podarske y obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskamici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za Četrt leta 1 gold.; pošilj po posti pa leto 4 gold. 60 kr za pol 2 gold. 40 kr., za cetrt leta 1 gold. 30 kr H r Ljubljani v sredo 15. septembra 1875. O b s e g : O zboljšanji planinskega gospodarstva. Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. (Dalje.) vega vina. ubij avec. ustaja. Čudna različnost cenilnih tarif. Zopet druga trtna uš. Gospodarske novice. 4 .AW Mtr' . ^ , nf t ne* Pr ei ska vef i&o^ Stiri leta Kako kmečki diplomati sodijo ustajo Ercegovinsko in Bosniško. Mnogovrstne novice. Policijski komisar. (Dalje.) Naši dopisi. Magjari in Bosniško-Ercegovinska Novicar. Gospodarske stvari. zboljšanji planinskega gospodarstva. Poročilo predstojnika podružnice Bohinjske Jan. Mesarja.*) Ker mi je si. glavni odbor družbe kmetijske dogovorno z visokim c. k. kmetijskim ministerstvom izrocil nalogo, popotovati po nekaterih krajih naše dežele v zadevah planinskega gospodarstva, mislim bodi-si v dolini ali na planini, rastline vspešno le rasti morejo, če svoji naturi primerno podnebje in potrebni živež iz zemlje imajo , in je zato po enakih postavah po katerih je treba dolinsko polje obdelovati in mu po-vračevati, kar se mu je z žetvijo vzelo, skrbeti tudi treba za rodovitnost planinskega sveta, ker ne more brez škode za planinski vžitek biti če kostéh in ga zivma v mesu, planšarji pa ; sami dobro rejeni, v maslu da siru in skuti vedno le s planine nosili, pa bi se primerno tudi ne skrbelo, ohraniti jo rodovitno da ne opesa, vsaj nekako dolžnost spolnim, ako o tem vsaj nekoliko ampak dalje Še svoje poletne goste z vsim tem preskrb- porocam more. Poglavitno bile so 3 okolice y «I naše dežele, katerim bil moj obisk, ki se je vršil preteklega meseca julija, planini v Kamniški okolici, planini na Nanosu pri Vipavi, in c) planini v ljevati Zato je treba skrbeti za razširjanje dobre planinske paše s tem, da se nerabni prostori po- namenjen > namrec : trebi jo, očistij o kamna, paši škodljivih rast- j lin, k 1 a d o v j a da se Gozdu pod Snežnikom na Notranjskem, za prvo dotični gospodarji vsaj nekoliko opozorili na marsikatere pomanjkljivosti in nedostojnosti in po njih spoznanji sčasom nagnili na bolje planinsko go- grmovja, ali da se iz m oČ vir ni h kosov voda odpelje ter kisla spremení v sladko travo, vsem tem pomnožuješ planinsko pašo, razširjaš vžitno planino, vžitno sveta, ki se „planinski pašnik" imenuje, če je pa pravim — ker čemu ti je še toliko spodarstvo ne le gledé skrbnejšega varova nj a živine in umnejšega in marljivejšega oskrbovanja planinske ledine, po katerem more na planinah rasti več in pitniše paše ter iz nje zarediti se mlada živina trdnejsih kosti in več mesa, molzni živini pa se vimena polniti z obilnišim in mastnejšim mle- groblja ali z grmičevjem in krvinčastim lesom pokrit, da trava rasti ne more. Brez tacega oskrbovanja se pla- ninski vžitek leto za letom zmanjsuje in na zadnje o m > ampak tudi gledé tega > da to mléko podělo- vali v take izdelke, po katerih se pridobi več denar-nega pridobitka iz njega. Zato se je povsod po pregledu planine, stanarij in planina kot pašnik popolnoma mine , zlasti če se tudi sicer zoper neugodne natorne vplive zdatno ne varuje, kakor se Švicarski planšarji še dandanašnji v narodnih svojih pripovedkah z žalostjo spominjajo najlepših planin polnih timijana (Blumlisalm) in druzih rastlin, ki so bile i udorih, zasipih pa jih ni več, so minule, nerabne postale po ; natancni poizveďbi ravnanja z mlekom dotični poduk kakor je kje potrebno bilo, poglavitno sukal okoli toček: a) o umni porabi planinskega sveta i skrbnosti v ) o oskrbovanji živine i in glavitnega pridelka, namreč mleka. tem poduku se je, kakor je naneslo o umni porabi po- ali koj na Y lCULÍ uuuuau DO JCž, ftftttUl JO liauoojiv J »H planini pod milim nebom , ali dogovorno kje v dolini poplavih itd. zavolj nevarovanja in neprávem času ; zakaj tam, kjer člověk svojo dolžnost zamudi, sila naturnih moči togotno in neusmi-ljeno razdira. Tedaj ustavljaj se takemu razdiranju in končevanju planinske ledine po lijakih , zasipih itd. koj v začetku s tem, da varuješ gozd posebno nad pašo, brez katerega v obližji je planinsko gospodarstvo že tudi sicer sila težavno da v strugo deneš lijaka, da zbranim gospodarjem povdarjalo da enako kakor do- z nasadbo pripravnega grmovja neki jéz postaviš zasi- guo^uuaxjcm JJKJ vuciijaiv , u«. «V- . i. i . hnsko polje, so tudi planine vir in pripomoček kme- PanJu> al1 fjer Je tijskega blagostanja, da povsod po celi zemlji božji treba, tudi s povpreČnimi plotovi ne- To poročilo poducnega potopisa gosp. župnika M »arja, za naprtjucK. vsega Kuit;tij»ivi4, at; puecuuu pa jpiumu- uaiavuc ono iiivž i\«aj auatucga uuocui, oiupai> io u skega gospodarstva neutrudljivega predstojnika podružnice kme- lostjo gledati more, kako se po neukrotljivih nezgodah tijske v Bohinjski Bistrici je si. centralni odbor izrocil vred- planinska goličava vedno niže pomikuje. -, . . ____. .. « i •• T-fc »v 1 • » "I • 1 1 apredek vsega kmetijstva, še posebno pa planin- naravne sile niČ kaj zdatnega doseći varne strmine vtrdiš, kakor jih sèm ter tjè pri želez-nicah vidimo, — sploh stori, kar po okoliščinah moreš dasiravno je pa tudi to resnica, da večkrat člověk zoper « M 1 . ^ aj ê t 1 y z za- ? ampak ttistvu z željo, naj ga natisne v „Novicah" v berilo in poduk Přišel je pogovor tudi na to, kako je za veči pla- V8em katerim je mar za povzdigo planinskega gospodarstva, ninski vžitek skrbeti ne le z napravo dobrih hlevov Vred. v katerih je živina zoper mraz in hudo vreme zavaro- 30f vana tudi ) 3 da tako ne boieba in mleka ne zgublja ; ampak nem vremenu skrbnim čuvanjem nad živino, katere rivec goditi u^m »i^LUCUU /J^UUlll^ nuuai i prenaševanje panjev tudi lahko kedar ni časa za drugo delo ke ali celó t in noga ravno to, kar bi jej v živež služilo, pokonču- oskrbljujejo, ker narejeni roji še niso težki o ci jeta, če namrec prešiči niso popolnoma v svinjaku zaprti ali pa vsaj le na gotove manjše prostore ograjeni, ampak če prosto, kar po najlepši travi riti smejo, pa priliko druzeg jlože se pa na ta način čebelari , če se na ? dva Čebelarja, katera kake pol ure drug 0d tLLLipti ťw uč piuoiu, i\ai uajic^Di no»* ini oiucjvj jjoi ui uùo^ti StanUjeta, ojvupřtj vzíč* metri, uči cuc se tudi druga živina skrbno ne