CENA 1 N DIN 100 DINARJEV l 2fHP!i!i' TIM kazalo mm Maketa športnega Mer¬ cedesa, ki si ga bomo iz¬ delali za domače avtomo¬ bilske dirke. Ob članku o sloven¬ skem tehniškem muzeju objavljamo tudi sliko dela razstave v lesnem oddelku. SPRETNE ROKE Album za gramofonske plošče.193 Zrcalna kamera — v tej številki nagradni izdelek.195 Polsteni svinčniki in še kaj iz starega nalivnega peresa . 198 MODELARJI Domače dirkališče za električne avtomobile.199 NAPRAVIMO Sl RADIO Detektorski sprejemnik.203 TIMOV NAČRT MESECA Maketa ribiške ladje iz XVI. stoletja.207 BIOLOGI Topla greda.211 FOTOGRAFI Pomlad v fotografiji ... . 213 Trije praktični pripomočki.214 IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE Tehniški muzej v Bistri pri Vrhniki.217 NAŠ NAGRAJENEC: Jože Ahčin.219 KONTEMA KLUB.220 KAJ LAHKO KUPITE PRI MLADEM TEHNIKU V LJUBLJANI ... 222 Zaradi obširnega seznama materiala, ki ga imajo na voljo v trgovini Mladi tehnik, smo bili prisiljeni izpustiti v tej številki nekaj sestavkov, med njimi žal tudi rubriko VI VPRAŠUJETE — Ml ODGOVAR¬ JAMO. Vse odgovore na vaša pisma bomo objavili v prihodnji številki! SLIKA NA NASLOVNI STRANI: Grad Bistra iz XVI. stoletja, kjer je danes Tehniški muzej Slovenije. Slika je reprodukcija po Valvasorju spretne roke album za gramofonske plošče Gramofonske plošče so občut¬ ljive in je treba z njimi pazljivo ravnati. Niso odporne proti udarcem in zvijanju. Tudi prah jim škoduje. Od našega ravna¬ nja pri predvajanju in od tega, kako plošče hranimo je odvisno kako dolgo bodo ostale uporab¬ ne za predvajanje. Najslabše je plošče odlagati na kup, saj je pri iskanju želene plošče po¬ trebno premetati ves kup. Poznamo več načinov za shra¬ njevanje plošč. Največkrat so to raznovrstne omarice in predali. Ena od možnosti pa je tudi al¬ bum. Oglejte si risbe o zunanji podobi in izdelavi takšnega al¬ buma; morda se boste tudi vi odločili zanj. Risbe smo označili po abecednem redu, tako kot naj poteka tudi delo: A —- Velikost albuma se rav¬ na po velikosti plošče. V našem primeru smo se odločili za ma¬ le plošče premera 17,7 cm. Po tej. velikosti z malim dodatkom bomo prirezali albumske liste. B — Za albumske liste bo¬ mo izbrali dober, ne predebel karton, ki pa mora biti zadosti žilav, da se na pregibih ne bo lomil. Albumski list je pravza¬ prav vrečka. Na risbi B je pri¬ kazan razgrnjen list, na katerem so s črtkastimi črtami označeni tudi vsi zgibi. Zgibe napravimo z zgibalnikom ali z nekim dru¬ gim topim črtalom ob ravnilu. C — Prirezane in zgibane li¬ ste nato po zalepkah (zgoraj in spodaj) zalepimo. Tako dobimo vrečko. D — Za izravnavo debeline albuma moramo upoštevati de¬ belino gramofonskih plošč. Zato k vsakemu listu prirežemo kos lepenke, ki ga vlepimo k hrbtu lista. Prilepimo ga ob notranji strani prve zgibne črte, ostali kos lista pa prilepimo čez le¬ penko. Nato z luknjačem prebi¬ jemo luknjice. 