PoUbIbi pavialirana.
t
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem".
List izhaja 25. vsakega meseca.
Za člane v „Deželni zvezi" včlanjenih [zadrug stane list celoletno Din 10"—, polletno Din 5 50, četrtletno Din 3’—; posamezne številke 1 Din.
= Cena Inseratom: '/48 strani D 4'— vključno davek.
Uredništvo in upravnlštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16.
Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure.
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 20. vsakega me- —- ■	seca,	s tem dnem se uredništvo zaključi.	——— - ----..................
Št. 7.
V Ljubljani, 25. julija 1923.
Leto X.
Zadnji opomin.
-V
Nekaj častitih udov naših članic zadrug se uže leta ne zmenijo, da bi plačevali skromno naročnino svojega stanovskega lista »Gostilničarja«. Ne pomagajo pošiljanja s poštnimi stroški zvezanih pismenih opominov, niti drezanje v listu samem. Ker hočemo imeti končno red v tej zadevi, smo si nadeli še par tisoč kron stroškov za razposlatev obračunov ter smo oddali te dni na pošto nad poldrug tisoč pismenih opominov ter razglašamo danes sledeče:
Kdor bo prejel pismen opomin, naj odda takoj ali vsaj do 20. avgusta v opominu navedeni znesek po priloženi položnici na pošto. Kateremu gre trdo za denar, naj plača vsaj letošnjo naročnino Din 10.—, drugo mu bomo črtali, v obče pa prosimo za vse, ker imamo vsled krivde dolžnikov velikanski dolg v tiskarni. Žalostno je, da se ta stan, katerega štejemo med obrtniki za inteligenco, tako prokleto malo zaveda stanovske časti in dolžnosti napram organizaciji, katera mora neprestano prežati, kje in kako bo ta in oni napad na gostilničarstvo paralizirala in odbila.
Čast in pohvala onim zadružnim načelstvom, katera pri pobiranju zadružne doklade poberejo obenem tudi naročnino za »Gostilničarja«, kar je resnično najenostavnejše.
Koder so pa ovce brez energičnega pastirja, je pa Bog pomagaj. Ni prijetno stvar javno obešati, a trud z vzdrževanjem edinega časnika, ki zastopa gostilničarski stan, je premučen, da bi se še dalje prenašalo to breme in skrbi. Koliko stane dandanes tisk, poštnina in delavstvo v razpošiljanju nimate pojma, uredništvo in uprava sta zastonj, računa se list le toliko, kar je stroškov za tiskarno, pošto in delavno osobje, zato je tako poceni, a niti toliko se ne spravi skupaj, ne vemo ali radi brezbrižnosti ali oholosti, ali pa nezavednosti, skoro bi raje rekli nevednosti odjemalcev.
Zapomnite si torej vsi, ki boste prejeli pismene opomine, da je izkazani znesek plačati takoj, najzadnje pa do 20. avgusta 1.1., ker sicer je to zadnja številka, ki ste jo prejeli, neplačane terjatve pa bomo izterjali potom advokata, naj se potem praska za ušesi, kdor se hoče, za badavo se eno ali dve, da celo po tri leta lista ne more dajati.
Upravništvo „Gostilničarja.“
Vsem cenjenim tovarišem gostilničarjem v posebno pozornost.
Pod leni napisom smo priobčili ravno pred osmimi leti dopis skušeuega možakarja s svarilom in opozorilom, da bodite pri prejemanju vina v Knjili sodih zelo previdni z oziram na meirosodno označbo. Danes vam hočemo predočiti še en dra-stičnejši slučaj, kako bridko gostilničar »noter skoči«, če ni eksakten in previden glede cementiranja posode. V boljšo ilustracijo zadeve povemo prvi slučaj. Tovariš piše:
Zaupnost največ škoduje! Čim več zaupaš, tem več izgubiš. Prav na mestu je tedaj izlrek: verjeti smeš vsakomur, a ne zaupaj nikomur, to hočem utemeljiti v naslednjem. Mislim, da je bilo leta 1902., ko sem kupil od uglednega vinotržca, ki pa danes že ni več med živimi, sod nove rebule. Ciment je kazal, da je 337 1 vsebine. Ko sem blago pripeljal s kolodvora, pošljem po dacarja in konštatiralo se je, da manjka 12 litrov. Ker novega vina oziroma mošta itak ni dhbkom napolniti, pišem pošiljatelju, koliko misli odpisati, ker posoda ni bila polna. Odgovori, da bo odpisal šest litrov, jaz sem kasneje pa uveljavil in odštel poleg druge lumparije, ki jo kasneje navajam, vseh 12 litrov, kateirih nisem prejel. Začnem točiti in rebula je kmalu potekla, ker je bila še precej dobra. Dajal sem jo natakarici v veliki pletenici, ki je držala 28 litrov in vse natanko sproti beležil .
