kadrovskih zadev preko štipendiranja. Kljub težavam, ki so spremljale delo, povečanemu obsegu dela, številnim novim predpisom in njih spremembam ter pogostim kadrovskim težavam v preteklih obdobjih, predvsem pred uvedbo avtomatske obdelave podatkov, je podružnica s prizadevanjem vseh delavcev že doslej uspešno opravljala svoje naloge, kar je razvidno iz konkretnih oblik dela po njenih osnovnih in medsebojno povezanih funkcijah. Nesporno je, da so delavci Službe od njenega nastanka naprej uspeli vnesti v delovanje Službe veliko odgovornosti in doslednosti in zagotoviti točno izvrševanje zaupanih nalog. Prav tako pa gre zahvala prav temu izostrenemu čutu odgovornosti, da se je Služba v svojem delu potrdila ter tako ohranila in razvijala osnovni koncept delovanja, začrtanega pred 25 leti. Doseženi uspehi v 25-letnem razvoju in delu so za delavce SDK vzpodbuda in obveznost, da se še bolj usposobijo za nadaljnje delo v korist združenega dela, da bi bil nadaljnji razvoj službe čimbolj skladen s Kardeljevo vizijo o SDK kot službi združenega dela. Pri tem pa smo prepričani, da bomo v naših prizadevanjih deležni vse podpore in razumevanja združenega dela, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti in drugih družbenih dejavnikov. Zato gre tudi vsa zahvala vsem družbenopolitičnim in družbenim delavcem izven Službe v regiji in izven nje, ki so s svojim odnosom do SDK in s svojo aktivnostjo na kakršen koli način prispevali, da lahko slavimo 25. obletnico kot obračun uspehov in dosežkov, ki so sestavni del vseh naših dosežkov in prizadevanj v nadaljnji socialistični graditvi. Zato z občutkom zadovoljstva in hvaležnosti izrekam priznanje in zahvalo vsem delavcem podružnice za dosedanje vestno in požrtvovalno delo, današnjo raven vsebine in kakovosti z željo, da bi delo SDK vzbujalo zaupanje delovnih ljudi, da bi Služba bila dejansko v pomoč združenemu delu ne v smislu kratkotrajnih dnevnih učinkov, temveč v smislu utrjevanja finančne discipline in dobrega gospodarjenja, ki temelji na ekonomskih zakonitostih in ima zato vse možnosti za uspešno vključevanje v mednarodno delitev dela in vso perspektivo za nadaljnji razvoj. STANE KUNEJ Zvoki pihalnega orkestra Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« bodo popestrili današnjo proslavo 45-letnice te delovne organizacije STRAN 24 NAS GLAS St. 8 — 9. november 1984 Delo Izvršnega sveta 66. SEJA 1. Potrditev zapisnika 65. redne seje IS 2. Informacija o Nuklearni elektrarni Krško 3. Informacija o ugotovitvah, stališčih in dogovorih z razgovora predstavnikov občin Litija in Krško z dne 6. 9. 1984 4. Predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa eksploatacije gramoza na lokaciji gramoznice Stari grad 5. Predlog za brezplačen prenos pravice uporabe stare osnovne šole v Leskovcu na Center za socialno delo Krško 6. Informacija o predlogu za kadrovske spremembe v IS in občinski upravi 61. SEJA 1. Poročilo o stanju in problematiki na področju obrambnih priprav s predlogom smernic za nadaljnji razvoj sistema splošne ljudske obrambe 2. Poročilo o uresničevanju socialne politike v občini Krško 3. Poročilo o izvršitvi proračuna občine Krško na dan 30. 9. 1984 4. Predlog dogovora o spremembi dogovora o skupnih osnovah in Programske seje KK SZDL v novembru Za torek, 6. novembra, je predsednica Občinske konference SZDL Krško Margareta Marjetic sklicala v Krškem posvet s predsedniki in sekretarji krajevnih konferenc Socialistične zveze. Na posvetu naj bi se pogovorili o pripravah na programske seje KK SZDL, ki bodo v mesecu novembru: o skupnih, usklajenih aktivnostih, predvsem pa o načinu dela SZDL, o oblikah organiziranosti, sodelovanju in prizadevanjih za uveljavljanje njene frontnosti. O teh nalogah ter o problemih, s katerimi se srečujejo aktivisti v KS, na vasi in v uličnih odborih, o izkušnjah pri delu ter o sugestijah za metode, oblike dela in organiziranosti je bilo veliko govora na posvetu, ka je bil za celotno Posav-je 24. oktobra v Krškem, a so se ga udeležili le predstavniki KK SZDL iz Velikega Podloga, Podbočja, Kostanjevice, Krškega in Leskovca. Na osnovi »Izhodišč za letne programske seje organizacij SZDL", ki jih je sprejelo