193 Ko smo liste do tu izdelali, moramo napraviti še krožne iz¬ reze tako, da bodo vidne etikete gramofonskih plošč s podatki. Premer krožnega izreza je pri našem albumu 9,3 cm. Ta izrez lahko napravimo na več nači¬ nov: s šestilom, če mu namesto nastavka s svinčnikom pritrdi¬ mo oster nož, ali z izrezavanjem ob šabloni (pločevina ali veza¬ na plošča). E —■ Sledi izdelava platnice. Na risbi E je prikazano, kako je treba prirezati lepenko. Plat¬ nica se ne sme kriviti, zato je treba uporabiti debelejšo lepen¬ ko (bela št. 20). F — Za prevleko je najpri¬ mernejše knjigoveško ali tudi 194 kako drugo platno. Kose le¬ penke je treba položiti na na¬ mazano platno kot je videti na risbi F. Za lepljenje uporabite kožni (mizarski) klej. Ko je platnica izdelana je treba pre¬ biti luknjice tako, da se bodo ujemale z luknjicami na listih. G — Albumske liste vložimo v platnico, skozi luknjice pa po¬ vlečemo vrvico in jo tesno za¬ vežemo. Album je tako izgo¬ tovljen. Za plošče drugih velikosti je treba na podoben način prikro¬ jiti mere albumskih listov. Ra¬ zumljivo je, da takšen album lahko uporabimo le za plošče istih velikosti. L. P. zrcalna kamera nagradni izdelek Kdor si bo naredil to zrcal¬ no kamero, bo lahko opazoval z njo lepe barvne slike na za¬ slonu (5). Kamero bo naravnal proti predmetu, ki ga želi videti na tem zaslonu in leča (15) mu bo sliko predmeta preko zrcala U8) projicirala na omenjeni zaslon. Čim bližji bo predmet, tem dalje bo treba iztegniti cev objektiva (leče) iz ležišča. Ni to samo zanimiva igrača, ampak tudi izvrstno učilo v fiziki, še posebno v fotokrožku. Predno začnemo z izdelavo, si moramo preskrbeti lečo. Naj¬ primernejša je še nevdelana le¬ ča za naočnike znamke Ghethal- dus (Zagreb). Dobi mo jih v vsa- 195 Skica razstavljenega objektiva 196 Mo KOSOVNI SEZNAM 1. pridvižni pokrov iz vezane plošče 140 mm X 13 mm X X 4 mm 2. protisvetlobni zaslon iz kartona — 2 kom. platno ali črn papir 3. pokrov, pritrjen na škatlo, vezana plošča 13cmX X 7 cm X 4 mm 4. kotna pločevina, pocinkana pločevina 0,65 mm X 15 mm X 15 mm, 2 komada 5. motno steklo 120 mm X 124 mm X 2 mm 6. letvica 6 mm X 6 mm X 120 mm 7. vezana plošča 122 mm X 76 mm X 4 mm 8. vezana plošča 122 mm X 202 mm X 4 mm 9. letvica 10 mm X 5 mm X 170 mm, 2 komada 10. cev, držalo objektiva iz pocinkane pločevine 0,65 mm, premer 62 mm, dolžina 110 mm 11. cev objektiva iz plastične mase zunanji premer 60 mm, dolžina 110 mm 12. notranja cev objektiva iz kartona 13. obroč objektiva iz vezane plošče 14. cev za pritrditev leče, dolžina 10 mm, zunanji premer 52 mm, karton ali polivinil 15. leča za očala, 4 dioptrije ali F je 25 cm 16. cev za pritrditev leče dolžina 50 mm zunanji premer je 52 mm, karton ali polivinil 17. letev za pritrditev zrcala v spodnjem delu kamere, dol¬ žina 120 mm 18. zrcalo, navadno, brez napak 195 mm X 120 mm 19. letvice za zrcalo 10 mm X 5 mm X 185 mm, 2 komada 20. sklepna spona, mala, 2 komada ki trgovini z optiko. Cena 6 N dinarjev. Imeti mora +4 diop¬ trije, to je 25 cm žariščnice. Lahko uporabimo tudi kako drugo lečo, toda ne z daljšo ža- riščnico kot 35 cm in ne krajšo od 20 cm. V tem primeru bomo morali seveda dimenzije kamere ustrezno povečati ali zmanjšati. Naš opis velja za kamero z lečo z žariščnico 25 cm. Vse te leče imajo premer 52 mm. Vdelati jo moramo v cev (11), najbolje iz plastične mase z zunanjim premerom 6 cm. Take cevi pro¬ izvaja