Kar naenkrat, ko računam, da bo ravno še ena steklenica polna, izdihne sod in dobil sem le še kakih šest litrov iz njega.
Vprašam natakarico, če je morda sama vzela vino ven. Odvrne mi, da ne, češ saj imate ključ od kleti vedno pri sebi, kar je bilo res. Kje je torej vzrok tega velikanskega primanjkljaja? Začnem posodo natančneje ogledovati in vidim, da je bila najzadneje cimentirana leta 1879. Aha, sum je bil že podprt. Takoj dam odpeljati sod na merosodni urad nanovo zmeriti. V par dneh dobim sporočilo, da je posoda zmerjena in naj pošljem ponjo. Plačal sem pristojbino, vzamem certifikat in ostrmim: sod je resnično meril le 321 litrov, torej za celih 16 litrov manj kakor pa mi je bilo ra-čunjeno. Bil sem radi tega do skrajnosti ogorčen. Takoj pišem poštenjakoviču ostro pismo in sicer tako, da je tri dni kar v zrak gledal, kakor so njegovi uslužbenci pripovedovali. K sklepu pisma sem namreč dejal: ni torej čuda, da stotisočake kopičite, gostilničarji pa, ki od vas (pre-kupcev) vino dobavljajo — v Kresu zmrznejo! Pomislite torej: ta sod je 23 let romal med gostilničarje, vsako leto je bil manjši, a vedno 337 litrov računan; če bi ga bil jaz le vsak mesec dal zopet napolniti, bi bil v enem letu najmanj ob 200 litrov vina in ravno toliko po krivici plačal užitnine. Ne smemo pa misliti, da je bila to edina barigelca, ki je imela prastari ci-ment; morda se je valjalo več kot 50 takih vampežev po dvorišču veletržca. Tudi to dejstvo je marsikateremu 'tovarišu pomagalo na boben, ker je kljub vsej skrbi za redno plačevanje ostajal vinotržcu dolžan tako dolgo, da mu je ta končno vrat zavil. Vinotržci, ki na debelo trgujejo, so si tega prav dobro svesti, a ker nese, naj nese, vest je lahko tudi kosmata. Nikdar pa ne boste opazili, da je šel vinotržec s čez tri leta staro cimentirano posodo po vino k vinogradniku. Jeseni se posoda popravi, nabije in hajd ž njo na merosodni urad, ker je mož dobro prepričan, da bi dobil premalo blaga, če bi računal po lanskem cimentu, ko je med tem moral dati posodo, ki se je zelo razsušila, dobro nagnati. Nasprotno pa se jim pri posodah, ki služijo razprodaji, prav nič ne mudi s cimenti-ranjem. To je ravno tisti vzrok, radi katerega objavljamo ta go!rostasni slučaj.
Oglejte si dobro letnico, kdaj je bila posoda merjena. Eno leto še gre, kar pa je že čez tri leta, ste gotovo pri vsaki posodi za 2% ukanjeni. Pri pivovarniški posodi je ravno taka, kajti smola in nabijanje posode ter nazadnje še ne do vrha napolnjena pijača stori, da največkrat ni tiste množine v sodu, kot je navedena. No, pa pri pi-Vu se stvar potrpi, kelr nekaj pene nanesejo. Z vinom je pa druga, mnogo se ga usuši, včasih tudi na kolodvorih, po vrhu pa še goljufiva posoda, to vleče obrtnika-gostilničarja zdržema v denarno jetiko, katere se vkljfub vsemu varčevanju ne more ubraniti.
Bodite tedaj na posodo posebno pozorni, ne zaupajte nikomur, časi so preslabi, da bi se po 6, 10, ali še več litrov vina pri enem sodu moglo pogrešati, kajti sešteto od celega leta znašajo taki pri-
manjkljaji na stotine litrov in na tisoče kronic.
Ta poduk nam je bil poslan in smo ga priobčili v dobri veri, da si ga bo vzel vsak, kdor resno misli in naš list čita k srcu, in se po njem ravnal, a zdi se da pridigujemo zaspanim glavam kakor pop pri popoldanskem krščanskem nauku, ker sicer bi se ne moglo zgoditi, kat Vam v naslednjem opišemo.
