171 p o r o č i l a i n o c e n e – r e p o r t s a n d r e v i e w s ANDREJ RAHTEN: DR. ANTON KOROŠEC, SLOVENSKI DRŽAVNIK KRALJEVINE JUGOSLAVIJE. Glavni urednik dr. Aljoša Harlamov, Cankarjeva založba – Založništvo, Ljubljana 2022, 599 str. Luč sveta je zagledala nova zajetna knjiga o dr. Antonu Korošcu, sloven- skogoriškemu rojaku iz Biserjan pri Sv. Juriju ob Ščavnici, ki je bil vplivni slo- venski državnik Kraljevine Jugoslavi- je. Knjiga ponuja vpogled v neverjetno dinamično, bogato in vsestransko raz- gibano politično kariero in ustvarjalno življenje Antona Korošca v ob dobju med obema vojnama, ko so vedno bolj naraščala nesoglasja v novi, skupni pr- vi jugoslovanski državi. Napisal jo je dr. Andrej Rahten, znanstveni svetnik ZRC SAZU v Ljubljani in redni profe- sor na oddelku za zgodovino Filozof- ske fakultete Univerze v Mariboru, tudi sicer avtor številnih monografij, med drugim odmevnega dela Prestolo­ naslednikova smrt. Za svoje delo je leta 2002 prejel zlati znak ZRC SAZU. Bil je tudi slovenski veleposlanik na Dunaju. Avtor v monografiji razkriva Ko- roščeve ključne značajske lastnosti, ki so botrovale njegovim političnim uspehom in podžiga bralčevo rado- vednost z manj znanimi podatki, kot so njegova ljubezen do ribičije – ki jo je imel priložnost izživeti v času kon- finacije na Hvaru – in politikov talent za smučanje, ki mu je na Črnem vrhu prinesel pokal. Dr. Korošec je bil velik mož dejanj, mož ustvarjalnega znača- ja, bistrega uma in odločnosti. Predgo- vor h knjigi, ki jo je izdala Cankarjeva založba, založništvo iz Ljubljane, je napisal eden najboljših poznavalcev Koroščevega dela in življenja dr. Feliks J. Bister; recenzenta sta bila dr. Bogdan Kolar in dr. Jurij Perovšek. Knjigo je uredil in jezikovno pregledal Tine Lo- gar, oblikoval in tehnično uredil Matej Nemec. Imensko kazalo je izdelal dr. Robert Devetak. Pod monografijo se je kot glavni urednik podpisal dr. Aljo- ša Harlamov. Izšla je v visoki nakladi 172 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 1500 izvodov, kar samo po sebi potrjuje njen pomen v slovenskem zgodovino- pisju. Spoštovanja vredno delo, ki ne nastane preko noči. Avtor, ki sodi med najbolj plodovite pisce novejše dobe in se sistematično ukvarja z obdobjem, v katerega uvršča tudi dr. Antona Korošca, je še enkrat dokazal mojstrsko vihtenje peresa in predvsem obvladovanje tematike, ki jo je znanstveno korektno in objektivno obdelal. Čeprav je o dr. Korošcu izšla že množica knjig, pisanih z različnih zornih kotov in izpod peres politič- no-ideološko gledano tudi Korošče- vih nasprotnikov, nam avtor v maniri poštenega kronista naniza mnoga bolj ali manj znana dejstva, ki jih spretno »osveži« z novimi pogledi, do katerih je prišel med proučevanjem in študijem virov. Dr. Korošec je bil kompleksna osebnost, ne samo kot človek, pač pa tudi kot duhovnik in politik ter pred- vsem kot politični voditelj, ki je imel po mojem osebnem prepričanju naravni talent za politika. Mož je vedel, kako se pletejo in prepletejo tanke niti politike, in to še posebej v beograjskih krogih, kjer se je več kot odlično znašel. Seveda je delal tudi napake, katerih nam avtor ne zamolči. Najbrž ne bom pretiraval, če zapišem, da se je dr. Rahten lotil ene- ga od fundamentalnih del, s katerim je postavil dr. Korošca na mesto, ki mu v zgodovini gre. Sam tudi kot bralec v knjigi pogrešam nekaj več tehtnih ob- razložitev glede njegovega antisemitiz- ma (tega ne zanika, a hkrati opozori, da ni bil zagovornik nacistične rasne poli- tike) in predvsem njegovo zakoreninje- no nasprotovanje prostozidarstvu. Da je bil antikomunist (ko je bil notranji minister, je to še kako dokazal), je samo po sebi umevno – o tem ni dilem. Gle- de Koroščevega odnosa do prostozidar- stva se mi zdi, da še ni vse povedano. Avtor nas namreč opozori, da je v lite- raturi mogoče najti podatke, da je dr. Korošec spiske prostozidarjev dostav- ljal nemški obveščevalni službi. Ali je to res ali ne, bo pokazala šele temeljita raziskava in analiza virov, če bo do njih (že) mogoče kmalu priti. Rahten na- mreč dodaja, da kljub nekaterim ohra- njenim dokumentom tega ni mogoče z gotovostjo potrditi, a tudi zanikati ne, saj so imeli tudi vplivni prostozidarji za dr. Korošca obremenilno gradivo. Kot lahko preberemo, so ga uvrstili na vrh seznama Nemcem sovražnih po- litikov. Vse to so precejšnje dileme in silijo bralca k razmisleku, kaj je res in kaj ni. Zato se tudi globoko strnjam z avtorjem, da bi bilo treba čas, ko je bil dr. Korošec notranji minister v Stoja- dinovićevi vladi, posebej obdelati in v tem kontekstu raziskati, potrditi ali do- končno zavreči omenjene dvome. Gle- de na Rahtenovo raziskovano vnemo in delovno energijo bomo mogoče to čez čas prebirali v novi knjigi. Antikomu- nizem in prostozidarstvo v povezavi z obveščevalnimi službami je tematika, ki bo terjala veliko poglobljenega raz- iskovanja. Glede na odprtost arhivov obveščevalnih služb pa se bojim, da bo marsikaj za vedno ostalo zavito v tanči- co skrivnosti. Tako pač je. Ni pa skriv- nost, da so nekateri vplivni nacistični krogi po letu 1938 dr. Korošca ozna- čili za »sovražnika nemškega naroda« in ga imeli za nacističnim ambicijam nenaklonjenega politika. To je bilo res, čeprav je kot spreten politik navzven podpiral pragmatično politiko mini- strskega predsednika Stojadinovića. In še na nekaj nas avtor izrecno opozori, namreč dr. Korošec naj bi po začetku POROČILA IN OCENE – REPORTS AND REVIEWS 173 druge svetovne vojne 1. septembra 1939 v Jugoslaviji še vedno videl najboljši branik za slovenski narodni razvoj. V Koroščevi politiki je bila glavna stalnica predvsem ohranitev jugoslo- vanske države kot zagotovila avtonom- nega razvoja slovenskega naroda. V številnih kriznih razmerah je prav za- to nastopal kot neke vrste rešitelj kra- ljeve Jugoslavije; njegova premišljena politika je Sloveniji znotraj Jugoslavije omogočila tudi precejšnjo avtonomijo. Korošec je vrhunec svoje politične ka- riere dosegel po prvi svetovni vojni, ko je najprej odločilno pripomogel k usta- novitvi jugoslovanske države, nato pa pomembno sooblikoval njeno politič- no sceno. Njegovo politično delovanje je ujeto in predstavljeno tudi z bogato zbirko fotografij, ki izdajajo Korošče- vo ljubezen do javnih in družabnih do- godkov ter pričajo o politikovi izjemni priljubljenosti. Hkrati nam objavljene fotografije v monografiji ponujajo za- nimiv vpogled v takratno politično sceno. Branje, ki te dobesedno sili k razmišljanju in terja svoj čas. Obsežna monografija dr. Andre- ja Rahtena v dvajsetih poglavjih po kronološkem redu obravnava vsebin- sko zaokrožene teme v obdobju od 1. decembra 1918, od ustanovitve Kra- ljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu, do Koroščeve smrti 14. de- cembra 1940 in njegovega slavnostne- ga pogreba v Ljubljani. Izvrstno delo, ki se ga splača vzeti v roke in temeljito prebrati – s tem bo naše razumevanje nastanka jugoslovanske države popol- nejše in tudi če se z vsem zapisanim ne strinjamo – jasnejše. Glede sistemati- ke ni nikakršnih pripomb; dr. Rahten zelo dobro obvlada svojo »obrt« in zna ločiti zrnje od plev. Zdi se mi vredno pripomniti še to, da je tudi že omenjeno fotografsko oz. dokumentarno gradivo izredno dobro razporedil in objavil na pravih mestih. To daje knjigi dodano vrednost in samo dopolnjuje tehtno pi- sanje avtorja, ki se je naslonil na mno- žico virov in literature. Ko govorimo o dr. Korošcu s tem nimamo težav, saj ga ni bilo slovenskega ( in tudi beograj- skega) časopisja, ki se ne bi razpisalo o njegovih političnih pogledih, potezah in ukrepih. Poleg tega je bil dr. Koro- šec tudi mož širokih kulturnih obzorij, kar je dokazoval z obiski kulturnih in drugih javnih prireditev v Beogradu in v drugih mestih. Imel je neverjetni krog poznanstev v umetniško-kultur- nih krogih in časopisje pač ni moglo mimo tega. Avtor je najpogosteje citiral pisanje Slovenca, nekoliko manj ostale časopise, ki na Korošca tudi niso poza- bili. A to je njegova stvar in v ničemer ne zmanjšuje vrednosti dela, saj to za- gotovo ni zadnja knjiga o