Predsedstvo Republiške konference SZDL, in ob poznavanju problematike ter družbe- merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda 5. Dodatna poročila k informaciji o NEK: — Poročilo seizmološkega zavoda SRS — Aktivnosti in izvedeni ukrepi za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin v primeru izrednega dogodka v NEK — Predlog stališč IS ob obravnavi informacij o NEK (sklepi s prejšnje seje IS) 6. Poročilo o ugotovljenih nepravilnostih dela uprave za družbene prihodke 7. Predlogi odbora za urejanje prostora in varstvo okolja v zvezi z gradnjo zidanic in individualnih stanovanjskih objektov v občini Krško, obravnava drugih vlog in pritožb 8. Informacija o sklepih organa za vodenje postopka o prekrških IS IMENOVAL ČLANE KO Na svoji 65. redni seji je Izvršni svet SO Krško imenoval člane koordinacijskega odbora za izvajanje študije KOPLEKSNA VODNOGO-SPODARKSA UREDITEV OBMOČJA REKE KRKE. Predstavnik za področje kmetijstva bo Ivan Kozole, ribištva Peter Zigante, urbanizma Slobodan Novakovič, predstavnik IS pa Franc Bavec. nopolitičnega utripa življenja v naši občini so opredelili usmeritve za vsebinske razprave na programskih sejah naših KK SZDL in OK SZDL na 9. seji Predsedstva OK SZDL 5. novembra. Seja Predsedstva OK SZDL Iz vabila, ki ga je prejel INDOK center, je razvidno, da je bila za 5. november slicana 9. seja Predsedstva Občinske konference SZDL Krško, na kateri so obravnavali: gradivo za sejo zborov SO Krško »Informacija o Nuklearni elektrarni Krško z mnenji in stališči Izvršnega sveta SO«, predlog možnega kandidata za predsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenijei, usmeritve za izvedbo programskih sej krajevnih konferenc SZDL in Občinske konference SZDL, oblike sodelovanja s slovenskim društvom »Simon Jenko« iz Niirn-berga ter predlog sklepa o pokroviteljstvu in informacijo o soglasju k poimenovanju ceste Šentjur — Planina — Sevnica po Kozjanskem odredu. Novoles — tozd Sigmat RAZVOJ NOVIH PROGRAMOV Iz 15. številke (26. oktober 1984) glasila delovne organizacije NOVOLES povzemamo nekatera zapisana dejstva v članku »Obisk v Sigmatu« avtorja A. S.: V brestaniškem Sigmatu so razvili nekaj novih programov: lastni motor za pogon pnevmatske črpalke, ki je namenjen za brizganje po airless (brezzračnem) postopku, javno telefonsko govorilnico in postajališče za potnike. 18. oktobra so imeli v Sigmatu skromno slovesnost, na kateri so vsem delavcem predstavili prototip lastnega motorja, ki predstavlja 80 % cene airless aparatov in so ga morali doslej uvažati. Konstruktor motorja je Franc Kuhar, pobudnik za »osvojitev« pa Vinko Zalezina. Motor naj bi bil zrel za serijsko proizvodnjo sredi prihodnjega leta in predstavlja po besedah direktorja tozda Antona Gabriča velik delovni dosežek. V Sigmatu so prepričani, da bo motor doživel širok odziv na domačem tržišču, predvsem zaradi enostavnosti in primerne cene, nakazujejo pa se tudi možnosti izvoza. V Sigmatu so s sodelovanjem arhitekta Machtiga razvili program objektov cestne opreme sistema Euromodul. Del programa predstavlja lična in za montiranje nezahtevna javna telefonska govorilnica, ki je bil na ljubljanskem bienalu industrijskega oblikovanja nagrajena s častno pohvalo. Iz Krškega za izvoz letos 900 ton sadja Vlado PODGORŠEK je v dnevniku Delo (29. oktobra) zapisal: Pri krškem Agrokombinatu, dragem slovenskem pridelovalca sadja, so zadovoljni z letošnjo letino, čeprav je zaradi pomladne pozebe pridelek nekoliko manjši, kakovost pa je odlična. V teb dneh, ko končujejo z obiranjem jabolk, ugotavljajo, da bo skupni pridelek okrog 500 vagonov, 60 vagonov pa jih bodo izvozili. Skupaj s 30 vagoni hrušk bodo letos izvozili v Belgijo in ZRN torej 90 vagonov sadja. Del letošnjega pridelka 180 — 200 vagonov jabolk bodo zaradi premajhnih zmogljivosti svoje hladilnice odpeljali v Ljubljano. S^ NOS GLAS otofriokrtkD SKUFNt PO.IOATSKE INTOHMACm IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ St. 8 — 9. november 1984 NAS GLAS STRAN 25 MARTIN SE TOKRAT SMEJI BOLJ KISLO USPEŠNA ŽETEV TOK »Slovenija je ovrgla trditev, da se ni sposobna sama prehraniti. Dokazali smo, da imamo naravne pogoje za 85 % doseganje