Pred kratkim pride v zvezno pisarno odlična stranka ter javi, da je dobila od znane vinske veletrgovine sod vina, da pa je glede vsebine v dvomih ali drži sod 300 litrov ali ne, kakor je cimentiran, ker je žig cimenta že zelo star, po njegovi sodbi več kot deset let. Svetovalo se mu je, naj da posodo na vsak način izmeriti pri bližnjem merosodnem urad/u, saj mora stroške itak tvrdkia nositi, ker je rok za poskušnjo že davno prekoračen, ter da nato tudi za diferenco isto obremeni.
Ket pa v dotičnem kraju ni merosod-nega urada in je do istega skoro taka daljava kot v Ljubljano, naprosi, da oskrbimo pri nas v Ljubljani izmerjenje in bo sod v to svrho poslal semkaj. Zveza je dala nato posodo izmeriti, in čujte in strmite koliko je bilo diference — 18 litrov pri 300 1. Sod je držal resnično le 282 1, zaračunaval pa se je morda več kot 15 let vsakomur, kdolr je bil tako srečen, v njem vino dobiti po 300 1. Ali ni to gavnari-ja, ki kriči po državnem! pravdništvu? Očividci so trdili, da je sod star že 20 let. Torej toliko časa je zahajal med gostilničarje in prinašal izgubo, plrodajalcu na debelo pa blagostanje. Če bi bilo med našim obrtništvom malo več zavednosti, samozavesti in upravičenega nezaupanja na-pram dobaviteljem, bi tako ogabne lumparije ne bilo mogoče.
Pa ko bi bilo to že vse, da je bil prizadet vsakteri le po enkrat s tako škodo, ali žrtev, o kateri je tu govor, je padla noter v tem slučaju na naravnost obžalovanja vreden način. Mož je namreč obdržal to posodo baje celo nekaj let pri svojem obratu, to trdi namreč tvrdka sama in tudi on je priznal, da je šel s tem izposojenim sodom petkrat po vino. Ako je plačeval vino le po K 24.—, boljšega gotovo tudi še dražje, je imel neutajljive izgube nad K 2000.—. Človeka prehaja mraz, ko pomisli kain vodi lahkovernost in zaupanje. Nočemo stranki ničesar očitati, lahko pa je vsa njena tudi lastna posoda tako nepravilna v izmeri. Kam more tak človek priti? Trudi se reelno, štedi in kalku-lira na vseh koncih in krajih, a uspeha ni nobenega, samo tarnanje in pritožbe o slabih časih. Engrosist pa je postal v tistih letih multimilijonar.
V intereslu vsakega gostilničarja je tedaj prvo in edino, gledati na pravilno cimentirano posodo. Kakor opaziš čez tri leta stari cement na posojeni posodi, bodi nezaupen in oddaj jo merosodnemu uradu v p'reskušnjo. Trošek tega je tako minimalen napram velikanski izgubi, ki te lahko zadene, če mera ni v redu, da ni za v poštev jemati. Sicer pa, ako se izkaže
diferenca na starem cementu mora trošek cimentiranja plačati dobavitelj, ker je po zakonu primoran vsake 3 leta dati posodo preiskusiti. V predležečem spisu navedeni faktični dogodki naj bodo vsakomur resni memento. — Dovažanje posode na mero-sodne urade je ponekod vezano resnično z zelo velikimi stroški. Zato pa je tudi upravičeno, da zadruge v krajih, koder so take težkoče, energično delujejo na to, da se vzpostavijo vsaj v vsakem sodnem okrožju merosodne ekspoziture.
Zvezna poročila. POZIV!
Zveza je pod vzela radikalno akcijo proti podeljevanju pravic prodajanja vina po trgovinah v takozvanih trgovsko zaprtih steklenicah. Kako ti ljudje zlorabljajo take dozvole in tozadevne predpise naravnost ignorirajo, je vsem znano. Zahtevali smo, napraviti tu red, te'r tudi finančna oblastva opozorili, da spada tako obratovanje pod določbe za zvišano vžitnino za vina v steklenicah.
Stvar bo pomagala, ter smo dobili nalog, da spravimo vkup kolikor mogoče vseh tistih imen, ki se pečajo s prodajo vina v steklenicah. Ako se cenjena zadružna načelstva zavedajo važnosti te zadeve, nam to ne bo težko. Zato poživljamo danes vse zadruge cele Slovenije, naj si bodo naše članice ali ne, da takoj izberejo iz vseh krajev po svojih odbornikih in zaupnikih imena vseh takih trgovcev, o katerih jim je znano, da se pečajo s prodajo vina v steklenicah. Posamni gostilničarji, ki to čitate, sporočite svoji zadrugi takoj tudi take naslove.