privracuje in se umno svoje narejene roje nosita in na-nje pazita skupaj vzameta, da eden tako drugemu ne popase zvrstoma kos za kosom, ter tako živina, sama sebi prepuščena, dobro travo še boljše iskaje prej polovico manj J3 ČX LIJ čt acui Ul cpuouuu«j inavu O v> wvijou iwanjv j/ivj TOJ e xv Jjaicij U i- i. ii. co VJ, j^Ub^JLU ua pohodi, predno se pase na nji, ali svojevoljno v deževji prijatelj naredel, nazaj domů nese. potov iu«, m pauna j ta, iv u im at a ker lahko eden svoje narejene y prijatelju pr potem pa zopet te > kar Jih je zahaja, kamor bi se v suhem To na močvirnate prostore vremenu zaganjati smela. Povsod se je tudi posebno priporočevala umna po- kateri zelo veliko čebel imajo, tudi še druge koristi raba planinskega gnoja, ga raznositi ali raz- sicer te le , da se narejeni roji za nekaj Časa v kak dru ulnjak prenesó, ponuja pa posebno takim čebelarjetn ) > m voziti po ledini, da zraven stanarij nakupičen zastonj prostora ne jemlje, nesnažnosti in napotja ne delà, am- pak tje pride, kjer ga e treba v živež rastlinam. Cez skupaj i Čebele imajo več paše, če jih ni prav veliko kakor pa, če jih je zelo veliko na enem kupu. Če se velika družina k mizi vsede, pa se le majhna skleda vse je za planine potrebna nalašena naprava zredce- na mizo postavi, bodo ljudje lačni od mize vstali, inče nega gnoja iz vode in kravjeka , ker z njim polo- se na majhnem pašniku veliko živine pase, bo živina stra- dala. Ravno taka je tudi pri čebelah. Ako jih je zelo ve- kacih 200 do 300 panjev skupaj v enem liko recimo vico več prostora za gnojenje lahko povzames, m je tudi bolj v pripravnem stanu, da ga rastline kot živež ívwui^ u^íu ^^ ^ ^^^ ťmijv» »«.«^««j * lože dovzamejo, ker hitrejši pririje v grivo do rastlin- ulnjaku, jim rado tudi v dobrem vremenu začne paše pri- skih koreninic, nasproti pa se trdi gnoj na sicer že bolj manjkovati, to pa uboge živalice primora, da morajo stra- subem planinskem zraku večkrat že zeló razruši, predno dati ali pa da morajo v take kraje hoditi si potrebnega njegova redivna moč v zemljo zleze. živeža iskat, ki so od ulnjaka že preveč oddaljeni. Ako opozorom na napravo ali primerno popravo pa morajo čebele dalječ v pašo hoditi, s tem veliko za- stanov, hlevov, skrb za vodo ljudem in živini bila mudé, kajti lahko bi med tem vsaka 3—4krat přinesla je prilika opomniti tudi na napčnost, Če se živina pre- ako bi pašo blizo imele, predno iz daljnega kraja en-z go daj ali pre vec živine v planino na pašo zastavi, krat prinese. Zraven tega se tudi veliko več Čebel po- in se drobnica ne po oddaljenih, grših strmejših pro- gubi 7 storib, ampak koj pomešano z goveđi pase. Tej nepri- kakor pa če imajo blizo ulnjaka paše zadosti če so primorane, dalječ od ulnjaka paše iskati čebele 7 j \j tuu ^ » uui a j uvpir i\aj\ui. pa xluaju uuůu uiujan.a paov ijauuon , voilujh oštri planinski red v okom přišel, veliko trpé, če morajo zlo dalec letati, in marsikatera stojnosti naj po katerem posebno na Kam niskih planinah pamet- posebno če dobro obložena nazaj domu. leti 7 7 onemore nejši gospodarji že dolgo zdibujejo. (Dalje prihodnjič.) Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji. Iz tega (Dalje.) kar sem dozdaj med potjo in pogine; veliko jih pa tudi nevihte invplohe ali hude ure pokončajo, kakor hitro nastopijo. Čebele sicer res že poprej kolikor toliko čutijo, kedaj se kaka nevihta přibližuje, zato v tacih primerljejih tudi sku-poma domu leté, al zelo oddaljenim to ni mogoče. Čebele, katere morajo zeló daleč od doma paše iskati, si pa tudi perute prej pokončajo in raztrgajo, in morajo zavoljo tega prej poginiti, kakor pa tište, katere blizo ulnjaka že potrebno pašo dobé. • • o nar ej a nj i rojev go- Cebelarju, kateri ima zeló veliko čebel skupaj y voril, vsak lahko razvidi, da ima dzierzonizirani bode pri prašenji ali plemenjenji veliko več panjev ob ÉÉ ■ I' ■ ■■■ Ê čebel * > * J. T J.U.J. , AX-LIM. Wíi i^XtJV***«**^«.* ----I' - * r j --- r-----./-- Kranj ski panj že samo v tem oziru imenitno prednost matice prišlo, kakor pa onemu ki v primeri s starim Kran jskim panjem, ker čebelar more jako lahko sam roje delati, in mu ni treba kedaj če- sku paj skupaj nima preveč v enem ulnjaku; zakaj kolikor več čebel je toliko lože se matica, kedar pride iz prašenja . m ♦ • Vy • • 1 1 • 1 • • jajxu i ail IVU oam 1UJ C UCldll , ILL UU U il i Li CUcfc iVC-tltlJ W oivu-j^dj , tyiiau luciuvi* , ^imv Lít jj x c* O ^ lij Wř bel prekajati, s čemur sam sebe in čebele silno trpinči. domu, zmoti, da svoj panj zgreši, in v kaki drugi panj Pa če tudi čebelar svoje dzierzonizirane panjeve pusti, ivajvui uibiu J^oi mawuMi » uiu^ j^cwij ^uugj J VJ v. da mu sami po sebi rojijo, si vendar lahko v mnogih bele brez odloga zagrabijo in brez usmiljenja zadušé. (Dalje prihodnjič.) gre Kakor hitro pa matica v drug panj pride jo primerljejih pomaga in roj otme, kar pri navadnih sta- če- rih panjevih ali celó ne more doseči ali pa le z veliko j _ v___ tezavo. m Tukaj mi utegne kdo odgovoriti: „to je sicer lepo prijetno, da si čebelar, kateri nove Kranjske panjeve ima 7 tako lahko sam roje delà 7 to je pa vendar Zopet druga trtna us. V nekem vinogradu v Borštu pri Boljuncu (ne daleč od Trsta) so po poročilu „Gosp. lista" nedavno zasledili sitno, ker tacih narejenih rojev ne more potem doma na videz čudno spačeno trto. Pri preiskavi so našli obdržati, ampak jih mora za nekaj časa kam drugam na njej nekaj, ki je bilo okroglo kakor grahovo zrno, prenesti." belo, po udrtih mestih rdece, na eni strani pa z rujav- Ne bom sicer rekel, da bi to prenaševanje panjev kasto-zelenkastimi ščitki na pol pokrito. To y kar ima bilo prav brez vse sitnosti, vendar pa mislim, daje še okroglo podobo, so kupcki po kakih sto jajčic neke veliko bolj sitno, dan za dnevom pri ulnjaku sedeti in škrlatnice (Schildlaus, coccus). Jajčica so pomerančaste mtSÈ I belo, gosto ogrebati ali vsajati, kar včasih še prav brez vse nevar- kosmato tančico. Uš je podobna drulatnicam, na pr. nosti ni. Tudi je gotovo to, da narejanje in prenaše- košeniljkam in škodljiva trtam, breskvam, pomeran- rojev čakati, potem se pa še po drevji plaziti in roje barve in pokrožne podobě, zavita so v neko čam dr. v ce kajti roj Kdor tak mrčes kje zapazi, brž naj bližnji dan za dnevom pri ulnjaku straži in rojev caka, politiški gosposki to naznani, ter jej pošlje tudi kosove vanje rojev čebelarju nikoli toliko časa ne vzame, kakor