proizvodnje vseh vrst prehrambenih pridelkov v kmetijstvu,« je najin razgovor pričel ing. IVAN KOZOLE, direktor M-Agrokombinata TOK. To nalogo so si slovenski kme-tijci zastavili šele v item petletnem planu (81 — 85) in jo uspešno uresničili. Od začetka organizirane akcije pridelovanja pšenice v družbenem sektorju in pri kooperantih so dosegli: 1982 — 12.500 ton pšenice, 1983 — 46.500ton pšenice, 1984 — 75.400 ton pšenice. Za leto 1985 načrtujejo 82.500 ton pšenice. Od tega je okrog polovica pšenice pridelane na družbenih njivah, ostalo pa v zadružni proizvodnji. Povprečen pridelek je bil 40 stotov pšenice na hektar. To sicer je ogromen premik v primerjavi s preteklo proizvodnjo, a prepričani so, da lahko z intenzivnejšo obdelavo presežejo tudi pridelek 50 stotov na hektar. Agrokombinatova TOK je letos pridelala 1800 ton tržnih viškov pšenice, ob tem pa je je — po domnevah njihovih strokovnih služb — okrog 40 °/o te količine ostalo verjetno še pri proizvajalcih za samo oskrbo. LETOS MISLITI NA NOVO ŽETEV Po razrezu republiškega setvenega plana naj bi v naši občini s pšenico zasejali 500 hektarjev zemlje in na njej pridelati 1350 ton v zadružni proizvodnja ter okrog 750 ton v lastni proizvodnji TOK. Akcija je tekla že v času žetve in še ni povsem zaključena, delno tudi zaradi slabih vremenskih razmer. Vsekakor pričakujejo, da bodo dosegli leto 1984 količinsko, nikakor pa ne po površinah. Treba je namreč upoštevati usmenitev kmetij našega območja v živinorejo in s tem na njihovo potrebo po zagotovitvi zadostne krme. Oskrba z reprornaterialom, semeni, umetnimi gnojili in zaščitnimi sredstvi je letos zadovoljiva, so pa presenečeni, da ob tem času kljub prodani zalogi semena ni sklenjenih toliko pogodb, kot bi jih po izračunih pričakovali. Kaže, da so si kmetje pridržali nekaj rezerve pridelka tudi zase. V TOK trdijo, da so ekonomski pogoji tega programa dobri in glede na 3-letne izkušnje pri pridelavi in odkupu ali zamenjavi pšenice za koruzo tudi zanimivi. Pričakujejo, da bo v naslednjih letih sestavni plan postal samoumevna akcija in dolžnost lastnikov zemlje, tako da ne bodo zanj več potrebne kampanje pospeševalcev. 2e z obstoječo proizvodnjo pa krška občina pokriva vse svoje potrebe in ima tudi nekaj viškov. MELIORACIJE SE OBRESTUJEJO Pri pridobivanju zemljišč smo z melioracijami zadnja leta v občini dosegli okrog 800 ha kakovostne obdelovalne zemlje. Vse te površine so že vključene v proizvodnjo in so več ali manj dale tudi dobre rezultate. Trenutno potekajo dela na območjih ob Račni in Veliki Muzgi pri Mraševu, prihodnje leto pa na- črtujejo dela ob Velikovaškem potoku in Lokvanskem potoku pri Brestanici. S tem naj bi zaključili izsuševa-nje in regulacijo večjih dolin, dolgoročno načrti na tem področju pa so veliki. Gre za področja težje kategorije in večje krčitve, med drugim tudi v delu Krakovega. Velik poudarek želijo dati tudi t. i. intenzifikaciji obstoječih obdelovalnih površin, ki bi jo lahko zagotovili z delno regulacijo reke Krke in z vplivom savske verige elektrarn. S povezavo na ta projekt bi bi namreč lahko zagotovili namakanje Krškega polja. TEŽAVE V ŽIVINOREJI V vsem minulem planskem obdobju so v M-Agrokomibinatovi TOK namenili največ sredstev razvoju prašičjereje in govedoreje ter zagotavljanju lastne krme. Zal ugotavljajo, da so se vsi ti STRAN 26 NAS GLAS St. 8—9. november 1984 napori in uspehi sprevrgli v neke vrste tragedijo, ki jih bremeni z ogromnim zmanjšanjem dohodka. Povečali so proizvodnjo govedine, telet in zlasti prašičev, tako da z mesom pokrivajo celotne potrebe krške, delno pa udi brežiške, sev-niške in novomeške občine. Zaradi porušenih cenovnih razmerij pa ti programi prinašajo velik izpad dohodka, ki ga TOK ne bo sposobna pokriti niti s pomočjo DO, še manj pa samostojno. DATI VINU CAS! Vinogradnike in organizatorje proizvodnje grozdja v vsej Sloveniji je letošnji pridelek zelo neprijetno presenetil po kakovosti in po količini. V M-Agrokombinatovi TOK ocenjujejo, da je to delno posledica kakovostnih in obilnih letin zadnjih treh jeseni, slabega vremena in ekonomske nezanimivosti proizvodnje grozdja. Ta je tudi botrovala premajhnim vlaganjem repromate-riala v