naša industrija plastičnih mas. Ker pa notranji premer ne ustreza, je približno 4 mm pre¬ velik, vložimo vanj še karton¬ sko cev (12), ki jo napravimo sami, tako da zvijemo okoli pri¬ mernega valja ali steklenice tanjši pravokotnik iz kartona 11 cm X 20 cm in nastalo cev potisnemo v plastično. Dolžino pravokotnika moramo določiti s poskusom, da dobimo notra¬ nji premer 52 mm. Lečo pritrdi¬ mo v cev z dvema obročema (14 in 16), iz kartona ali pa iz polivinila. Napraviti moramo tudi držalo cevi objektiva (10) iz navadne pocinkane pločevine 0,65 mm. Ta cev ima premer 62 mm in je dolga 6 cm. Spojimo jo eno¬ stavno s stikom, ki ga prispaj- kamo. Cev objektiva bo imela seve¬ da ohlapen pomik v tem držalu, zato pa mu prilepimo znotraj po celi dolžini kako primerno blago, kot obroč, ki bo tesnilo. Sledi izdelava škatle iz veza¬ ne plošče z zunanjimi merami 21 cm X 16 cm X 13,5 cm. V sprednji steni škatle izrežemo ležišče pločevinaste cevi (10), ki pa mora biti tesno, da bo cev dobro pritrjena. Nato vde¬ lamo v škatlo odbojno zrcalo v kotu 45°. Ležišče zanj sta dve letvici (19) prilepljeni na no¬ tranjo stran bočne stranice škatle. Na dnu škatle preprečuje zrcalu odmik od ležišča letev H7), ki jo tudi prilepimo na notranjo stran škatle. Zgoraj preprečuje odmik zrcala okvir iz vezane plošče (10), ki leži na dveh vodoravnih letvicah (9), prilepljenih ravno tako na no¬ tranjih straneh bočnih stranic škatle. Ta okvir ima odprtino, ki je na sliki III. narisana kot črtkan kvadrat. Nad njo leži namreč motno steklo (5). Motno steklo napravimo tako¬ le: Izrežemo dve stekleni plošči 120 mm X 124 mm X 2 mm iz okenskega stekla brez napak. V možnarju ali kako drugače zme¬ ljemo že zlomljen brusni kolut in prah presejemo skozi dvojno najlon nogavico. Eno stekleno ploščo položimo na mizo (za¬ ščitna deska I) nanjo nasujemo malo tega brusilnega praška in nekaj kapljic vode. Z drugo plo¬ ščo drgnemo po njej. Nekaj časa čutimo, da brusilni prašek dobro reže. Potem prenehamo, operemo obe plošči in ko ju po¬ sušimo vidimo, da imata pone¬ kod že motno površino. Bruše¬ nje nadaljujemo, dokler nista obe plošči enakomerno motni. Boljšo ploščo izberemo za našo refleksno kamero. Če pa je v bližini steklar, nam bo vse to delo napravil hi¬ treje in za malo denarja. Motno steklo (5) položimo na okvir (9). Pomik stekla vzdolž škatle preprečuje deščica (7), navzgor pa letvica (6) in kotni pločevini (4), ki sta pri- 197 po/ate' 7a konica cevka i medeninasta cevka polstcae konice ( plutovinasti Zamašek zareza za zrak viti na bočni stranici z vijako¬ ma s polokroglo glavo M 3 X 10 z matico na notranji strani. Pokrov na vrhu škatle je na- rejen iz prilepljene deščice (3), na katero je z dvema sklepnima sponama (20) pritrjen pridviž- ni pokrov (1 ) iz vezane plošče. Da bomo sliko na motnem ste¬ klu bolje videli, prilepimo na notranji strani pridvižnega po¬ krova (1 ) dva protisvetlobna zaslona iz kartona (2), ki se lahko upogneta navznoter, eden čez drugega, ko škatlo zapremo (glej sliko I. in II.). Upogib naj bo iz črnega polivinilnega plat¬ na. Notranjo stran pokrova, za¬ slon in notranje dele škatle mo¬ ramo pobarvati s črnim