K m TĚ m m . . * a A pa so hitr narejeni in tudi hitro preneseni jih ni treba čez pol ure daleč prenašati y ker tudi bolnih rastlin, da jih preiscejo se more to zvečer ali zjutraj zgodej ali pa v slabém dežev 305 Preiskave novega vina. Sprejemite, drage „Novice", zaznamek mojih naj- ga vina (mosta), ki jo bodem Gospodarske novice. Na Hrvaškem pricakujejo obilne vinske trgovine v ovejših preiskav ^ sak teden ponavljal in vam pošiljal Želeti bi bilo, ker take preiskave Mt «ft važne po in če ostane vreme še topi vino proti lánskému mnogo bolj presuho, bode letošnj Res ' ^^ M^WXJKf J6 SICer y HA V nekaterih krajih se grozdje nekako suši, vendar ga imajo še starega (lan da so za vinorejo jako da bi se tudi vinorejci drugih vinskih ytuv , ' • j ----o -------- " j trudili, o takih preiskavah kaj razglasiti. Pripravlj sěm Pa jaz tuc^ vsakemu take preiskave proti povrnitvi jjjojih malih stroškov preskrbeti > Imenovanje 07 ostane še dost Varažd Bkega) vina na tisuče veder in trgovci pošiljajo agente v Trst, naj ga prodajo kakor koli morejo. Lipnj grozdj yy blizo tléh pri brajdi Skelina . . . Belina blizo tleh pri brajdi yy Kralj Novomesto 6. septembra 1875 Sladkorja Kisline % pro mille . 13% 18 . 11% 19% . 14 13.2 • 15 Va 16 9 4Í . 15 16.7 • 16'/* 12.1 Fodučne stvari Stiri leta star ubijavec. Iz CaBlave na Ceskem se poroča od 2. dne t. m., da strasna dogodba vznemirja celo mesto. Otroci predstojnika tukajšnje železniške štacije so se danes igrali s tem, da so nabrane košČice breskev in dru- zega sadja raztleči skušali. Pri tem pa se razpró in 41etni deček udari z železnim kladvom svojega 3 leta Pri današnji preiskavi novega vina (mošta) ima starega bratca tako močno po glavi, da revče mahoma 17 18°/ V2 °/0 sladkorja in » m lipnja belina kralje sline, črnina žametova 8.1 °/0 sladkorj pro mille" kisline, umrje 17.3 12.2 „pro mille" kisline ki ladkorja 17.1 % sladkorja in 9.1 „pro mille 1 in 22.5 y y j) pro Starisi! ne puščajte otrok samih, kedar imajo kaj tacega v rokah, kar po zlorabi utegne nevarno biti. Kdo je te strašne nesreće kriv? Neumni otrok ne mille t kisline Dosegla so imenovana prva tri plemena grozdj v se precej vrhunec njim primerne mere sladkorj lahko se primeri toliko g «bij y da ga yy y ker se Je toda pro mille" vprihodnje kolikor grozdje že začelo briti, in se ampak neumni stariši, ki otrokom puščajo, za katere še pameti nimajo reči v roke dadó ali Politične stvari. pri prihodnjem obilnišem dežju tudi pokvari. Razvidel sem tedaj pri tej preiskavi mošta da ni veliko ceniti lipnj in b y AVI UJUOl« J VI» u* podbadalo naj bi Kako kmecki diplomati sodijo toraj vse vinorejce, da bi si oskrbeli in vprihodnj vinsko in Bosniško. ustajo Ercego sa- dili bolj trdnejša trtna plemena y kajt iz mehkih naših navadnih trt ne bode nikdar stanovitnega vina 5 Nezaseženi „ dne t. m. tako Glas' ( Goriški piše v svojem listu od jasno je pa tudi vsakemu y da se mora umni vmorejec yy Ne clržati tudi pravil izvedenih k e m i k ar j e v vina, ako hoče pridelovati sedanjemu času primerno dobro vino do 23 ali več odstotkov odstotkov „pro mille" k dkorj 5 do vsa Evropska visoka diplomacija, tudi naši domaći kmečki diplomati se skrbno pečajo z Ercego vinsko ustajo. Velik razloČek je med prostim kmetom in pa dr-žavniki temeljito izučenimi na visocih šolah. Kmet še Novomesto 13. septembra nekoliko živi v dobri misli y da soko izobraženi možje Anton Ogul se niso samo veliko učili, nego da so si tudi oblažili srce, da hočejo vselej pravico in poštenost spoštovati, vselej ter se povsod potegovati za njo tako! Žalibog, da ni Čudna razlicnost cenilnih tarif. — Časnik kmetijske družbe Koroške „Mittheilungen fur Land-, Forst und Hauswirthschaft" v 17. listu toži o velikem razločku najnižih tarif za novi zemljiški državnike. Oni Slovane črtijo, sliši se pa, da Iju- Sedanja ustaja kristijanov zoper Turka je oster kamen poskušnje za naše nemške in ogerske davek med Koroško in Tirolsko deželo, ker čisti dobo- bijo kulturo. No! slovanski Jug je ustal za kul- dek zadnje vrste enega orala je cenjen : v Belanski dolini (Mollthal) turo, in bije boj za osvobodenje izpod morilnega na KoroŠkem : pašnikov na 12 krajc. v Liencu na Tirolskem: krajc. duši vsako kulturo ; tedaj bi ga vsa močnej še na yy yy planin gozdov na Gori imenovani časnik gledé na to pravi: „Liene yy yy turškega jarma, ki poštena diplomacija morala podpirati, sovrastvo do Slovanov, nego ljubezen do kulture jej tega ne pripušča, ter se prijaznejše ozira na Turka nego na Slovana. Sto medvedov! da naš kmet v tem vprašanju vso 8 svojimi krasnimi cestami (železnico, državno cesto), s diplomacijo deva v žakelj. 8yojimi imenitnimi in obilnimi sejmi je tako nizko cenjen proti Belanski dolini, ki v šamoti leži, ima Ne um, pa srce ima izobraženo, zato ima sočutje s trpečim bratom. Pri ni več vprašanja: je prav bolj njem in ze cas, Turka zapoditi 8frgane ceste in pota, kjer komaj tovori koračijo; kako ta Belanska dolina s svojimi zemljišči v luknjah J& grabnih presegala bogati Lie ne!" — Kaj pa hoćemo iz Evrope nazaj v njegovo domačijo, v Azijo; je še o tem tudi beseda: kdo naj na Jugu kraljuje. Zato bo pa vsaka vlada, ki bi se zoper ustajo zatiranih kristjanov mi Kranjci reči, katerim je določena sledeča govorila za Turke, dobila pri ljudstvu neizbrisljivo ^jniža tarifa: za pašnike 12 krajc. za planine 10 za gozde „črno piko. 10 y> yy vidijo, U.aa^, —----- — — J izučili streči samoijubju in zvijačno vselej vodo obra- Odpirajo se že našim ljudem očí; oni dobro spre- da nekateri gospodje iz visocih sol so se bolj 80 Sic Konečnemu meďdeželnemu poravnanju cenilnih tarif čati na svoj mlin, nego poštenosti in blagočutju. y po takem velika vrata odprta. er bo Naj davkarija na boljem, ne pa kmetija. se odprla! To da se zdi, kakor da bi se tudi Avstrijsko-ogerska vlada obraćala od krščenih Jugoslovanov in se prijaznejšo •í* 306 kazala divjemu Turku, to tudi prostému kmetu daje beê £age$. ®ie gait^e 23ei»eguttg in ber §ercegot>tna mar alf spoznati, kaj imamo Slovani tudi doma pričakovati od tok toir e8 gíetdj anfangS an biefer ©tede gefa^t, eine agta' nje pisati. Vse, kar se o tem govori in misli, ne sme se za- rtfcfye To pa smemo zapisati, da bte t>mt einigen $aga6mtbeit unb Sûugenicfytfen eîtte si bo zaupanje sama poíttifcfyeit ^tttau^ufđ)raubert t>erfud^t tourbe unb bte fcetm etjW izpodkopavala tista vlada, ki bo zoper ustajo. Sad bo