nasade (vzdrževanje, gnojenje, škropljenje ...). Po planu naj bi skupno 800 ha vinogradov, kolikor jih je v naši občini, dalo okrog 250 vagonov tržnega viška grozdja. Pravijo, da je obnova vinogradov s politiko prioritete ustavljena in je trenutno ni možno kreditirati. TOK lastnih sredstev ne premore dovolj, saj je cena 1 ha obnovljenega vinograda 160 milijonov starih din. Zato tudi trdijo, da bomo v tej panogi občutili čez čas posledice trenutne kreditne politike, ki sredstva usmerja predvsem v prirejo mesa. Po dolgoročnem planu bii bilo potrebnih obnove vsaj 10 ha vinogradov letno že na obstoječih proizvodnih površinah, če hočemo obdržati sedanjo raven proizvodnje. Pri tem bi sorte grozdja glede na naš tip vina (cviček) ostale iste, vendar menijo v TOK, da bi glede na klimatske pogoje morali razmišljati o novih podlagah, ki omogočajo hitrejše dozorevanje. Te podlage so n. pr. »S04«, ki jih precej uporabljajo v Zvezni republiki Nemčiji. Direktor M — Agrokombinatove tczd Vinogradništvo — kleti ing. DARKO MARJETIC pa na splošno ocenjuje, da je letos pridelek 60-odstoten glede na možnosti. Kakovost ranih sort (portugalka, šentlov-renka in rizvanec) je glede na pogoje še kar dobra. Vse ostale sorte — — tudi srednje rodne — pa so izpod pričakovane kakovosti. Predvsem gre za nizko količino vsebovanega sladkorja v grozdju in za nepravilno razmerje drugih ser stavin v moštu. Ravno tu je menda prišlo do presenečenja, saj je grozdje navzven bilo ob trgatvi videti kar lepo dozorelo in obarvano. Posledica vsega tega bodo še dolgo časa neharmonični, grobi mošti, njihova kakovost pa bo kljub dosla-dkanju izpod povprečno pričakovane ravni. Žal verjetno vina, ki niso bila pravočasno in pravilno dosladkana, sploh ne bodo prišla v poštev za prodajo. Ing. Marjetic meni, da vinogradniki verjetno trenutno nimajo druge možnosti, kot da »dajo vinu čas« z zadrževanjem pretokov, a samo Na plakatu smo našli. . . PLESNI TEČAJ Delavski kulturni dom »Edvarda Kardelja« v sodelovanju s Plesnim klubom Novo mesto vabi na plesni tečaj, ki je v prostorih doma ob četrtkih od 25. oktobra 1984 do 10. januarja 1985: za mladino OS od 16. — 17.30 za mladino srednjih šol in DO pa od 17.30 — 19. ure. Program 10 vaj vsebuje plese: angleški valček, quickstep, polka, dunajski valček, jdve in »modne novosti«. Vpisnina za tečaj je 750 dinarjev, prijave pa sprejema uprava doma. če je njihov mošt zdrav. S tem bi se kisline imele čas razgraditi in pretransformirati. Za vse ostalo veljajo normalni kletarski ukrepi. Tozd Vinogradništvo — kleti ima ob slabi letini tudi težave z zagotavljanjem obratnega kapitala za nakup zalog vina, saj ga je trenutno nekoliko premalo. Kreditov si ne morejo več privoščiti, ker so obresti zanje visoke in jih njihova dejavnost v tej višini ne prenese. Visoke obresti so že doslej botrovale izgubi tozd Vinogradništvo — kleti in v njih iščejo tudi vzrok za najnižje osebne dohodke članov tega delovnega kolektiva v občini kot celoti. Z večjimi zalogami vina bi pač lahko ustvarili večji promet in več dohodka. Pomagati si bodo skušali z uveljavitvijo in prodajo drugih zvrsti vina — brez kontroliranega geografskega porekla — in si tako zagotoviti možnosti za ekonomsko proizvodnjo. \jJm St. '8 — 9. november 1984 NAS GLAS STRAN 27 VEZI PRIJATELJSTVA PRERAŠČAJO MEJE Od leta 1979 dalje deluje v Niirn-bergu Slovensko športno-kulturno društvo »Simon Jenko«, ki vsestransko razvija športno in kulturno dejavnost med našimi zdomci na začasnem delu v Zvezni republiki Nemčiji, zlasti v predelu severne Bavarske. Požrtvovalni in izredno delovni upravni odbor, ki mu predseduje Franc Glavač, je uspel izredno okusno iin funkcionalno urediti klubske prostore, v katerih se shajajo člani društva, snujejo programe delovanja ter se tvorno vključujejo v vse aktivnosti tovrstne dejavnosti z ostalimi društvi v ZR Nemčiji. Ob proslavljanju 5. obletnice obstoja so organizirali športna in kulturna srečanja. V športnem delu so pripravili kegljaški turnir med društvi iz ZR Nemčije ter ob tem razdelili najboljšim tudi nagrade in pokale. V celovečernem kulturnem programu pa so prikazali kompleksnost delovanja na tem področju, saj so se predstavile