Zadružna načelstva pa nam brez odloga odpošljite tozadevne imenike. Zadeva jc resna, nujna in velike važnosti. Osrednja zveza gostilničarskih zadrug za Slovenijo v Ljubljani.
Naredbe in predpisi.
Začetokm letošnjega leta so izdala vsa pol. oblastva razglas, ozir. naredbo proti širjenju pijančevanja. Razglas mora imeti sleherni gostilničar nabit v svojem obrtu. Zvezi prihajajo številna naročila za to tiskovino'. Založiti poseben natisk bi kazalo le tedaj, ako bi se zadruge za to oglasile. Da pa posamn ikoni pomoremo do teh tiskovin, smo določili v tej številki celo četrto stran za natis dotičnega ukaza tako, da ga lahko vsakteri izreže in nabije. Menimo. da smo s tem cenjenim naročnikom popolnoma ustregli, ker bi poseben natisk posamnika prišel veljati s poštnino vred na 2 dinaVja.
Vinski trg.
Cene na n a š i h vinskih tržiščih so nekaj čvrstnejše, zlasti pa v onih pokrajinah, kjer je prejšnje slabo vreme izglede na vinsko trgatev poslabšalo. V Banatu so cene nizke, ker so še ogromne količine
(po časopisnih vesteh okrog 400.000 hi) nerazpečane. Razen v Dalmaciji je tudi v drugih pokrajinah še precej nerazpečanih zalog. Dalmatinske zaloge so že neznatne; zato je tudi ponudba slaba. Kakor poročajo iz raznih krajev, je toplo vreme zelo ugodno vplivalo na vinograde in se trta dobro razvija. Iz Banata poroča neka vest, da bi bil potreben že dež. Tožbe o slabih izgledih vinske trgatve v Sloveniji so radi toplega vremena potihnile.
Povprečne cene zadnjih dni so bile: hrvatska seljaška vina 3 Din, 7 do 8 odstotna 2-25—2.50 Din, 8 do 9 odstotna do 3.50 Din, vršačka vina po 1.50 Din za liter, dalmatinska bela vina 55 Din po stopinji postavno obala Bakar.
Na Madžarskem še vedno tožijo o slabem razpečavanju vina, dasi sta domači konzuin, kakor izvoz nekoliko oživela. Slaba vina se tržijo po 140—160 mK, boljša vina z veleposestev po 170 do 200 mK in lansko sladko vino po 620— 780 mK za ;liter. Nerazpečane zaloge se cenijo še na okrog 2 milijona hi. Ako razpečavanje ne bo bolje, bo letos občutno pomanjkanje sodov.
V A v s t 'r i j i je vinska kupčija oživela. ali je uvoz madžarskih vin radi naraščajočih cen vedno manjši. Tudi italijanska vina se ne uvažajo, ker jih niso vajeni. Upanje Italije, da bo trgovinska pogodba med Avstrijo in Italijo povečala uvoz italijanskih vin v Avstrijo, se je izjalovilo. Italijanski vinski trgovci se mnogo prizadevajo vzbuditi na dunajskem trgu zanimanje za svoja vina, vendar še doslej ni prišlo do večjih kupčijskih zaključkov. Cene na debelo: 10.5 odstotna vina 8500 do 9000 aK, stara 11 odstotna 9000—10 tisoč aK. nova poboljšana 11 odstotna 7200—7500 aK za liter.
V Italiji miren promet in le v nekaterih pokrajinah se je vinska kupčija izboljšala. Akcija za izvoz vina v Jugoslavijo, predvsem iz Julijske Krajine, pač ne bo dovedla do uspeha, ker Jugoslavija sama ne more nikamor s svojimi vini. Iz-gledi vinske trgatve v Italiji so dobri. Cene so se nekaj znižale, vendar, je podoba, da bodo za fina vina zopet poskočile.
V Franciji naraščajo cene starim vinom. Vinska trgatev se ne obeta ravno ugodna- Radi neugodnega vremena sta mnogo trpeli Burgund in Champagne. Trgatev bo letos pozna in kvalitativno slabša od lanske.	________
Davek na poslovni promet.
Za odmero davka na poslovni promet za leto 1923. so davkoplačevalci, ki plačujejo ta davek pavšalno, dolžni vložiti prijavo pri pristojnem davčnem oblastvu do konca julija 1923.
1.) Kdo je zavezan vložiti pr'javo? Prijavo je dolžan vložiti vsakdo, kdor je še pričetkom leta 1923. izvrševal občni pridobnini zavezano podjetje ali opravilo in je v letu 1922. napravil manj nego 360 tisoč dinarjev, a več nego 15-000 dinarjev prometa.