energtfcfyen Sluftreten ber šftegierungštruppert fetg, etenb unb jam žela ob volitvah. Je li mogoče, da, kdor želi Slovanom mertidj jufammentradj. v Ercegovini in Bosni Turski jarem , da bi sè Slovani // v Avstriji drugače, bolje dělal, jim kaj boljega želei? želi ga tudi nam. Ne, ne! kdor onim želi tuj jarem Prijatelji Turku tudi nas tiacijo pod tuji jarem tujega jezika, tujih šeg. Prijatelji Turku tudi v svobodni in Oesterreich und die Sůdslaven. Pod tem naslovom (slovenski rečeno „Avstrija m Jugoslovani") je ravnokar v Zagrebu v nemškem jeziku enakopravni Avstriji nam Slovanom hočejo gospodovati prišla majhna brošurica na svitlo, katera z mirno besedo ~ ~ " ------ jn zgodovinsko utrjeno kaže, naj bi Avstrija v tem za ampak sodnija, ki ima po tuje. Zakaj naše gosposke, posebno sveto nalogo delati pravico, še vedno slovenskega kmeta njo jako važnem trenutku ne igrala slepe miši trpinči s tujim jezikom, katerega on ne razume? Je J J t. iW vmmuv^LU uvuumu AJ. Vv 1^101« Oivpů JU-llOl, na prid oběh svojih držav pokazala, da hoče dednica to pravično? Kakor Turškim kristijanom, dajale so se biti Bosne in Ercegovine. Pisatelj na koncu te brošurice tudi nam obljube, zagotovila, pa izpolnujejo se — razun pravi , da je namenjena posebno na adreso ministra malibv izjem Ce bi do sedaj še vedno po Turški ! še ne bili izgubili vse vere v pomoč v • 9 moramo jo zdaj , ko vidimo, da nasi od zgoraj niki so prijatelji celó Turku. Komur vera ne blaži srca rad se strastim vdá." vnanjih zadev grofa Àndrassya ter sklepa svoj opomin s temi besedami: opomin ta izvira iz srca, katero je % zoper- všemi nitkami navezano na veliko Avstrijsko očetniavo * % i • i« t » i n i' m y iz srca patrijota, ki sicer vé, kdor ima krmilo državno v rokah, ne more lahkomišljeno prezirati pomis- pa vendar se boji, da ne bi, kedar ne- likov in težav Magjari in Bosniško-Ercegovinska ustaja. Pod tem naslovom je Zagrebški „Obzor" prinesel članek v svojem 205. listu, ki grđemu in surovému obnašanju Magjarskih časnikom varnost preti, vsa prihodnost pod zeló šla. osobito Mnogovrstne novice, * j * Velikansk pogreb neke Egiptovske princesinje „Pester Lloyda" o ustaji Bosniški in z možato besedo kliče: quousque tandem? hči namestnega kralja Egiptovskega ; truplo njeno so pripe- Ercegovinski Aleksandriji je umrla princesinja Hanem Zainub ; // gl a v katereg ..N eue Veliko besedo na Ogerskem ima časnikarstvo 9 r. gan •eduj Pre dai oč tr ank )) Pest. Lloyd in a > Čifut (jud). „Pest i Lloyd" in ljali v sinja, pašo, K ai r o , kjer je imela biti pokopana. Prince-še ne 15 let stara, je bila omožena z Ibrahim-sinom Ahmed paše; 5. dne u. m. pa je v palači o Bosniški in Ercegovinski ustaji di prava sta brata in posebno zdaj Ramleh namestnega kralja v Aleksandriji, hčerko poro- harmonirata Zveza in tesno prijateljstvo nove „Presse" s Turško vlado ni nič novega; ta časnik tako dobro poznan zbolela in drugi dan díla. Koj po porodu je njen soprog podal se na poto vanje po Evropi. Čez 14 dni je za legarom (tifusom) ze umrla. zarad tega, kakor so poznané pouličně ženske po svo- iz Aleksandrije pripeljali v Kairo. e isti dan so umrlo sprevodu jem zaslužku; nikdo se tako ljubav do Turka tedaj o njem ne čudi j da kaže so jo skoro vsi prebivalci do kolodvora spremili ; med ? kakor je „Pester Lloyd". Ta, Turku, piše prav po načinu „Azijatske kulture' celó tako surov vendar ni, tem sprevodom je bilo več tisoč lir med ubogo ljudstvo kedar piše na korist razdeljenih. Drugo jutro so truplo přenesli v mošejo (mo- ( ki v hamedansko cerkev) Rilah, kjer so jo pokopali. Ce- kr Magj fcV IJU UtlUJUU „ cx&il J c»lOiVG AUlbUlC , XVI ¥ uwujuuMuoau vvi » y j.v i i a u j rvj v_/i ou j \J u. se pretaka in odgovarja popolnoma na- ravno je bilo pota do tje celó malo, trajal je vendar í ravi c Lloyd cegovini ub oj s t govih zaveznikov in prijateljev Turkov Pest sprevod celo poldrugo uro. Red tega sprevoda bil pravi, da bi staviti v rubriko tat ItVUV iU [JUJdlCI CV JL Ul au y • ,,JL »jan u^iw.ww u^u wíw. J-HVU. o^ivtvvam Mil JV treba bilo dogodbe v Bosni in Er- ta-le : V prvi vrsti je šio 24 bivolov in 30 velbljudov, Da b oj st m ki so kruh, dateljne, kuhano meso in sočivje nesli 7 za ni mu sicer zamenti > ta časnik napisal tako surovost, temi je prišlo 20 vozov naloženih s sodci vode in sirupa. Vse to je bilo med sprevodom med uboge raz- deljeno. Vrh tega so skopljenci še 450.000 srebernega denarja med ljudstvo pometali. Za vozovi in živino šio 3000 duhovnikov, med katerimi so bili nekateri vsi , vsaj mu po možganih še roji po doba Šubri Jožija in Rože Sandora, teh divjakov Oger proti katerima je trebalo poslati celo armado H PM WÊ Bi ker še dandanes svet ni pozabil strahote divjaštva 9 9 m ki JAVI OV^ uauuauv^o OWU U l íJVJCJCAKJkl o 4/ L CAt kX \J U V UiT IWOVIM J "A ^ v T f ^ «Wivi A MM t WIAI «.awmwvw«.* ' so ga Magjari počenjali leta 1848 in 1849 v Bački in v svili in zlatu, drugi pa napol goli; vsi so molili in pa z rokami ploskali. Za njimi je šla rodovina umrle ko so se borili za „svobodo Ogersko". Nam Banatu ne pride na mÍ3el to Magjarsko borbo krstiti tako 1848 in 1849 flauti kakor „P. Lloydu psuje sedanjo ustajo v puu^omjo m pupuoicga acd«* uaicjouu, u«. Bosni in Ercegovini, čeravno bi preje zaslužila to ime, so ležale njene lepotije nad 3 milijone gold, našega de- in pa množica visocih državnikov; za tem pa so trugo princesinje iz priprostega lesa narejeno na nesli kateri 9 ene piše ker njej je bil povod sebičen, zaČel se iz pohlep stranke, in brez blagega navdušenj narja vredne. Truplo princesinje bilo je zašito v belo Al Obzor jjZiur — vsemu jo cutvičtt ivuuco, la-tvu tuui latvuauu u t ts iju , ivu jg uuu iu ©vuijouu, ou uuuuvuirvi uhovj - postopanje Magjarskega časnikarstva prisili nas do tega, pališča zaklali onih 24 bivolov, jih spekli in jedli. Du /I n U/^ J a a /i [Jm rřrtXl^/v aí-vi^I 1 i Î H HXTH 1 171 C? r% Où A Û ! ! K 7 /I 111 A C« f A I í klínr A ncyn kr. iv» nAnre enkrat konec; tako tudi takošno plahto, potem Trugo so v sredi mošeje v grob položili. Brž ko je bilo to storjeno, so duhovniki blizo poko- da bode konec Hrvaške potrpežljivosti hovniki so v se celih In mi gledé na neizmerne psovke „Neue freie nehoma molili za pokojnico. dni ostali blizo groba in nepre No Presse" in njenih nemških pajd isto rečemo po kaj vreden ! ? to je pogreb, da J0 nemški prislovici: „Der Krug geht so lange zum Brun nen > bis er bricht". Naj