vse sekcije. Pohvaliti je potrebno folklorno sekcijo, ki sii je z lastnimi finančnimi sredstvi nabavila 8 kompletov narodnih noš z Gorenjske in prikazala vrsto plesov iz tega slovenskega predela. Izredno dobro deluje tudi pevski moški zbor, za katerega je zanimivo, da so vanj včlanjeni tudi čisti Nemci. Uspešno deluje še recitacij-ska skupina, žal pa ni mogla nastopiti dramska skupina zaradi obolelosti v ansamblu. Izredno požrtvovalno se društvo in upravni odbor vključujeta v organizacijo dopolnilnega pouka slovenskega jezika za otroke naših zdomcev. Ta pouk obiskuje trenutno 22 slovenskih otrok, lahko pa bi jih še več, a žal nekatere družine zaradi precejšnje oddaljenosti in drugih objektivnih okoliščin ne morejo voziti otrok k pouku. Skupaj z našim konzularnim predstavništvom poskušajo tudi v nekoliko oddaljenejših krajih organizirati tak pouk, vendar je potrebno pridobiti dovolj veliko število otrok, da se lahko odpre tak oddelek. Ob praznovanju 5. obletnice obstoja so razvili svoj prapor, ki jim bo kot simbol v pomoč pri delovanju društva in zbiranju novih članov, saj si želijo razširjene dejavnosti tako na športnem kot kulturnem področju. Vrsta naših društev je na prapor pripela svoje trakove, prav tako pa tudi predstavnik občine Krško, s katero je društvo navezalo tesnejše stike. To sodelovanje bo že v bližnji prihodnosti kronamo s podpisom listine o prevzemu pokroviteljstva nad društvom, kar bo vsekakor pripomoglo k še tesnejšemu sodelovanju dn zlasti nudenju strokovne pomoči s strani pokrovitelja pri pripravah ob praznovanju kulturnih in državnih praznikov. Ob obisku delegacije pri društvu so bili sklenjeni tudi dogovori o nudenju potrebne strokovne pomoči in sodelova- nju. Prvi taki pozitivni rezultati so že v dogovarjanju o obisku predstavnikov društva v občini Krško v naslednjem letu s predstavitvijo njihovega delovanja ter spoznavanja dela in življenja naše komune. Jubilejne proslave se je udeležilo veliko naših zdomcev, ki so z živim interesom spremljali poročilo o življenju in delu društva ter sledili kulturnemu programu, ki je bil pripravljen na dokaj visoki kvalitetni stopnji. Po programu je za vse prisotne nastopil zabavni ansambel Kukmak iz Krškega. Iz uvodne besede predsednika Franca Glavača na proslavi 5. obletnice Slovenskega športnega-kultur-nega društva »Simon Jenko« v Niirnbergu Pred natanko petimi leti smo dne 13. oktobra 1979 v hotelu Novotel imeli ustanovno skupščino društva. Potreba po društvu se je čutila zato, ker okrog štiristo do petsto Slovencev, ki žive na področju Nurnberga, ni bilo dovolj povezano in dovolj kontaktiralo med seboj. Velika pa je bila tudi skrb za naše otroke in učenje materinega jezika. Na pomoč so nam priskočili Slovenci iz južne Bavarske, ki so že imeli društva in izkušnje, pa smo začeli. Naše društvo je dobilo ime SIMON JENKO. Za to ime smo se odločili, ker je bila takrat ravno 110. obletnica smrti našega za Prešernom največjega pesnika Simona Jenka. Led je bil prebit. Treba pa je bilo začeti orati ledino. Bili smo brez znanja, izkušenj, brez finančnih in drugih sredstev. Vendar smo bili polni volje in zagnanosti. Nekajkrat smo inieli sestanek v klubu Jugoslovanov, potem pa nas je vzel pod streho Janez Polanec, pri katerem so nam bila vrata odprta ves čas, dokler nismo dobili svojih društvenih prostorov. Tov. Polanec nam je bil in je še moralno in materialno v veliko pomoč. Začeli smo prirejati prireditve, ki so jim sledile zabave. Dvorana je bila skoraj vedno nabito polna in tudi v kaši je ostala kakšna marka. Videli smo, da so nam nujno potrebni društveni prostori, zato smo za pomoč zaprosili več institucij. Po enoletnem čakanju smo uvideli, da od obljub ni nič in smo si prostore našli sami. Za njihovo ureditev smo porabili vsa finančna sredstva, ki smo jih imeli, in ogromno prostovoljnih delovnih ur. Čeprav so prostori izgledali brezupno, smo jih »jenkovci« uredili tako, da nas ni sram vanje povabiti nobenega gosta. Ob ustanovitvi nam je bila z več strani obljubljena moralna in materialna pomoč. Čeprav smo pošiljali prošnje in pisma, so bila vrata povsod zaprta. Pred dobrim letom in pol smo navezali prijateljske stike s SO