2.) Kaj se smatra za davku zavezani promet? Za davku zavezani promet se smafra:
a) prodaja ali zamenjava blaga, ki se izvrši v tuzemstv/u v obsegu pridobitnega podjetja (n. pr. trgovski obrati);
b) drugačne odplatne dajatve samostojnih podjetnikov (rokodelci, špediterji, svobodne profesije itd.).
V zadnjem primeru se smatra tudi odškodnina za porabljeni materija! (n. pr. podjetnik gradi s svojim materijalom hišo, krojač izdeluje s svojim materijalom obleko) za davkiu zavezani promet.
3.) Kdo je oproščen davka na poslovni promet, dasi je njegov promet dosegel zgoraj označeno višino? Davka na poslovni promet so oproščeni med drugimi kmetovalci glede prometa lastnih proizvodov, hišna industrija, ako se bavijo z njo izključno rodbinski člani b'rez pomočnikov, in mali obrtniki, ki zaposlujejo največ dva stalna pomočnika ali uslužbenca (vajenca).
4-) Katere pomožne moči se smatra za stalno zaposlene? Za stalno zaposlene moči se smatra tudi osebje, ki je zaposleno v obratiu ile za čas sezije, n. pr. ako zaposluje krojač le za čas spomladanske ali jesenske sezije več pomočnikov, ostali čas pa ne nad dva pomočnika ali vajenca.
5.) Po katerem stanju se presoja število zaposlenega pomožnega osebja? Število zaposlenega pomožnega osebja se presoja po stanju leta 1922.; pri tem se vpoštevajo tudi tekom' tega leta nastale izpremembe.
6.) Na katere pogoje je še vezana davčna prostost malih obrtnikov? Davčna prostost malih obrtnikov je poleg števila zaposlenega pomožnega osebja vezana še na pogoj, da se bavijo samo s popravili, izdelujejo in predelujejo blago pa samo po naročilu, vendar brez pretežnega sodelovanja kapitala, to je, če temelji promet v glavnem na delovni moči, odnosno neposrednem uveljavljenju obrtniškega znanja.
7.) Kdaj se v praksi smatra, da se mali obrtniki bavijo s prometom brez pretežnega sodelovanja kapitala? Mali obrtniki se bavijo s prometom brez pretežnega sodelovanja kapitala, ako ne delajo na zalogo in svojih izdelkov ne prodajajo, n. pr. na sejmih.
Med obrtnike, ki niso oproščeni davka, se pa ne štejejo, ne glede na število zaposlenih oseb, Jukrativnejša podjetja n. pr. zobotehniki, fotografi, zlatarji itd., ker je pri teh strokah običajno potrebna izdatnejša obratna glavnica.
8.) Katere podatke mora vsebovati prijava? Prijava mora vsebovati podatke o višini v letu 1922 opravljenega prometa. Od tega prometa se sme odšteti le promet, opravljen z državoi, za katerega se plačuje davek povodom izplačila računov. Drugačni odbitki niso dopustni.
9 ) Kako naj se glasi prijava, da se smatra za zadostno? Prijava se smatra za zadostno, ako se glasi sledeče:
»V minulem letu 1922. je znašal promet v mojem obrtU...............v............
št  Din .... p.
Promet, opravljen z državo, za katerega se je plačal davek neposredno ob prejemu odškodnine, je odštet od gornje vsote z ... . Din .... p.
Jamčim, da so podatki resnični in da je prijava vestna.
Podpis:.............«
Prijava s to vsebino se spiše na navaden papir, ker ulradni obrazci še niso založeni.
10.) Ali dobi davkoplačevalec, ki vloži nepravilno prijavo, pomisleke proti pravilnosti? Davkoplačevalci, ki vlože nepravilne prijave, ne dobe nobenih pomislekov proti pravilnosti, ampak jim zviša davčna komisija napovedano vsoto brez njihovega sodelovanja.
11.) Kakšna pravna sredstva so dopustna proti odmeri davka na poslovni promet? Davkoplačevalec, ki predloži prijavo pravočasno, ima pravico se proti odmeri pritožiti na delegacijo ministrstva financ tekom 15 dni izza poteka roka za razgrnitev predpisanega izkaza.
Pritožbo se vloži pri onem davčnem oblastvu, ki je odmerilo davek.
12.) Kakšne posledice zadenejo davkoplačevalca, ki ne vloži prijave? Davkoplačevalcu, ki ne vloži prijave, odmeri davčna komisija davek na poslovni promet na podstavi uradnih podatkov.
Proti taki odmeri davkoplačevalec n i-' ma pritožbe.