damo čitateljem našim en košček „Lloydove" brutalitete za pokušnjo , kakor on * Petdesetletnica zeleznic se bode ta mesec v Dar-lingtonu na Angleškem slovesno obhaj ala; na to slo vesnost se pričakuje nad 1000 povabljenih gost ov. pise o ustaji slovačkih kristij na Turškem Prva železniea, na kateri je začela moč vodnega so ©eríei Sumuííe fcefyartbeft man nidjt ató poíittfdje ober para vozove goniti, šla je iz Stoektona v ttriíttimfťfye (Sreigniffe, fonbern im 9to%ntfyettebeê Slatted tieBen ton; octprla se je pa septembra meseca ieta 1820, lt;u"J 9Worb, ®tebfta^í «nb anberert intereffanten SSorfommntfferi pred 50 leti. V Avstriji takrat nismo še imeli želez»1 ton odprla Darling; je pa septembra meseca leta 1825, tedaj 307 # Odbor za Slomsekov spominek je po poročilu SI siti. kar Go sp u v s ej •»«"'«•.w ^ v y [J\J L UU1U1 „ kJ l. omi; A.o.1. ui 1JJ.I U1JLU jJ UIV ČW ptembra sprejel nasvete, vsled ka- se podam sam do one postaj mi utegnilo pokazati pot za tujcem Tako , se bo takoj začelo izdelovanje nagrobne pl tel*11 , ________3 • « rs i v i , • in poprašujem po tuj z latinskim napisom, priredj SiomŠekove slike pri ki je pred nekaterimi dnevi po železnici se y liai Res toliko izvem kr S tnem kamnu v Ponkvi in pripravljanje crne piošče terim se y da dpeljal proti Je A el v pnpe s ka vasi voz , Voznik, katerega najdem nskim napisom, ki se bo vzidala steni rojstnega po nekolikem popraševanji, mi pové, da ga je peljal do Lama Slomšekovega. Za gl fcvi črt, arhitekt Hartl na Dun pominek v stolni cer- gostilnice blizo mesta; tam je stopil tuj iz voza in poslal sicer krasen ki se pa i zivrsenj stalo olj prevelikih stroškov, katere bi šel v gostilnico Kak y ni mogel sprejeti * Dr Robičy kanonik in bivši profesor cerkvene ker životu trga je skrbno v plajšč bil, tega mi ni vedel povedati [jal y češ y da ) ga po vsem eučilišcu v Gradcu ggodovine in prava na , m. petdesetlet" bjegovi Mariborske škofije so mu odposlali lepo latinsko pismo pridjanimi 600 podpisi in 384 fotografijami naznanjeni mi gostilnici , kamor se potem podam vojega duhovništva obhajal hvaležni učenci, posebno iz Gracke pa tudi ' - ' v » J V/WWl.l.Lií.V/^ XXWULIV/I. KJV-ř U tVjUJ. J^UUCiLU^ 28. dne mi pové krčmar, da je omenjeni dan res pripeljal se tujec ker njemu ter prašal y v ce bi mogel dobiti kako sobo se peljati oljo prehudega trganja po udih ne upa dalj y 8 Jaz ga peljem v sobo", nadaljuje krčmar, „katero kiJiu-11 v^ ww il* ^ w a „t) O.JU ga CiXl V OUUU , UitUčU Pruski cesar} po svojem Bizmarku veliki prega- imam sicer za dva tujca pripravi] katoliške cerk ganjale francoskem zaplenil, dal vliti velikansk zvon za kato- rekoč liško in stolno cerkev v Kolinu Dá si prinesti iz kanonov, katere je na gori jedi in pijace, pa že čez dve uri pride sam doli, mu je trganje hipoma prenehalo in da gre v e 2 leta y da zvon, ki pa še ni ne zaganjajo krat zazvonil, ker se klad mesto, ker g a tam kaj gotovo važna pisma. Meni se v em nikamor ne gane, kakor da bi se dar cerkve- gosta, ki plača vse pošteno, pa gré je to malo čudno zdelo , pa čemu bi se dalje brigal za «•Acfn U,' nlo^n tro n v.aXUv.a ««Alíí nega preganjalca navlašč branil pri službi božji zadoneti Zabavno berilo. sodnijskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika Na to mi krčmar popiše tuj y spommja m njegov popis se pio kolikor se ga še jemal s podob kakoršno sem si bil jaz po telegrafičnem popisu o njem v duhu narisal. Tudi to mi je pritrdil krčmar, da egov gost nekako čudno, nenavadno nemški govoril je po prusko je mu ni znano, kako Prus govori jal ali drugače, tega ne vé ; ker (Dalje prihodnjič.) Spisuje Jakob Aléšovec. IV. Policijski komisar. (Dalje.) Meni se je zdel na prvi hip ta čuvaj sumljiv; mi-slil sem si namreč, da je v dogovoru s tujcem spustil dal y v sobo in za to dobil plačo; zarad tega sem ga opazovati, kolikor se je Naši dopisi. Gorici 10. sept Ta mesec so prišle v Gorici na svetio zanimive bukve v ital. jeziku; naslov jim je yy P Aim e guid G mat deli tt à e (to je yy koledar in razka zalni voditelj za mesto Gorico in za Goriško") Reči y dalo ki se nahajajo po dveh skrivnih poli- raZnotere stvari, ki so 11 , • • i • Tv / II. delu (koledarskem), so navadne brž ploh popolnih koledarjih. Veči del novo za nas je vse drugo, kar beremo v III VII oddelku: razkaz vseh in vsakošnih oblastnij in uradov po vsi deželi z dotičnim osebjem; vseh šol v mestu V V T Ml Ul y JH.UllJUk.Vi W v J v V%V«AV J * " ***** cijskih agentih, katera sta imela oblast prijeti ga, ko bi kaj sumljivega zapazila. Poklical in zaslišal sem tudi vse železniške kon-dukterje, ki so bili tište dni na poti med T. in D. vozili; al tudi teh ni nobeden vedel se spominjati, da bi bil videl popisanemu tujcu enakega člověka peljati se po železnici. Le eden teh kondukterjev se po ďolgem jn obrtnikov; adrese mnogih oseb, ki imajo v javnosti premišljevanju spornni, da je, prevzemši vlak v M., za- fcaj opraviti; pregled vseh županij in županov in veliko (drug šole priobči uredništvo prihodnj leto) / > vseh do vseh brotuih naprav, društev in bratovščin, časnikov kupčijskih in obrtnijskih reči in fabrik; imenik trgovcev pažil v II. redu nekega člověka, ki je bil ves zavit v druzih reci. eno besedo repertôrij vsega, kar mika svoj plašč in zarohnel nad njim , ko je přišel gledat vsacega domačina in tujca, ki hoče o naših zadevah kaj v v da ga strašno v nogah trga in da jzvedeti. Prav potrebna je bila taka knjiga in marsikdo že po njej popraševal. Da si ni popolna, ker se tu karto njegovo ; čes ; gre v toplice; ta tujec, katerega je potem samega pustil. ) jv —r ~ je ze po njej poprasevai. ua ai lu pupuiua,, k^jl sc iu je peljal se ^do druge postaje od tod, tam pa je pa tam še marsičesa pogreša, in bi tudi gledé na ne- Î7. vnr.ft. in Šp.1 nnp.asi nroti izhndn. Obraza nie- u^««« u^K««.