tušem. Tudi zunanjo stran škatle lepo obdelamo in lakiramo po želji. Lahko jo tudi prevlečemo s po- I i vini I n im platnom. K E. M. polsteni svinčniki in še kaj iz starega nalivnega peresa Gotovo ste že slišali za novo risarsko pripravo ali pa ste celo že videli risbe, narisane z debe¬ limi mehkimi črtami. Ta pripra¬ va je polsteni svinčnik ali kot mu tudi pravimo, »flomaster«. Lahko ga kupimo v papirnici, je pa drag, vendar pa tako pre¬ prost, da ga z malo truda nare¬ dimo sami. Uporabljali ga bomo v šoli pri risanju ali pa pri iz¬ delavi raznih skic in risb. Za osnovo vzamemo staro na¬ livno pero, lahko tako na bat ali pa na gumijasto žogico; se¬ veda pa morata biti bat ali žo¬ gica še uporabna. Od nalivnega peresa odstranimo sprednji del s peresom ter držalo dobro iz¬ peremo pod vodo. Del, kjer je bilo pero, stožčasto zaoblimo s pilo ali na srednje grobem ste¬ klenem V odprtino, kjer je bilo pero, vložimo 2 cm dolgo me¬ deninasto cevko, ki jo odrežemo z rezljačo od cevke izrabljenega kemičnega svinčnika. Če je cev¬ ka preozka, naj nas to ne moti, ker vmesni prostor izpolnimo z raztopljenim pečatnim voskom. Od starega klobuka ali drugega kosa klobučevine izrežemo pri¬ bližno 3 cm dolg trak, ki je lah¬ ko nekaj širši in debelejši od cevke. Ta klobučevinasti del vstavimo v cevko tako kot bi privijali vijak. Iz cevke naj gleda 5 mm dolg košček, ki ga z brit¬ vico prirežemo v konico, v klin ali pa ga poševno odrežemo za pisanje širokih črt. Namesto . klobučevine upora¬ bimo lahko debelejše mehko usnje, ki ga prirežemo enako kot klobučevino. 198 Barvo (črnilo) za pisanje in risanje s polstenim svinčnikom si tudi pripravimo sami iz lužila za les ali iz barv za barvanje blaga. Seveda pa bomo za našo uporabo naredili močnejšo kon¬ centracijo barve. Največkrat uporabljamo črno, orehovo ali mahagonijevo lužilo. Polsteni svinčnik napolnimo z barvo enako kot napolnimo nalivno pero s črnilom, le da moramo pri prvem polnjenju počakati, da se klobučevina ali usnje do¬ bro prepojita z barvilom. Iz starega neuporabnega na¬ livnega peresa lahko naredimo tudi druge pripomočke. V odpr¬ tino spredaj lahko vstavimo me¬ hak čopič za vodene barvice, s katerim bomo čistili objektiv pri fotoaparatu. Tak čopič se pri prenašanju ne poškoduje modelarji domače dirkališče za električne avtomobile niti ne umaže, lahko pa ga ra¬ bimo tudi za barvanje. Večkrat rabimo krajše in tanjše cevke. Te dobimo iz iz¬ rabljenih kemičnih svinčnikov. Iz dveh takih cevk in iz zamaš¬ ka izdelamo fiksirko, ki jo ra¬ bimo pri risanju ali za lakiranje modelov ali maket. Če konec cevke zbrusimo v oster rob na finem smirku ali na fini pili, s tako cevko vrtamo luknje v plu¬ tovinaste ali gumijaste zamaške. Iz stožčaste konice izrablje¬ nega kemičnega svinčnika in iz V lanskem letniku revije TIM smo v 5. številki objavili nekaj vrstic o modelih avtomobilov, ki vozijo po malem dirkališču, pod naslovom »Avtomobilske dirke«. Danes pa objavljamo nekaj navodil o gradnji takega dirka¬ lišča. To so bolj napotki za gradnjo, kot pa pravi načrt. Ta¬ ko bo skupina modelarjev sama razmišljala o tem, kako izbolj¬ šati progo in model. Delo bomo