13.) Od kdaj je zavezan davčni zavezanec, čigar promet prekorači 360.000 Din, voditi knjigo opravljenega prometa? Načelo je, da mora davčni zavezanec sam presoditi, ali ima voditi knjigo opravljenega prometa z ozirom na višino prometa ali ne.
ul.
Ako ne vodi knjige, je zavezan voditi knjigo od trenutka, ko prejme oblastveni poziv.
14.) Kakšne kazni so zapretene za utajevanje ali prikrajševanje? Utajevanje in prikrajševanje se kaznuje poleg plačila rednega davka v denarjm s petkratnim do dvajsetkratnim zneskom tega davka, za kolikor je bila država oškodovana ali izpostavljena oškodbi.
I
Raznoterosti.
Vinski zakon. Večkrat se je povpraševalo po vinskem zakonu veljavnem od 1. dec. 1907. Narodna knjigarna je sedaj istega oskrbela in se dobiva ondi, Prešernova ulica, poleg glavne pošte- Nekaj izvodov se je odstopilo tudi zvezi za slučaj, da se pri njej po tem povprašuje. Tiskovina je lično nalepljena na karton ter velja 6 dinarjev.
Listnica upravništva. Vsem članom gostilničarske zadruge v Železnikih javljamo, da imajo za 1. 1923 naročnino plačano, ker je isto poravnala zadruga po gospodu načelniku Thalerju.
St, 6.521
RHZGLHS.
V svrho pobijanja pijančevanja odreja Kr. okrajno glavarstvo kot politično (obrtno) oblastvo temeljem določila § 54 al. 2 obrtnega reda sledeče:
Člen 1.
V kakoršnihkoli gostilničarskih in krčmarskih obratih v smislu § 16. obrtnega reda, naj se nazivajo gostilne, kavarne, buffeti in slično, kakor tudi v trgovinah, ki so morda v posesti pravice žganjetoča, nadalje na plesih, v varietejih in na javnih veselicah v obče, — je prepovedano točiti in prodajati od sobote od 18. ure (6. ure zvečer) do ponedeljka do 11. ure dopoldne žgane opojne pijače,	to je	žganje, likerje,
rum, konjak itd., izvzemši primer, da se dajejo le kot dodatek	k	čaju.
Člen 2.
Notoričnemu pijancu je sploh prepovedano dajati alkoholne pijače katerekoli vrste. Če se gost opije v takem lokalu ali če se daje v takem lokalu pijača že pijanemu gostu, spada pod kazen lastnik obrata odnosno poslovodja.
Člen 3.
Od določila čl. 1 se dovoli izjema gostilniškim obratom v planinskih kočah, kolodvorskih restavracijah in kolodvorskih bufietih. V vseh teh obratih se smejo oddajati žgane opojne pijače ob času omenjenem v čl. 1. a le v množini največ po eno šestnaistinko litra na osebo in sicer v kolodvorskih restavracijah in kolodvorskih buffetih le za konsumiranje v gostilniškem	lokalu	odnosno izven
lokala samo potnikom na postaji stoječih vlakov.
Voditelji železniških restavracij so dolžni imeti mineralno vodo v malih steklenicah po dopustni ceni na razpolago.
Člen 4.
Gostilničar ne sme gostu odrekati jedi zaradi tega, ker ne uživa alkoholne pijače.
Člen 5.
Osebam pod 16. letom se ne sme v javnih lokalih v obče dajati nobena alkoholna pijača, najsi bi bili tudi v spremstvu odraslih. Mlade osebe pod 18. letom smejo zahajati v gostilne in kavarne sploh samo v spremstvu roditeljev, odraslih sorodnikov in drugih nadzornih oseb, ali na potovanju za to, da se nasitijo.
Člen 6.
Ta naredba se mora izobesiti po vseh lokalih, navedenih v čl. 1. in 3., kjer se toči in prodaja alkoholna pijača, tako da je gostje ne morejo prezreti.
Člen 7.
Prestopki te naredbe se kaznujejo po obrtnem redu.
Člen 8.
Ta naredba stopi takoj v veljavo.
Uspehi organizacije.
Nadzorovanje ženstva v javnih lokalih. Ministrstvo za narodno zdravje v Beogradu je z odločbo dne 26. junija 1923 razveljavilo pravila o pregledu ženskega osobja, zaposlenega v javnih lokalih; odredbe pravilnika o poslovanju ambulatori-jev za venerične bolezni ostanejo v veljavi. Proti odredbi, da bi bilo vse žensko uslužbenstvo v javnih: lokalih podrejeno policijsko-zdravstveni kontroli, sosebno v naših krajih, je zveza kakor smo že svoj-čas v našem listu poročali, najodločneje nastopila, v čemer jo je tudi Mariborska zadruga krepko podpirala. Pritegnilo se je k tej akciji tudi večja vzorna hotelska podjetja z njihovimi izjavami. Dokazali smo gorostasnost in uevzdržnost take odredbe vsaj za naše razmere, o čemer se je ministrstvo za narodno zdravje samo pre-pričalo in odredbo odpravilo.