« ^^A^ smo vendar za stopil iz voza in šel počasi proti izhodu. Obraza njego vega ni mogel videti, ker je bil ves zavit. ktere reči bilo želeti boljega reda > prvo poskušnjo z razkazalnikom zadovoljni. Znabiti ne sili se clovek primeiza slamico ^ da bi ne vtonil, ^ bilo napacno, ko bi se v prihodnjih letnikih italij tako tudi jaz. Agenti, policaji, žandarji, ki so bili raz- skim imenom uradov no- poslani sledit tujca, so se vračali drug za drugem, beden pa ni zvedel ničesar. Le nek žandar je bil v okolici přijel nekega popotnega zavarovalnega agenta in y naprav itd dodala tudi iména v lovenBkem in nemškem jeziku (poslednja z ozirom Krajna imena slovenska na tuje goste v naši „Nizzi da ga prignal k meni, pa ta je brž dokazal neke ondotne zavarovalna družbe in trgovca sin Je agent kate- naj se pisal po slovenski in samo med oklepají v remu je bil predstavljen, je naglo izrekel, da ta clovek ^oče ^^o kaj pisati talijanskem pravopisu. Naslovi imenitniših oseb, urad jskih načelnikov itd. naj bi bili po pol da v ce m oni tujec, dasiravno mu je po obrazu nekoliko po- y ve y Ul Mili uupuiui) U«, kakošne naslove jim dati J101 doben y vrh tega je govoril jako slabo nemški in sicer * v ondotnem narečji. v napacna Tako na pr. se mi zdi vrsta uciliŠče v oddelku IV. , ker se ne drži ni alfabetičnega, ni kakega druzega Zavoljo vsega" tega se ni čuditi, da sem se poprijel načela. Po „središčnem bogosl. semenišči je vvrsteno svi- onega tujca, o katerem mi je bil kondukter pravil; da- lorejsko poskuševališče", za njim „kmetijska šola", »gitn- siravno sem sam malo nade imel, da bi přišel do ka- keg • • IL nazij' . «« »vui y — — — ~— " >>— a sledů, se mi je vendar zdela dolžnost, vse posku- lišča in zavodi in „realka" itd. Pravi red bi bil: državna uči y deželne sole » mestne itd. Pis. 308 Iz y> guide a se marsikaj izvé, kar je celó marsikateremu se ko blisek hitro razširil Goričanu, ki naše razmere dobro pozná, vendar znabiti bra- Vil Vj<\ li 14 ^ JV1 UODU IdAUiUU ViVWJL v < bilo neznano. Dr uš te v na pr. našteva knjiga 22 vseh krajev toliko ljudstva, da med Gorenci, přivřelo kakor srno iz |JQ od zane8. ? Društva so: Gledišče društveno (našteta so čujočih pri darovanji ljivih poročil izvedeli — bilo je kakih 6000 ljudi n*; sv. mase. tovščin imena vseh družabnikov - lastnikov) , c. kr. kmetijska Mali Šmarn v resniči zgodovinski dan za cerkv Bil je tedaj leto m B ? ■ ■ mÊM U. družba, klimatično - zdravilno društvo, bralno društvo (gabinetto di lettura), glediščno kazino, Goriško gimnast. društvo, iilharm.-dramatično društvo snji i Co na Brezijah. — Kakor je podoba, prečastiti knezoškof gosp y društvo )) Soča" tt rica", slovenska yy polititično - narodno društvo ,,Go-Citalnica", slovensko pevsko društvo dr. Vidmar prav zadovoljno bivajo pri nas v Ijj^ politično - narodno hišici, ko so si jo lani zidati dali in jo svojo „pušavico" imenujejo. Naj pri tej priliki tudi Čfim^ ^ ^ ^ «A A X to „Novicam" iiva , oivt^uottw jjvmnuivh , wiv i v«««« j"- ' ""v ^.«.vtuwv vhixi , da. je uao uicotui vjuwvi guo^uua ivuciuSKOtft „Slavec", „Concordia", društvo za streljanje v tarčo, izvolil za častnega mestjana ter mu na predvečer poro. naš mestni odbor gospoda knezoškofa y yy Gôrzer Gesang-Verein, družba Goriških gospá v pod- godovnega dne mestjani napravili bakljado, katere ____ .,1___•_ o: ~ / A r» /-v tt c. ^ nnm^ana A ___1 - 1 - »i* l„ J! A... _ 1 v „ í • v : i. _ 1 ' * • ____. TT poro ubozim, „Pio Sovvegno" (duhovsko pomočno dru- se udeležili tudi tukajšnji čitalnični pevci štvo) 80 H - - I pod- ovyu;, vzajemno-pomočno društvo obrtnikov Goriških, poro ubozih Bosniških in Ercegovinskih sirot tiskarskih delavcev vzajemno pomočno društvo, dobrotna ki so v Avstrijo pribežali, pričelo se je v nedeljo 12* družba čevljarska, enaka klobučarska ? yy Circolo catto- dne t. m. kegljanje na dobitke, ki bode trajalo lico del Goriziano" (kat. društvo za Goriško) ; društvo celi ta teden. Nadjamo se za trdno, da pokazal bode katol. gospá Goriških; pobožna družba Marijinih hčerá Kranj pri tej priliki slavjansko svoje lice in da obila fcatol. gospa uonsKin; poDozna aruzDa iviarijinin ncera Kranj pri tej priliki síavjan (prav za prav cerkv. bratovšina). Ta društva so vsa v pomoč doide ubogim trpinom. mestu; dalje je še 6 druzih družeb po deželi in 21 či- \7 Rjhniofí u. 8eDt.__C talnic. dalj Je druzih družeb po deželi in 21 či- Časnikov izhaja v Gorici 9 slovenski latinski in 3 italijanski). Pri predomenjenih društvih je povsod navedeno ravnateljstvo iz 1—13 oseb). — To- liko za zdaj. 13 oseb). nedeljo 5. t. m. se je v mestnem vrtu obesil nek 501etni nekdanji kočijaž rajnc. Revol- tella-e iz Trsta. Imé mu je Carrara; rojen je v Fer- Ribnice 11. sept. — Častiti gosp. Jožef Lesjak, fajmošter Sodraški, nad katerem se je še deželni predsednik vitez Widmann poslednje dni njegovega življenja iznosel, je včeraj nagloma za mrtvudom zbolel v sod-niški hiši in pri tukajšnjem zdravniku kmalu potem umrl. No ) zdaj e, omamljen silnih britkosti, kulturkâm- ran. Zapravil je 5000—8000 gold., ki mu jih je bil zapustil umrli gospodar in potem z vrvjo na kol! Savinske doline poročam kaj druzega. sep Naj 7f Novicam" danes pferjem popolnoma šel iz poti, ki niso mogli čakati, da bi mu bili faro vzeli ! Bizovifea pod Ljubljano 11. sept. Celja y Mnihi Lazaristi, ki bivajo poleg dvema mesecoma pokazali, da Ce smo pred ima Bizovik srce za na- so nameravali 3. dne t. m. misijon obhajati v předek naroda našega, ko smo slovesno odprli čitalnico cerkvi Marijni. Za telesni blagor silno skrbno c. kr. okrajno glavarstvo Celjsko pa je misijone za ves sod- naso, smo b o ž j o pokazali zopet danes da y ko smo iz ima srce za Čast Ljubljanske St. Peterske cerkve niski okraj Laškega trga prepovedalo zato, ker pravi y da ,,v oni okolici zakaj ? posebno pa na kužne boiezni, ki veliki, 36 centov težki in 123 let stari pa Še zmirom prelepo doneči zvon slovesno prepeljali v našo cerkev bližnjem Kranjskem razsajajo se lahko razširijo, če veliko ljudstva pride na takem shodu skupaj." več od „kužnih Kdor je vpregli videl, s konje kakošnim veseljem so možje in fantje ki so šli da gledé Ce vi na Kranjskem ne veste kaj bolezin" kakor mi tukaj, sme se misliti, rl auuju J IVI D v* OlJ naša dekleta ga ovenčala po zvon y - kako krasno so ««o« vx^^.