razdelili na več delov. Osnovni del je proga, ki jo bomo tudi najprej izdelali. Pro¬ ga je dvotirna in ima obliko »osmice«. Avtomobila namreč ne bi mogla imeti enako dolge poti, če bi bila proga v obliki kroga. Notranje vozilo bi imelo krajšo pot. Na sliki 1 vidite ta¬ ko enostavno progo in mere za¬ njo. Seveda pa lahko izdelate daljšo progo, z več zavoji, le »osmica« mora ostati. Tam, kjer se progi križata, moramo izde¬ lati »viadukt«, ki naj bo 100 milimetrov nad spodnjo progo. Progo izdelamo iz 5 mm de¬ bele vezane plošče. Zareza mora biti enakomerno široka po vsej majhnega zobnika pokvarjene ure izdelamo pisalo za kopira¬ nje načrtov, za risanje matric ali za delitev črt na enake dele. S fino pilo odpilimo vrh stožca in odstranimo jekleno kroglico. Z rezljačo št. 1 zažagamo vzdolž¬ no zarezo, ki naj bo nekaj dalj¬ ša od polmera majhnega zobni¬ ka. Pri konici stožca prevrtamo luknjico za ležaj osi zobnika. Os izdelamo iz bucike in jo na eni strani zakrivimo in odščip- nemo, da ne izpada. Teodor Kreuzer dolžini proge. Širina zareze zna¬ ša 4 mm. Na spodnjo stran pro¬ ge pribijemo letvice, ki bodo vezale posamezne dele proge; služile pa bodo tudi za stike prog. Slika 2 I Špranjo moramo dobro obde¬ lati, da bo gladka, sicer bi se vodilo avtomobila zatikalo in vozilo ne bi doseglo hitrosti. Tik ob špranji pritrdimo na vsaki strani 4 mm širok trak bakrene ali medeninaste tanke pločevine, po kateri bo vozilo dobivalo tok. Za pritrditev traku nam služi lepilo »UAV-plus«, slabše je le¬ pilo »Boropor«. Navodila za uporabo omenjenih lepil so na¬ pisana na tubah! Lahko pa pri¬ trdimo trak tudi z žebljički, ka¬ terih glavo po pritrditvi obrusi¬ mo v isto višino s trakom. Na traku ne sme biti ničesar, kar bi lahko oviralo vožnjo. Na stič¬ nih mestih posameznih delov proge prispajkamo koščke ne- izolirane bakrene žice za vez med trakovi. Na enem od de¬ lov proge prispajkamo tudi ži¬ co, ki jo priključimo na trans¬ formator in vodilo. 199 10 o O m -i. in , Od izdelave proge so v naj¬ večji meri odvisni tekmovalni pogoji, zato izdelajte progo skrbno in natančno. Sedaj pride na vrsto avtomo¬ bil. Izdelati moramo model v merilu 1:32. Na sliki 3 vidite njegovo obliko in preseka. Ta¬ koj opazite, da je to vozilo Mercedes-Benz 190 SL. (Pozneje bomo objavili še kak drug tip vozila.) Za pogon vozila bomo upora¬ bili elektromotor, izdelek tovar¬ ne »Mehanotehnika«, EMT 1A, ki sicer ni najboljši, vendar je pri nas edino dosegljiv. Motorju prilagodimo šasijo 1 slika 4. Za prenos bomo upora¬ bili kar stožčaste zobnike iz mo¬ torja Delfin. Za osi vozila upo¬ rabimo 1,5 mm debelo varilno žico, kolesa pa so lahko tudi malo večja ali manjša od pred¬ pisanih (kar pač imamo na raz¬ polago). Šasijo izdelamo iz 1 do 1,5 mm debele medeninaste plo¬ čevine. Spredaj pritrdimo vo¬ dilo 2. Vodilo trdno pritrdimo na šasijo, kar je zelo enostavno. Bolje je, če je vodilo povezano s kolesi, tako da jih obrača v smeri vožnje. Na sliki 5 vidite dve izvedbi obračanja koles. Vsi deli so iz pločevine. Vodilo iz¬ delamo iz 2—2,5 mm debele pločevine. Vozilo dobiva tok preko drsnikov 3 iz traku na progi. Izdelamo jih iz tanke plo¬ čevine, 0,3—0,5 mm, ki mora biti prožna in dober prevodnik toka. Zakrivimo jo po obliki na sliki 6. Na šasijo jo pritrdimo z M 2 vijaki tako, da je eden od drsnikov izoliran od drugega. Izoliramo ga s pertinaksom. Na vijaka prispajkamo žici, ki vo¬ dita do sponk na motorju. Karoserijo izdelamo iz meh¬ kega lesa, iz papir mašea ali — kar je še boljše — iz balze. Ob¬ lika mora biti čimbolj podobna pravemu vozilu. Vetrobran izde¬ lamo iz celuloida. Vozilo pobar¬ vamo v živi barvi (rdeče, sre¬ brno, modro) in mu narišemo startno številko. Vodilo izdelamo po skici na sliki 7. Škatlo vodila izdelamo iz vezanega lesa, upor (b) izde¬ lamo iz vrtljivega potencio¬ metra, kakršnega uporabljajo pri radijskih aparatih, drsnik (a) pa izdelamo iz traku 0,5 milimetra bakrene pločevine. Vse ostalo je leseno. Potrebuje- 200 201 šav/o Cfr^gka Vodilo /Co/ltr. / 220f mo še gumico, ki nam bo vra¬ čala ročico (c) v položaj »stoj«. S pritiskom na ročico poveča¬ mo hitrost vozila. Na sliki 8 je narisana celotna vezava proge, transformatorja in vodila. Transformator ima napetost 12 V in jakost 1 A. Dodati moramo tudi usmernik. Pozitivni pol mora biti na levi strani zareze, če gledamo v sme¬ ri vožnje. Izdelava proge je primerna za šole, kjer dela skupina mo¬ elektrotehniki detektorski sprejemnik (V.) Sprejemnik, ki smo ga nazad¬ nje zgradili, deluje popolnoma v redu in vse bi bilo prav in dobro, če bi poslušali lahko tudi tisti, ki nimajo slušalk na uše¬ sih. Naš sprejemnik torej je in ni pravi radio! Te hibe nima sprejemnik z zvočnikom, zato bomo tudi svojega opremili z njim. Tako bodo prišli na svoj račun naši prijatelji, obenem pa bo v njihovih očeh zrasel tudi delarjev pod vodstvom učitelja tehničnega pouka, oziroma in¬ štruktorja v tehničnem krožku. Če boste naleteli na težave, nam pišite, da jih skupaj pre¬ magamo. Veliko uspeha pri delu P. B. ugled mladega radioamaterja. Mimo tega bo načrt za transi- storski sprejemnik z zvočnikom še posebej dobrodošel tistim bralcem TIM-a, ki se doslej še sploh niso lotili gradnje, ker niso mogli dobiti slušalk, ali pa se jim gradnja sprejemnika s slušalkami ni zdela dovolj zani¬ miva. Res bo treba nekoliko globlje seči v žep, vendar se izplača. Transistorski refleksni sprejem¬ nik z zvočnikom Slika 14 prikazuje popoln na¬ črt našega novega sprejemnika. Na prvi pogled vidimo, da je vhodni del novega sprejemnika (do kolektorja AF 261) enako zgrajen kot naš zadnji (refleks¬ ni) sprejemnik s slušalkami. Danes se ne bomo mudili z raz¬ lago delovanja vhodnega dela, ker to razlago bralci lahko naj¬ dejo v 4. številki TIM-a. V zvezi s tem naj opozorimo, da je kon¬ denzator C/, (56 pF), ki je bil vezan vzporedno s slušalkami, v novem sprejemniku odpadel. Za¬ radi tega se je spremenila tudi oznaka obeh kondenzatorjev s kapacitivnostjo 3300 pF (C/, na¬ mesto Cs in C5 namesto Co), kar pa pazljivega bralca ne bo mo- tib. Šibko moč, ki je zadostovala za glasen sprejem v slušalkah, prevzame v našem novem spre¬ jemniku delovni upor R/, (4,7 kQ) prvega transistorja. Nape¬ tost na uporu R4 deluje preko elektrolitskega kondenzatorja Co (lOuF) na bazo tranzistorja Ta in požene skozi njo