Krško, sodelovanje je še v povojih, vendar pa je takšno, da obe strani lahko trdita, da temelji na prisrčnosti, pristnosti in prijateljstvu. Ob tej priliki bi se rad zahvalil SO KRŠKO, da je letos omogočila letovanje našim otrokom na otoku Mali Lošinj. Vrnili so se navdušeni, polni lepih spominov, in vsakdo ima vsaj enega vrstnika iz Krškega, s katerim si dopisuje. Upamo in želimo, da postane to sodelovanje še tesnejše in veselimo se trenutka pobratenja med SO KRŠKO in našim društvom. STRAN 28 N A S G L A S St. 6 — 9. november 1984 Društvu želimo v naslednjem obdobju delovanja veliko uspehov in trajnejše povezave z rodno grudo ter s tem ohranjanje slovenstva tu- di daleč preko meja naše ožje in širše domovine. VLADIMIR VOGRINC Pri uradnih razgovorih z društvom so sodelovali predstavniki Republiške konference SZDL, šef konzularnega predstavništva v Niirnbergu in predstavniki občine Krško. Stekla je odkrita beseda o težavah delovanja društva, zlasti pa o težavah dopolnilnega pouka; živo so se tudi zanimali o možnostih vrnitve domov za stalno, zaposlitve in odpiranja obrtnih delavnic. S ponosom so pokazali dobro urejene klubske prostore, ki so jih uredili in opremili izključno s prostovoljnim delom in lastnimi prispevki Galerija Krško FACSIMILIA SELECTAI. Ob mesecu knjige je Valvasorjeva knjižnica in čitalnica Krško organizirala v Galeriji Krško razstavo predromanskih in romanskih iluminiranih rokopisov FACSIMILIA SELECTA I. Avtor razstave je dr. Ivan Stopar, umetnostni zgodovinar iz Celja, ki je v priložnostni zloženki zapisal, da skromni izbor faksilimov posamičnih listov iz srednjeveških rokopisov, nastalih v samostanskih in dvornih skriptori-jih (pisalnicah), predstavlja prvo tovrstno predstavitev v Sloveniji. Poznavanje tega dela srednjeveške umetnostne ustvarjalnosti šele lahko zaokroži poznavanje sočasne arhitekture, kiparstva, freskantskih stvaritev in nemara tudi srednjeveške literature in glasbe — tako je dr. Ivan Stopar opredelil namen razstave. Srednjeveški rokopisi, zlasti ilustrirani, sodijo med največje dragocenosti velikih evropskih knjižnic. Originalom, spravljenim v tre-zorjih, škoduje že svetloba, kaj šele vsakdanja raziskovalna raba. Ker današnje tehnične tiskarske možnosti omogočajo sila verne posnetke originalov (fac simile pomeni v latinščini napravi podobno), založbe izdajajo faksimile in tako zadostijo željam in potrebam vseh, ki jih to področje zanima, od znanstvenikov do bibldofilov. Razstavo so odprli 19. oktobra in je bila na ogled do konca meseca. Otvoritveno svečanost je »pospremil« gledališki igralec Bojan Umek ŠE STOLPEC ALI DVA ZA SESTAVKE MLADIH OTROCI — NASE BOGASTVO, NASA PRIHODNOST Raketa je imela uspešen start. V Afriki je umrlo sto otrok. Jedrska oborožitev je prodrla v Evropo. Na svetu je umrlo tisoč otrok. Denar so vložili v oborožitev. Umrlo je dvesto otrok. Kdaj bo človek spoznal svoje nečlovečnost? Vprašanje je, kakšna bo naša bodočnost. II. Vidim solze na črnem, drobnem obrazu, velike črne oči, ki žalostno gledajo vame. Vidim poteptano srečo, lakoto, bolezen v paru oči, v milijonih parov oči otrok na svetu. III. Spet je tu, že spet pri sosedu bela žena. Vzefla jim je že trii otroke. Lačni so bili, šiibkejši so pomrli. Vzela jih je bela žena. Vzela jim je že tri otroke. Kdaj bo bela žena prenehala obiskovala domove naftnih, bolnih, črnih, rumenih, belih ljudi? Kdaj ne bodo več lačni ti nepotrebni otroci? TAMARA VONTA, 8. č OS Jurija Dalmatina, Krško z izborom pesmi iz srednjeveške zbirke »Carmina Burana«. Naj povemo še to, da je na plakatih, ki so vabili na razstavo »-izbranih faksimilov«, stala za naslovom rimska ena, to pa zato, ker dr. Ivan Stopar pripravlja za naslednje leto »nadaljevanje« te zanimive razstave v krški galeriji. Št. 8 — 9. november 1984 NAS GLAS STRAN 29 Leskovec pri Krškem DOBRODOŠLICA BORCEM SLOVENSKEGA BATALJONA V prostorih osnovne šole Milke Kenin je bdi v soboto, 27. oktobra, prvi zbor skupnosti borcev Slovenskega bataljona I. krajiške brigade, kateremu je krška občina podelila domicillno listino. Na zboru se je tokrat zbralo 61 borcev, med (njimi: nekdanji komisar bataljona Dušan Kecum, omandarut I. krajiške brigade Saban Kidrič