^tc. 6« «»cuoaia, — kako praznično so um opravljene vse vasi, skozi katere so ga peljali do nas koliko ljudstva ga je navdušeno spremljevalo po kako so možnarji pri nas že od daleč po- bile i na nameravani misijon okrajno glavar- stvo tako hitro epidemije vidi, kakor marsikak okrajni zdravnik, ki sta gledé na diete epidemijo vstvari, če biramo v dvakrat dva bolnika za eno boleznijo bolna! Goć pri Vipavi 12. sept. celi poti, zdravljali njegov prihod kako so v tem sprevodu mnogim solze veselja igrale v y kdor je vse to videl in pa D. — Radostni pre-„Novicah" vesela poročila iz mnozih krajev kako čedalje bolj napreduje naša sveta narodna reč očéb zdelo se mu tako kakor da videl sinove m y y pozvedamo pa tudi, da povsod se nahaja med pšenico Ijulika — to je med Slovenci nemškutarija. En tak zagrizen nemčur se klati pri nas okoli hčere priti po svojega očeta. Srečno smo ga pripeljali le-sem ; Bog daj, da ga tudi srečno spravimo v zvonik in da nam in potomcem našim poje na čast božjo in v spomni letošnjega leta, da je resnično geslo čitalnice Mer. mu pra- nase yy vse za vero in domovino." vijo, ki nas domoljube zmirja in psuje, sam na sebi pa ima sto in sto napak vsake baže; druge pita z grdimi Odbor čitalničin. Ljubljane. So pač častiti naročniki Novic" ímeni y in sio napaK vsase oaze; aruge pita z grdimi lL í^uwyoiic. — ou p«« ljudski šoli V Žalni. definitivnega Pogačnik, trgovec v Cerknici, gosp. Jan. Mila vec učitelja na posestnik v Cerknici, gosp. Jan. Meden, posestnik v Obrtnijski šoli v Ljubljani Cerknici, in gosp. Jož. B e n e d e k, nadučitelj v Planini. se je iz deželne Franc-Jožefove ustanove za leto 1875 Na nekatera vprašanja iz Dolenskega > dovolilo 200 gold., obrtnijski šoli v Novem mestu stoji z napravo kmetijske šole, moremo kako to od izjemno za 1875. leto 400gold. — Predlogu pomno- govoriti, da dozdaj se še nic ne sliši od odločbe mini- ženega krajnega šolskega sveta, da se služba 2. učitelja sterstva kmetijstva o državni podpori. v Mokronogu oddá Karolu Kaligerju 7 Je e želni C. kr. ministerstvo kmetijstva je razglasilo za- odbor pritrdil, predlogu o oddaji službe za 3. učitelja časni ukaz, po katerem se ima, kdor hoče učitelj na pa n e. Primarij dr. K. Bleiweis in deželni inženir nižih ali srednjih kmetijskih šolah biti, na preskušnjam, da potem dobi spričalo sposobnosti za tako službo. Po (Postava) zadevajoča nauk slovenskega jezika prestani ustmeni in pisni preskušnji dobi dotični kan- 1 fl fl^ rto U « m A/% I LÎ fl^ fl »A ^ i M fl fl^ n. « M rv M a i /x /va! /n m fl 1 ! fl /% A^lA l\ ÍC fr. Wičl sta se danes podala na pot, da ogledata več Dunajski višji kmetijski šoli podvreči Avstrijskih druzih norišnic na Nemškem in v Svajci. na Ljubljanski realki ni potrjena. (Iz odborové seje družbe kmetijske 8. dne t. m.) Pod predsedstvom barona Wurzbacha bili so pričujoči Šolmajer in tajnik dr. Bleiweis, ki je bil poročevalec didat spričalo, ki se na to glasi 7 pa 77 prav sposoben ali je 77 sposoben a gospodje odborniki Brus, Debevec, dr. Poklukar mg, —jv.....-----? — — v------ o sejinih predmetib. Sklenilo se je, vreaništvo ,,Novicu naprositi, da razglasi dopis sl. ministerstva kmetijstva, v katerem vinorejcem priporoča od G. Rutger-ja na Dunaji iznajdene impregnirane trtne kole, čeravno po poročilu odbornika P. Kozlerja pripoznava, da ni veliko upanja za porabo teh kolov, ker so predragi in pa bi Kranjem bili po vožnini v vinske kraje , ki so oddaljeni od že- Tupalic žalostno poročilo Bresniški fajmošter gospod došlo dne Novicam" ondi bivši Lovro Pintar lezuice 9 se bolj podraženi. prošnji županije St. Ruperške za dovoljenje dveh tržnih in živinskih sejmov v Rakovniku, katero je c. kr. deželna vlada kmetijski družbi v posvetovanje poslala, je sklenil odbor. večletoi bolehnosti umri. Mati Slovenija zgubila iskreno trudil blagor državnem zboru. njim zvestega duševni boril tudi materi-deželnem veke mu ostane hvaležen spomin to prošnjo toplo priporočati vladi zato ker je okolici živahna živino- in posebno konjereja ter je v pokoj zategadel v Rakovniku tudi štacija cesarskih žebcev, komisij Gospod J zadnji Gu tm magistratni svetnik i v ki smrti umri lega Rakovníka je za sejme pripravna, in se sejmi, pospešujejo trgovino, vjemajo z obrtnijsko svobodo. Oospodarju Luki Kosu v Zalogu pri Cerkljah se dovoli, da sme od družbe kmetijske prejetega bika, ki ga nujemo „česplj 8 posebno dobrim vspebom za pleme ima že čez i u ju m u i XXI c. xi , XXIagioi/t aiui o v vnuia čas poročevalec pri zemljiški cenilni z do-nagle dne t. m ko Je bil tično komisijo v Kokriški dolini, medpotoma ( Veliki ijm) sejm ki ga od starodavnih časov ime- letos prav po pravici vtak, in leta ker m sa Poročilo o z boljoj i planinskega gospodarstva, ki ga je gosp j silno težak postal, prodati. • * l m % * prav cespe r j i ga prištevaj veliko, je bil precej živahen St dnjim sejmom zUpnik Jan. Mesar, predstojnik podružnice Bohinjske, P°slal po dovršenenem svojem potovanji po nekaterih ptaninah gorenjskih in notranjskih, je odbor sklenil iz- j e živine pitane bilo je malo na V V miscu ; drug vec 7 J0) bila dozdaj navadna in ne višja pa ker iz Lahov bilo kupca precej 7 se lahko prodala ročiti vredništvu „Novic" s prošnjo k so pripeljali veliko, posebno žebet, ki so se ---v. riguuiobv u v iu o pivouju j D aj ta un rnuugv piuuaia jiu pi tcv/j uu uu uvui, pv uv v«.vf • v 8trani podučni spis v svojem listu natisne; dalje je pa mostom so se po navadi zbrali čebelorej ta na mnoge prodala po precej dobri ceni, po 60 do 70 gld 0(*bor tudi sklenil 7 Pred ki so mm Divicun, gosp. Mesarja naprositi, uaj mui uaiauta ^kako krajše poročilo o svojem potovanji v nemškem 18 kraj naj tudi barantali z medom; izprva so mu nekateri stavili po l^iku spiše, da ga družba s priloženim slovenskim No v,čnim poročilom posije sl. ministerstvu kmetijstva ceno, poznej pa dnj V^. , ~ ^ — J w r---- ga nihče ni dal spod 22 kraj poskočila tako 7 na funt da Popold mu se ki Ker dne so policaji na skem sejmisču nekega pijanca, ki ves vmj je za to potovanje potrebno subvencijo dalo. lr»a družba kmetijska na vabilo odseka za zboro- dva škafa vode so mu polil obležal, hidropatično ozdravljali ; to je, -«j« uru zuu & lu e 11 j s k. a ua v a un u u u sen. a. zisl a u ujlu- uva »haia vuuc isu uju punu po giavjj < vanje gozdarje v 27. dne t. m. na Dunaji vdeležiti brihtal" pa kakor miš moker trese! mraza da se je „iz 310 Naš gosp. Noll i gostuje z veliko pohval operni pevec v Zagrebu Predvčeranjim kot Hilcerjev zvon v da po vsej Ljublj e zapel prvikrat novi veliki Peterski cerkvi tako veličastno. odločnosti kneza Nik Knez je caka dne t. m po svetu trošile y se » Zvon ne bučí, kakor drugi zvonovi legal krasni as njegov rekel nekdo bo vsa skrb ohraniti mir v deželi. Te besede «T Turkom prijaznim listom ne zde grozilne ali pa vojs^ sešla nagovoru svojem |<* XI 1 ft i JJV ovtífcw uuouc , l£LL kaj bo storila Srbska skupščina izmišljene 9 a v se knez M nič odločneg > ne 86 vsa skrb hraniti m povdarjal sklený da ■ uè deželi. Te besed ampak njegov se mogočn > ga krog in krog." pomenlj To je kratka, pa temeljita