šibak tok. V drugem tranzistorju (AC 250) se ta šibki tok ojači, zato ima¬ mo na njegovem delovnem upo¬ ru Rg (3,9 kQ) mnogo večjo moč kot na delovnem uporu pr¬ vega transistorja (R4). Ta moč pa še vedno ne zadostuje za za¬ dovoljiv sprejem v zvočniku, zato jo še enkrat ojačimo v tret¬ jem transistorju (AD 150). V kolektorskem vodu tretjega tran¬ sistorja (»končni« transistor) je delovni upor nadomeščen s primarnim navitjem izhodnega transformatorja Tr, ki ima na sekundarno navitje priključen permanentno dinamični zvočnik Zv, čigar tuljavica ima impedan- co (upornost) 3 O in je grajen za moč 3 W. Elektrolitska kondenzatorja Co in Cs prepuščata nizkofrekvenč¬ ni tok, ki zato nemoteno teče iz kolektorja Ti na bazo T2 in iz kolektorja T2 na bazo T3; obe¬ nem Ce in Cs ne dovolita, da bi na bazo T2 vplivala enosmerna napetost kolektorja Ti, na bazo T3 pa enosmerna napetost ko¬ lektorja T2. Upora R? (2,4 kQ) in Ru (27 Q) skrbita, da zunanja tem- 203 peratura ne vpliva preveč na delovno točko transistorjev T2 in T3. Da se ne bi zmanjšalo ojačenje nizke frekvence zaradi padca napetosti na emiterskih uporih R7 in Rn, sta le-ta pre¬ meščena z elektrolitskim kon¬ denzatorjem C7 (25 do 50 uF) in Cg (100 do 250 uF). Delovno točko transistorja T2 določajo upori R5 (56kf2), R 6 (18kš2) in R7, delovno točko transistorja T3 pa upori R9 (8,2 kQ), Rio (12 k_Q) in R11. Ker se tranzistorji — kljub temu, da imajo enako oznako — včasih precej razlikujejo, je mogoče, da pride pri sprejemu močnih oddajnikov do popačenja. V ta¬ kem primeru je treba popraviti nastavitev delovne točke. Nasta¬ vitev delovne točke transistorja T2 poskušamo popraviti najprej s postopnim večanjem upornosti upora R5, če to ne zaleže pa s postopnim manjšanjem njegove upornosti. Za R5 lahko vstavlja¬ mo upore z upornostjo od 33 kQ do 120 k Q. Če se zaradi tega popačenje nič ne popravi, vsta¬ vimo za Ro nazaj upor z upor¬ nostjo 56 k Q, ki jo predpisuje načrt. Nato poskušamo poraviti nastavitev delovne točke transi¬ storja T3 najprej s postopnim večanjem, nato pa s postopnim manjšanjem upornosti upora Rg. Upornost upora Rg smemo spre¬ minjati v mejah od 5,6 k Q do 15kQ. Če tudi to ne zmanjša popačenja, vstavimo za Rg nazaj upor z upornostjo 8,2 k Q. V ta¬ kem primeru lahko z gotovostjo sklepamo, da je vzrok popače¬ nja kje drugje. Elektrolitski kondenzator Cio (250 do 500 uF) ima važno na¬ logo. Če baterija B ni več nova, se kaj rado zgodi, da začne ves sprejemnik divje nihati in se v zvočniku sliši samo še zamolklo pokanje, drdranje ali celo tulje¬ nje. Ti pojavi prenehajo takoj, ko premostimo baterijo z elek¬ trolitskim kondenzatorjem Cio- Zato je najbolje, da ta konden¬ zator vgradimo takoj na začetku 204 in se tako izognemo morebitnim nevšečnostim. Pozor! Pri vgrajevanju elek¬ trolitskih kondenzatorjev je tre¬ ba paziti na pravilno vezavo. Zato je tisti priključek, ki je na kondenzatorju označen s » + « tudi v načrtu označen z istim znakom. V nobenem primeru se ne smejo elektrolitski kondenza¬ torji vgraditi drugače kot pred¬ pisuje načrt! Izhodni transformator Tr slu¬ ži za pravilno prilagoditev majh¬ ne upornosti zvočnika Zv (3