in namestnik komandanta Obrad Trničič. Za predsednika skupnosti so udeleženci izvolili Milana Perocija. Zboru so prisostvovali predstavniki KS Lovas, kjer so borci I. krajiške brigade bili najhujše boje in kjer jih je januarja 1945 tudi največ padlo. Pot in boje so borci opisali v knjigi, ki so jo podarili gostiteljem. Rav- natelj Ciril Plut je poklonil sliko osnovne šole Milke Kerin krajevni skupnosti Lovas in ZZB NOV občine Vukovar. KS Leskovec in KS Lovas sta med seboj pobrateni in vzdržujeta prisrčne isitike. Slovenski bataljon je v Krškem vedno dobrodošel in Stane Nunčič mu je v pozdravnem nagovoru hkrati z drugimi predstavniki družbenopolitične skupnosti zaželel prijetno počutje v občini s stalno domovinsko pravico. Izmenjavo pozdravov, danil in priznanj je obogatil kulturni program, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Milke Kerin. (Po Dolenjskem listu) AS Maraton Leskovec PRVIČ NA 100 KM Sobotnega teka, 13. oktobra 1984, v Varaždinu — v dolžini 100 km — sta se udeležila tudi tekača AS Maraton iz Leskovca. Pripravljala sta se celo letošnjo sezono, zato jima je tudi uspel veliki podvig. Skrčka čez palico 3. novembra zvečer je Literarni klub »Bena Zupančiča* Krško pripravil v Delavskem kulturnem domu »Edvarda Kardelja', v Krškem klubski večer sodobne slovenske poezije, v kateri je predstavil mariborskega pesnika ANDREJA BRVARJA z izborom njegovih stvaritev pod naslovom »Skrčka čez palico*. FOTOGRAFIJA: čalni kluba na lanskem »Soncu v predalu* 41 tekmovalcev je štartalo zjutraj ob peti uri, tek pa je uspešno končalo 35 tekačev. Oba — VJEN-CESLAV L1HTENVALNER, zaposlen pri UNZ Krško, in TONE MARTINCIC, zaposlen kot pismo-noša v Leskovcu, zaslužita vse čestitke in — ob atletskih razmerah v občini Krško — vso pozornost. Ni enostavno preteči toliko kilometrov brez predhodne strokovne vadbe, brez zdravniške kontrole in tudi brez pomoči ZTKO Krško ali Partizana Leskovec, ki itak za take akcije nima denarja. Zmagal je Pavel Močnik iz Kranja s časom 7 ur 16 min 52 sek, pred dvema Madžaroma. ANTON MARTINCIC je bil s časom 9 ur 31 min 6 sek štirinajsti in sedmi Jugoslovan, VJENCESLAV LIHTEN-VALNER pa s časom 10 ur 26 min devetnajsti. To sta zelo dobra rezultata in uvrstitvi. Lojze Šribar, Leskovec Dvoje priznanj Mihi Molanu Ob odhodu na novo delovno dolžnost so na poslovilnem tovariškem srečanju v Lovski koči na Trški gori ob navzočnosti namestnika republiškega sekretarja za notranje zadeve Eda Kranjčeviča ter predstavnikov družbenega in političnega življenja občine izročili dosedanjemu komandirju Postaje milice Krško MIHI MOLANU dvoje priznanj: Komite za SLO in DS mu je podelil PRIZNANJE ZA DELO PRI KREPITVI SLO IN DS, v imenu Sveta za SLO in DS pa mu je predsednik skupščine Branko Pire izročil zbornik »Krško skozi čas*. Obeleževanje jubilejev iz NOB in socialistične revolucije ter 40-letnice dneva zmage v letu 1985 V letu 1985 mineva 40 let od tistega pomembnega 1945. leta, ko je po neenakem, a herojskem boju naprednim in svobodoljubnim silam sveta uspelo uničiti fažizem, ko so narodi in narodnosti Jugoslavije zdrobile okove preteklosti, suženjske nakane sovražnikov in z zmagoslavnim zaključkom NOV in oboroženega dela socialistične revolucije pogumno stopili na pot graditve, novega boja za uveljavitev socialističnih načel človeškega sožitja. Temu svetlemu jubileju bomo v občini Krško v letu 1985 dali poudarka v vseh osrednjih prireditvah in dogajanju v družbenem in političnem življenju v vseh sredinah in tako obeležili zgodovinsko vlogo in značaj KPJ, tovariša Tita ter številnih borcev in borb iz NOV in revolucije. Program prireditve zajema najpomembnejše dogodke iz revolucionarne preteklosti, slovesnosti pa so vezane na že ustaljene datume praznikov in praznovanj. Tako praznovanja 40-letaice ne bomo poudarili s številom prireditev, ampak z vsebino, slovesnostjo in množičnostjo. Osrednja slovesnost pa bo v občini ob praznovanju praznika občine Krško — 7. junija, ko hkrati praznujemo dan vrnitve prvih izgnancev na svoje domove. STRAN 30 NAŠ GLAS St. 8 — 9. november 1984 PORTRET ALLIJA SHUKRIJE PREDSEDNIKA PREDSEDSTVA CK ZKJ SHUKRIJA ALLI (Kosovska Mitrovica 1919), gimnazijo