Cvetje s polja modroslovskega.
(Spisal dr. Fr. L.) (Dalje).
15. Živa telesa.
J,
lako različna so med seboj telesa. Ni pa nobena druga razlika večja kakor med živimi in neživimi telesi. Vsakdo pozna žive stvari in jih loči od neživih. Doslej smo govorili o telesih sploh, sedaj nam je govoriti o živih telesih posebej, ker so imenitnejša od vseh drugih. Neživa telesa imajo mnoga svojstva, razne moči in mnogovrstne oblike, toda živa telesa kažejo višjo popolnost, večje moči. Zaradi tega so pa mnogo bolj premenljiva kakor neživa; neprestano se gibljejo, pa se tudi hitro pokvarijo in poginejo.
Ker se z živimi bitji pečajo razne vede poleg mo-droslovja, določeno je dovolj. katera prištevamo živim, katerih pa ne. Niso vsa jedne vrste in jednake popolnosti: na nižji stopinji so rastline, višje so živali; človek pa spada semkaj samo s telesom. O tem nam ni treba nadalje govoriti in tudi ni treba tega dokazovati. Pač pa moramo razjasniti in dokazati o obeh teh vrstah najvišje nauke, ker ti spadajo v našo modroslovsko vedo, posebne nauke prepuščamo drugim posebnim   vedam.
Pa so-li res živa bitja različna od   neživih?   Oni
učenjaki, ki se drže materijalizma, ne priznavajo bistvenega razločka med živimi in neživimi stvarmi, temveč trdijo, da delujejo tudi v živih bitjih iste moči kakor v neživih, samo mnogo bolj zapleteno in mnogovrstno. Zato tudi nadalje uče, da so živa bitja naravnost iz neživih. Potem seveda Bog ni ustvaril živih bitij, ampak izvirajo iz večne tvarine.
Toda popolnoma trdno in nedvomljivo je, da so živa bitja po svojem bistvu do cela raz-
,Dom in svet"  1897, št.  7.
Kristus in prešeštnica
lična od neživih.    To pa   razvidimo   iz   teh-le razlogov:
1.   Živa bitja imajo določeno in vsestransko omejeno zunanjo obliko in so celotna in jed-notna; neživa pa so manj  celotna in jednotna.
2.   Neživa bitja rasto na ta način, da se prijemajo zunanje površine drugi deli in kosi; živa pa sprejemajo hrano vase in jo preminjajo v svojo substancijo. Kamen-kapnik raste s tem, da se nabira okrog njega apno; žival pa raste
s tem, da použiva hrano. Ta razloček je jako velik, pa tudi jako očiten. Iz tega se vidi,
3.   da imajo živa bitja notranje središče in najtesnejšo medsebojno zvezo vseh delov, a neživa bitja imajo le mehansko zvezo med deli. Zato bolj ali manj lahko razkosamo neživa telesa, živa pa pokončamo,  ako  jih razkosamo.
4.    Prav tako znano in važno je, da neživa bitja nastajajo, ko se telo premeni v drugo telo; živa bitja pa se večinoma rode in le nekatera nastajajo tako, da se starejša bitja razdeli in njih deli žive dalje samostojno.
5.   Neživa telesa ne kažejo nobenih takih delov, ki bi bili različni, a vendar združeni s celoto; živa pa imajo različne dele, a vsa-
kateri ima svoje opravilo, ki se vjema s celoto. Tak del imenujemo telesno orodje ali organ. Ker imajo organe samo živa bitja, zato pravimo, da so organska, ali pa, da so organizmi. Organi so pri posameznih telesih jako različni. Čim popolnejši so organi, tem popolnejše je bitje. Neživa bitja se imenujejo tudi neorganska.
6.   Vsako   živo   bitje   nastane,   nekaj   časa raste in se izpopolnjuje,   potem   pa polagoma