— Popravek. V 6. številki Gostilničar ja pri poročilu o resolucijah v Novem mestu je čitati na strani 4 prva kolona zadnji stavek, druga vrsta — predmeta ne prometa.
Notiranje vinskih cen na zagrebški borzi. Borzni svet zagrebške borze je sklenil, da bodo notirale vsako prvo sredo v mesecu na tamkajšnji borzi tudi vinske cene.
III. Ljubljanski veliki sejem. Prijavni rok za udeležbo na III. Ljubljanskem
vzorčnem velesejmu se zaključi dne 24. t. nr., nakar se prične z razdeljevanjern prostorov. — Koncem meseca julija se začne razpošiljati načrte o dodeljenem prosto'ru. — Po zaključki prijavnega roka se bo upoštevalo nove prijave samo še po razpoložljivem prostoru, katerega
je malenkostno število m2 na razpolago— Kupci iz vseh krajev se že danes številno priglašajo k udeležbi, katera bo letos velikanska. Vsi industrijalci, trgovci in obrtniki, vpošljite takoj prijavnice, da se vam rezervira prostore. Kupčijski uspehi so letos zasigurani.
Jernej Stele
:: LJUBLJANA, Sp. Šiška ::
priporoča svojo zalogo najboljših V« I	•
po zmernih cenah.
IIIIIIBI !!!■■■ Illlllll IIIIMI ■■ II ■!■!■■!■■■
1. kranjska tovarna mineralnih voda, sodavice i. t. d.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov in citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno citronado, jabol-čni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
I
I
Interesentom v vednost!
OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA ZA JUGOSLAVIJO naznanja, da ima v svoji založni kleti, Sp. Siska, Celovška cesta 77 (v nekdanji Juvančičev! kleti) na razpolago prvovrstnega cvička iz Gadove peči, letnik 1921. Tam se dobe tudi prvovrstna vina iz Štajerske in Dalmacije. — Cene solidne in po kakovosti blaga. Pokušnje se dobe vsak čas v založni kleti.
i
I
BUHI
Rafinirani in gorljivi (den.)
ST
špirit, vino, likerje in žganje
prodaja po najnižjih cenah
„VINEA«
%
t
n
v
*
veletrgovina z vinom in špirituoznimi produkti. ^
LJUBLJANA —RUDNIK.
Telefon interurban 518.
VELIKO SKLADIŠČE ŠPIRITA.
S
r
I
■
l
■
I
Delniška pivovarna Laško		
marčno pivo	dvojno marčno pivo	temno porter pivo
Zaloga Mia, porcelana In svetnik
Fr. Kollmanvv
v Ijubljani
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane cene.
1 vT«' VU	f.jjajec
•dhsj	cvetlični salon
vfV	Pod Trančo 2
	vrtnarija
	Tržaška cesta 34
	v Ljubljani.
<0
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOCZV lekarna, Ljubljana Slovenija.
ifinska trgovina in restavracija g
Peter Stepic i
Spodnja Sla Itn. 256
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric. Telefon it. 262.
yytih' ¥ x x x x x \icionocx\icxs3[s:
Slivovko	1
tropinovec rum
cocnac-medicinal razne fine iikerie
:: ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka ::
Gregorc & Verlič
Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7.
:xxxx\ nmnnr Tnannr -jcxxxxxx£
N
N
N
M
N
N
Im
M
M
X
M
M
□
□
0
□
□
□
0
0
0
0
E
□
□
lil”
j. zoran
LJUBLJANA
-ovo anončno id reklamno podjetje
Gledališka ulica 2
OGLASNI ZAVOD
Telefon štev. 231
obavlja oglase za vse tu- in inozemske časopise in revije. — Izdaja serij ..Stenskih reklamnih načrtov trgovsko-prometnih središč in kopališč Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev*1. — Generalno zastopstvo »Gledališkega ListaM, zastopstvo dnevnika „Jugoslavenski Lloyd“ za Slovenijo. — Tekoči račun pri Jadranski bartki in Trgovski banki. Poštno-ček.^rač.^ 12.866 v Ljubljani. Priporoča cenjenim hotelirjem in gostilničarjem svoje umetniško dovršene serije »Stenskih reklamnih načrtov** jugoslovenskih mest in kopališč po ugodnih cenah!