je končal v Prizrenu, pred vojno je študiral medicino na beograjski univerzi in sodeloval v naprednem študentskem gibanju. Od 1939 je član KPJ in je bil zaradi svoje revolucionarne dejavnosti preganjan in zaprt. Bil je sekretar MK KPJ v Kosovski Mitrovici, član Pokrajinskega komiteja za Kosovo in Metohijo in inštruktor MK KPJ za Beograd v partijski celici tramvajskih delavcev. Sodeloval je v protifašističnem boju študentov beograjske univerze in pomagal organizirati stavko rudarjev v Trepči 1939. Bil je eden izmed organizatorjev partizanskega gibanja na Kosovem in Metohiji, Kopaoniku in v Ibarski dolini. Bil je tudi politični komisar štaba kosovske operativne cone. Neposredno je sodeloval v organiziranju prve oborožene akcije na Kosovu — miniranju žičnice v Trepči, od novembra 1941 pa je živel v ilegali. Po NOB je bil minister v vladi SR Srbije, član CK ZK Srbije, član IK CK ZKJ, član P PK ZK in dr. Bil je večkrat izvoljen za zveznega in republiškega poslanca. Po letu 1969 je bil član ZIS. Je rezervni major JLA, izmed njegovih številnih odlikovanj pa naštejmo le nekatera: Orden narodne osvoboditve, Orden zaslug za narod I. in II. stopnje, Orden bratstva in enotnosti I. stopnje, Orden za hrabrost...... (Po leksikonskih virih) Iz glasila SREČNO Rudnika Senovo TRETJA UDARNIŠKA AKCIJA BO 24. NOVEMBRA V znak izjemne pozornosti Skupščina občine Krško podeljuje v skladu z Odlokom o priznanjih in znakih pozornosti kipec Venera iz Neviodunuma v znak izjemne pozornosti tovarišu ALLIJU SHUKRIJU, predsedniku Predsedstva CK ZKJ, ob uradnem obisku v občini Krško 9. novembra 198i. Iskrene čestitke delavcem Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško ob 45-letnici obstoja tovarne! SKUPŠČINA, IZVRŠNI SVET IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE KRŠKO Ko smo ob sklepih 13. seje CK ZKJ kritično in samokritično razpravljali tudi o naših težavah in slabostih, smo na OO ZK rudnika, skupaj s številnimi nekomunisti, ki so sodelovali v razpravah, sprejeli pobudo, da se v novembru letos organizira TRETJA UDARNIŠKA AKCIJA. V letošnjih devetih mesecih, kljub prizadevanjem, nismo dosegli količinskega plana. V analiza, ki jo je obravnavala OO ZK rudnika, so podrobneje našteti vzroki, zato jih tu ne bomo ponavljali. Vsi vemo za napore, zllasti tistih na neposredni proizvodnji, zato ni niti malo čudno, da je pobuda za tretjo udarniško akcijo naletela na velik odmev. Tako so jo z navdušenjem podprli naši mladinci, ki so »svojo« prvo udarniško, akcijo izvedli že 27. 10. 1984, v novembrsko akcijo pa se bodo vključili vsi, brez izjem. Delegati delavskega sveta, ki so o pobudi razpravljali 5. 11. 1984, so jo soglasno podprti in odločili, da se je bodo vsi udeležili, delavce pa pozvali k čim številnejši udeležbi z osnovnim motom akcije: NA UDARNIŠKI DAN VEC TON PREMOGA. S tem bomo pokazali našo solidarnost do prizadevnih rudarjev, našo pripravljenost k reševanju \ežav in slabosti, ki smo jih nakazali ob obravnavi predlogov sklepov 13 seje CK ZKJ in na delovni način obeležili bližajoči praznik — 29. november, dan Republike. Skratka, vsem delavcem je namenjen poziv DPO in samoupravnih organov rudnika na TRETJO UDARNIŠKO AKCIJO, ki bo v soboto, 24. novembra 1984 Se nekaj navodil v zvezi s prijavljanjem: Prijave bodo do 21. 11. 1984 zbirali: na separaciji: nadzorniki, na jami: izmenski nadzorniki, v delavnici: nadzornika, za ostale: v tajništvu. Poleg priimka in imena je potreben podatek o rojstni letnici in morebitne posebne želje v zvezi z razporeditvijo. Se enkrat opozarjamo, da se zbiranje prijav zaključuje 21. 11. 1984, da bi bilo mogoče pravočasno pripraviti razporeditve ter prijavljene o razporeditvah na delo in zbirališčih obvestiti. Torej: srečali se bomo v soboto, 24. 11. 1984, na naši tretji udarniški akciji! Srečno! Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi rudnika Ob praznovanju 5. obletnice obstoja je Slovensko športno - kulturno društvo »Simon Jenko« iz Ntirnberga v ZR Nemčiji sprejelo številne čestitke z raznih strani z željami o nadaljnjem uspešnem delovanju in ohranjanju slovenstva. Predstavniki krške občine so društvu poklonili sliko akademskega slikarja Vojka Pogačarja.