kritika se premisliti je, da bo knez moral sku (Z ibog vredništvu „Novic" izročili ubeznike iz Ercegovine in Bosne) so mir ohraniti tudi v svoji deželi, kar mu bo pa pri nem gosp Luka Robič gosp. LipeHaderlap 3 gld., gosp. M. Erj v Sturji na Vipavskem nabranih 18 gold gid draženji Srbskega naroda težavno y ako 9 9 duhovnik odloči za vojsko s Turki. Za predsednika skupščine 9 kuš y gold pnik na PÍ gosp Na gld y gospodinja Marija Povše knez potrdil Kalj vojske pa Mil. Lešj y za adpoveljnika sati P'og, tie je se y Klementina Lulik, krčmarica v Štu ., ixitujcuwua xjuiiEk, v umij! i gold., jcjvropsiun posreuo vaiee v ; a puveijuiKi usiajniKov g, dr. Bleiweis 50 gld., gosp. Franjo Sovan 15 gld., niso brigali za-nj; rekli so le, da bi prišli k razgovoru nega ministra Přetekli ted pod Rističem bivšeg Srbsk e Je Mostaru bil gosp. gospodje črkostavci Blaznikove tiskárně Evropskih posredovalcev ; a poveljniki ustajnik hod se gold Raz ako bi bil shod v Dubrovniku aotero obleko so poslali gosp. M. Kreč iz Ljublj gosp Kržič iz Senožeč, stavili v y neimenovana kuharica točkah svoje pogoj > se« y v Za vse te milodare se vredništvo srčno m živo prosi še drugih dobrotnikov in dobrotnic zahvalj svobodo mohamedanskim podložnikom enako Ko8ierovem so katerih zahtevajo samostoj Dva krat dá. kdor hitro ďá nost pod vlado kneza iz kake Evropske vladarske ploh svobodo , kakor se spodobi clovek dovin Turčij ro- ter , v v*«/* xuruijo hočej o pnpuzLiaii isui naujjujviu vueijiuu ier pj^ (Samomori) so zdaj tudi v Ljubljani na dnevnem čevati jej primeren tribut. Ta oklic sklepajo s slede pripoznati kot nadpokrovitelj ter pla > redu Unidan se grabnu vtopila nek Ljublj y n keg romantična gospica v malém čimi besedami: „Stirist 1 1 V/ 1 1 1 A / * let i m poleg Fužin y mlade0 v v mrliŠnici pri sv. Krištofu edelj ede w juLi il UOillVjl r ° V • i-S^ lio IVJ1U j DO JW. \ jRožnika, drugi pa v jetnišnici na Gradu člověka pa so našli v sta bila dva možaka obesel v okolici sm v t čet m r li dslej h o čem aJ bil m se Bog pomagaj! Amen 1Judj e bit Ni težko spo , od i ? vse so znamenj dnjega časa y sta si turški fatalizem in } vsaj beremo brezverski indiferentizem brata posta očitno v časnikih , če s premislikom v vodo skočiš ali se obesiš, bogohulni izrek : ,,es hat der Vorsehung Gottes gefallen"!! znati, da Turška vlada teh pogojev ne bi sprejela jenjati pa ustajniki ne morejo in tako bo vse posredo vanje zastonj. Ustajniki hočejo svo bod ali mrt to so zatrdili že stokrát y Iz vsega tega je razvidno, da upor na tem kraji niše prav niČ potilinil, marv se čedalj bolj tudi v B ni tako tiho in mil trjuj y kakor v lad na Tur Novicar iz domaćih in ptiijlh dežel ška poročila trdijo. Okoiï Staregradiške so vedno srdite bitve zlasti pop Žarko ne dá Turkom Iz Dunaja. dne t. m. skličuj 21 dne t. m Mini Cesarj letošnji lastnoročno pism od shod delegacij na Dunaj miru. Kri teče na obeh stranéh curkoma. Telegramov ki poročajo o krvavih praskah, ne moremo priobciti sta dala razglasiti Avstrijski in Ogerski notranjih zadev y V jaško zdi naj zdravniki y ki jih njih svoj ker jih predolga vrsta to je razvidno iz y da se tudi tu upor razširja. Turki se obnašaj o po stari navadi ljuto in ne prizanašajo ne moškim ne topiti ženskam. ne starcem ne otrokom • v • 1 / _ Pr Starigradiški so uradnijah a gl bo, se oglasijo pri dotičnih na Vsako kršćansko hišo naložili 10 do 500 cekinov Iz Istre pac ne po Kapitelj Poreško-Poljske škofij vecnega mir davka castitemu škofu dr. Dobřili o ločitvi od te škofij pre m u y katerega tirjajo neusmilj yy denar ali pa Tudi tukaj pričakujejo ustajniki pomoči preselitvi v Trst izročil adi y kateri veje duh iskre ki pa cincajo m cincajo nega pnznauja in srčne hvaležnosti za blagor njegovo delo van je v tej škofij Srb. , ___ A_____ u „ Najnovejša poročila iz bojišča po „Obzoru niki so 13. t. m. potolkli četo Nedjibpaše, ki Iz turskeg boj so bila poročila ad n j pre teklega tedna malo izostala, zdaj so pa jela bolj po gosto prihajati ijel izdatnih vspehih Turških čet še ofi Turška poročila ne morejo nič posebneg na- Ustaj- e peljala hrano s Trebinj v Bileč. Napadli so tudi Turke vtabo-rene krog vasi Daberice, popalili 73 turških vtrjenih his. Turkov mrtvih okoli 200, ranjenih ravno toliko Kragujevaca 13. t- m.: Adresni odbor (Srbski) znanjati. Turki, katerih je od vseh krajev velike čete sporazumil * viauu, v v, j o MvvviiWťvTv»uU v adresi boče povedati sultanovi vladi dosti ost vlado ojsk čenapovedat přivřelo na bojišče, so vzeli Trebinje in Dušk samostan — to je vse. Vendar so jim po najnovejših poročilih ustajniki še tu pot prepregíi, ; nega de(!!). Crnogora ne pripušča Turškim četám potí v tako y da Turki Podgo zveze niti med Mostarom niti med Dub nimajo nikom. Med tem je bilo več bitev, v katerih pa so bili zonet Turki. dasiravno iih ie bilo mnogo več od dim o Listnica vredništva. Gospodarju Jan. Jug. v God Ker y da uměn in priden gospodar, ki spoznava potrebscme kmetijstvo , zato Varn bomo dravilske buk ustajnikov, tepeni in nazaj vrženi. Vélika moč ustáj nikov je združena v jugozahodnem kotu, krog N mijo v dar poslali, al same bukve Vam ne morejo zmirom pre za do spoznanje bolezni le izuČenemu živinozdravni»0 ja in nad Trebinjem ker py»ujn 1.1 o v* a i c uiuj c ui , ivci hočej u uoiau uii&u niSKi soli, ízucenega z.ivi Crnegore, od katere se nadjajo pomoči vsaki hip. Zato soseski ni ravno tako težavno ostati blizo štovati, ker je pravo mogoČe. Zato imate prav, če mislite na potrebo v nasi vinozdra* niski šoli Č e n e g dravnik Do tacega priti če ima feakega okoli 20 let starej so že vodje njihovi (med njimi tudi naš Hubmayer) bili v Ce tinja h ter priganjali Crnogorce, naj bi sto- pridnega mladecca, ki slovenski brati in pisati zna in kateremu soses^ pili g V boj To se do zdaj še ni zgodilo ž vse boj po C za eno leto po 10 do 12 gld ki se začne po vseh Svetih me sec zložiti more, da gre če je tak mladeneč kovač Je bolj K se tiče Vase [želje po dobrem plemenskem biku, lolo tem be- in pri Grabovem stojí iz- rite v današnjem listu poročilo iz seje družbe kmetijske, po ka O VI J L -----------------J----" Jf - --------«J -----------O----f A datno krdelo Crnogorcev pod poveljem knezovega tasta se bodo biki žlahnega plemena za polovico kupne cece na dražb Vukot Tedaj so vse one novice ne- dali Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba : Jožef Blaznikovili dedičer v Ljublj » * _.