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ 0 □ 0 “)!
s
jaU lalimik
ti pekarija, slaščičarna in &
ti
ti
g*
ti
ti
ti
ti
kavarna Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
m
m
S*
I Z A L O G o|
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
O I > K
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to široko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repič
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18.
redovalnica za
gostilničarske zadruge v Llubliani
Gosposvetska cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse slnibo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 25 p, ===== z dežele 1 Din. =====
Tovariši gostilničarji! Poslu« žujte se te ugodne prilike I
IIV
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih oin Iz dolenjskih, hruaiskih in štajerskih uinskih goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
PRISTNI BRINJEVEC
FRANC SVIGELJU
se dobi po primerni ceni pri
na BREGU
p. Borovnica
Z A MJJ K E
oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOMF.
LJUBLJANA.
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
Pivovarna »UNION* v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobč se tudi tropine ln sladne cime, ki so kot živinska krma zelo priporočljive.
Dolenjsko vino
zelo dobro rdeče in fino rumeno kraljevino proda Valvazorjeva klet, Krško šf. 104. Pojasnila se dobijo pri Križmanu istotam.
g	CtOSTTI^NIČARTI	!
3	*	AKO	HOČETE	SAMI	SEBI	KORISTITI,	OBRNITE	SE	NA
STOLARNO IN STRUGARNO V SODRAŽICI
KJER DOBITE RAZNOVRSTNE STOLE ZA GOSTILNE IN KAVARNE, VRTNE STOLE KAKOR TUDI RAZNE KUHINJSKE PREDMETE IZ LESA PO TOVARNIŠKI CENI.
CENIKI NA RAZPOLAGO!
m------------
(r Raznovrstno
rudninsko vodo
priporoča
A. ŠARABON v Ljubljani.
>1 Glavna naloga rudninske vode in špecerijska veletrgovina. K
V	Ceniki	na	razpolago! W	Ceniki	na	razpolago	I
e*___________________________________________________________________si
Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kavarnarjem tvrdko
JOSIP PETELINC
Sv. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 7.
Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine.
Nizka cena.	Pošilja po pošti.	Točna postrežba.
L9g)gSg39ST?S39
Gostilničarji pozor!
Vinska trgovina KERIN IN DRUGI V KRŠKEM ima v svoji zalogi 40 hektolitrov
SILVANCA
in 20 hektolitrov domače črnine iz ieta 1921, istotako tudi letnik 1922 črnine visoke barve. Cena po dogovoru pri sodu.
Poceni in velika zaloga
NOVIH DVOKOLES
različne pnevmatike tudi za otročje vozičke, šivalni stroii in vsakovrstni deli PRI BATJELU, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji itd. v popravo. — Mehanična delavnica.
TD I D II N n“ tovarna dvokoles in .,111 ID U II H otroških vozičkov,
Karlovška cesta 4, Zvonarska ulica 1.
Pozor ^
gostilničarji!
Čast mi je javiti, da imam v svoji zalogi pristna stara in nova vina iz najboljših ljutomerskih vinskih goric, kakor tudi pristnega
=dalmafiinca=
črnega kakor belega, katerega oddajam po :: konkurenčno nlzkik cenah. ::
Za obilna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem
Ivan Kočevar
Gosposka ni. 3 »Zlatorog1*. Zaloga Spodnja Šiška
Kavškova ul. 255.
HEaamEaEHBHEEIiIH
Z v? "mi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namenim) In buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidne.je tvrdka
T. MENCINGER, LpiblJ?naf vogal Sv. Petra ceste in Resifeve ceste.
Vel«
tim obratom.
Zalona mineralnih vod.
Vrtne zložljive stole
po 50 Din
kakor tudi hišne, gostilniške in vsakovrstne stole iz upognjenega pohištva,, pisarniške fotelje po zmernih cenah dobavlja franko postaja Borovnica
4$
štolama „Kobi , Breg - Borovnica.
HODS
A. & E Skaberne
Mestni trg 10.
LJUBLJANA
Mestni trg 10.
Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
6preme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande itd.
Grno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za 5podnje perilo, in sicer od naj-cenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Perilo za dame in gospode, izgotovljeno iz najfinejega šifona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice in dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svile in etamina. Največja izbira florastih volnenih In svilenih nogavic, dokolenic in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in glace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majce, sviterji, športno perilo, kopalne obleke itd.
Solidna in točna postrežba.
Izdaja In zalaga ..Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zaje.c. — Tisk ..Narodne tiskarne1'.