dr. Korošcu, o katerem bo najbrž kaj novega zapisala tudi prihajajoča mlajša generacija slo- venskih zgodovinarjev. Dr. Rahten jim je ponudil odlično iztočnico in posre- čeno vsebinsko izhodišče. To potrjujeta tudi mnenji obeh recenzentov. Dr. Jurij Perovšek je na primer zapisal, da »smo ob 150­letnici rojstva dr. Korošca z mo­ nografijo dobili celovito in pregnantno izrisano podobo najpomembnejšega po­ litika v Kraljevini SHS /Jugoslaviji/. Av­ tor prepričljivo pokaže, kako je Korošec ob vseh ministrskih in parlamentarnih funkcijah in kot edini nesrbski predsed­ nik jugoslovanske vlade odločujoče vpli­ val na tedanji jugoslovanski politični razvoj ter položaj in vlogo Slovencev v prvi jugoslovanski državi«. K temu ni kaj dodati. Prav tako se lahko strinja- mo še z mnenjem drugega recenzenta 174 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 dr. Bogdana Kolarja, da »je avtor doku­ mentirano in hkrati kritično predstavil večplastno osebnost dr. A. Korošca kot Slovenca, politika in klerika s samosvo­ jim značajem in načinom nastopanja do sodelavcev, kot veščega politika, ki je razumel politični trenutek in hkrati zaznal namene ljudi, s katerimi se je sre­ čeval ali sodeloval. Pri tem študiju dr. Korošca ne obravnava izolirano, temveč na vsaki postaji njegovega življenja ali političnega trenutka, v katerega je bil vpleten, zariše širši ali ožji kontekst, v katerem je deloval ali skušal uresničiti svoje načrte«. Dr. Rahten nam tega spretnega slo- venskega politika, ki mu v njegovem času ni bilo enakega, slikovito pred- stavi tudi kot človeka, ki je imel rad življenje in ki je užival v dobri družbi, ob dobri hrani in pijači. Kulinaričnih užitkov se ni nikoli branil – celo pozno zvečer so mu posebej prijali čevapčiči, čeprav je potem imel zaradi njih težave s prebavo. Avtor monografije tudi ne skriva Koroščeve sladkorne bolezni, ki jo je stresno politično delo in izogiba- nje dietnim nasvetom le še slabšalo in ga na koncu pripeljalo do smrti v 68. letu življenja. Dr. Korošec je znal živeti in biti tudi življenjsko preprost, vese- ljak v dobri družbi, radosten in hkrati kreposten. Kritik na svoj račun ni rad sprejemal; bil je velik deloholik, siste- matik; od podrejenih je zahteval red in disciplino. Uradniki v ministrstvih so nanj gledali z velikim strahospo- štovanjem. In še ene drobne zanimi- vosti nam avtor ne zamolči – namreč dr. Korošec je bil rad tudi v družbi le- pih žensk iz kulturniških krogov. Kot svetovljan je pogosto hodil v opero in gledališče in se družil s primadonami. Pri tem pa avtor ne podtika neprever- jenih resnic – zapiše, kar je javnost o Korošcu vedela. Dr. Anton Korošec je pač znal živeti in tega ni skrival. Kot je o njegovi smrti zapisal zgodovinar dr. Peter Vodopivec, je bila Koroščeva smrt izguba za slovensko meščansko politiko. Rahtenova knjiga terja za branje svoj čas in tega je tudi vredna. Vse do za- dnjih vrstic, iz katerih veje osebno raz- mišljanje, da je na nek način škoda, da si ni vzgojil naslednika. Zakaj tega ni storil, je drugo vprašanje. Poraja se tudi pomislek, kako bi se razpletlo dogajanje po letu 1941, ko je bila Slovenija okupi- rana in razkosana, če bi dr. Korošec še živel in vodil slovenski katoliški poli- tični tabor. Lahko zgolj ugibamo, meni avtor in dodaja, da to ni naloga zgodo- vinarja in zgodovinopisja. Morda bodo kolegi zgodovinarji v zvezi s to dilemo postregli s svojimi pogledi in stališči; tudi sam se v to ne želim spuščati. Si pa dovolim zapisati, da bi se lahko glede na Koroščevo veliko politično avtori- teto obrnilo drugače ali pa prav zaradi tega v še večji narodni razkol. Kdo bi vedel? Ne glede na te dileme želim za konec avtorju monografije pritrditi v stavku, v katerem pravi, da »mar dobra tri desetletja po razpadu jugoslovanske in nastanku samostojne slovenske drža­ ve lahko z vso gotovostjo trdimo, da prav ob omenjenih Koroščevih dosežkih v hi­ storični perspektivi zbledijo tudi njego­ ve politične zmote in človeške šibkosti.« Zmote lahko zbledijo, pozabijo pa se najbrž (le) ne! Marjan Toš