D o p i s i. Kranjsko. Naši listi. (Odgovor g. dopisniku s Štajerskega.) Gospod dopisnik se zaganja v upravništvo nPopotnikovo", da nasproti koroškemu učiteljstvu ne izvršuje svoje dolžnosti, da je prezira in odbija od sebe, to pa vse radi tega, ker nra ne pošilja lista na ogled. Upam, da ni prečital le teh dveh listnic upravništva, kateri omenja v svojem dopisu, ampak tudi onih ne, v katerih je stalo, da je ,,Popotnik" na kraju propada in mu njegovi nasprotniki pojo že smrtno pesem. Ravno s temi pošiljanji lista na ogled, ali recimo bolj podomače, z narocniki, ki niso marali biti plačniki, prišel je ,,Popotnik" v tak gmoten položaj, da smo se že resno bavili z mislijo, ako se neizpremene razmere v kratkem, predlagati delegaciji ^Zaveze", naj se list ustavi. V svojem poročilu pri zborovanju -Zaveze" na Bledu lanskega leta sem to tudi omenil. ,,Zaveza" je prevzela nPopotnika" vsvojo last z nad 4200 K dolga in nekoliko toliko _rjatey, ki so pa bile večinoma neiztirljive. Vsled tega dolga je bil MPopotnik" popolnoma odvisen od klerikalne tiskame in ta se je povspela že tako daleč, da je končno predpisovala nZavezi", o čem naj list piše. ,,Zaveza" kaj takega seveda ni mogla in hotela sprejeti, raje je žrtvovala zadnji vinar, da je poravnala dolg ter se otresla nadležnega in nečastnega varuštva. S praznimi rokami se ne da nobeno podjetje delj .asa vzdrževati, še manje kak pasiven list. Tiskama se da le nekaj časa tolažiti z lepimi obljubami, potem pa zahtera plačila. List na ogled pošiljati stane veliko truda in stroškov. Zadnjih smo se bali bolj ko hudič križa, osobito takih, o kojih smo bili prepričani v naprej, da se ne bodo nikdar obrestovali. Kake vspehe se doseže z listom na ogled, naj služi v izgled letošnje leto. Okrog 300 prvih številk je šlo na ogled, in vspeh! ? 8 — beri osem — novih naroenikov se je priglasilo, a 25 starih odstopilo. Kaj ne, lepa perspektiva za bodočnost!? No, podpisanec še ni izgubil poguma. Vsede se k mizi, pa piše in piše, da mn že zastajajo prsti. Vsak, kdor ni vmil prve številke *), dobi drobno pisemce, v kojem se v raznih varijacijah vabi k pristopu. Uspeh res ni izostal! V teku 3 tednov priglasilo se je 98 naročnikov, skupno s prejšnjimi 106. Na 135 pismenih vabil čaka še zaman odgovora. Vidite, g. dopisnik, koliko truda, dela in denarja stane list na ogled. Pa tu smo vsaj upoštevali mogoči uspeh. In na Koroškem!? Tod so razmere res žalostne. ^Popotnik" ima izmed koroških nčiteljev enega celega naročnika. Ko sem se seznanil ž njim, vprašam ga po uzrokih in kako bi se dalo odpomoči, pa je zmajal z glavo ter rekel: rJa, na Koroškem so v narodnem oziru žalostne razmere. Marsikak učitelj je bil preganjan vsled tega, ker je bil naročnik slovenskih listov". In s temi žalostnimi razmerami naj bi stopil ,,Popotnik" v boj, ko niti sam ni imel pogoja do obstanka!? Z letošnjim prirastkom je nPopotniku" obstanek zagotovljen. Zanaprej bo lahko nekoliko prosteje dihal in bodite prepričani, g. dopisnik, da ne pozabi slovenskega učiteljstva na Koroškem, kakor ni do zdaj onega v tužni Istri. Fran Luznar, upravnik. Izpod —ških planin 6. marca 1902. 1. G. urednik! Evo me! — Nadležen sem pa, kakor kak židovski krošnjar. Upam pa, da me ne vržete iz predal Vašega lista. In za to moja »cifrasta" zahvala. Bilo je v nedeljo po obedu, torej ,,naš" dan. Kerjepa v naši idilični dolinici snega še do kolena, mahnil sem jo v svojo ,,kamrico", zapalil sem v ono ,,patrijarbalično" pe. tam v kotu, in zavladala je v kratkem prav tropična toplota v -kamrici". — Sto in sto miali se je hkrati porodilo v moji nmožgami", kako da bi nubil" popoldan. Pogodil sern jo naglo! Vzamem ,,Andree-jev" atlant in -Balbi's allgem. Erdbeschreibung" ter sem pričel, z ozirom na dogodke zadnjega časa, primerjati avstrijski Trst in spansko Barcelono. In moje misli so švigale iz Trsta v Barcelono, iz Barcelone v Trst. V duhu sem slišal pokanje repetirk, zdihovanje urairajočib, kletvine ranjenih, topot bežečih, rožljanje oken . . . V duhu sem s to nerazsodno množico kričal, tulil in — bežal . . . Hkratu me zgrabite dve roki za ramo in po krepkem stresenju začujein glas: Že zopet politika ,,en gros". Prestrašen se ozrem, misleč, da me sam policijski prefekt Budin drži za nkomatu, a zapazim mesto njegovega osornega obraza ljubek obrazek ,,nesramne koketke' — tovarišice Polonice, ki mi izroči cel zavoj ravnokar došle pošte. Hlastno jo pograbim. Med došlimi novostmi zapazim takoj tržaški »Novi list" — katerega mi pošilja moj bližnji tovariš. Ta tovariš — to bodi mimogrede omenjeno — dobiva nNovi list" od svojega očeta, kateremu ga slavno upravnistvo tega lista že leta pošilja flzastonj". V zavitku je bila tedaj 112. št. od dne 22. febrnvarja 1902. Po površnem pregledu *) Prosimo prav vljudno še enkrat vse tiste, ki se ne mislijo naročiti, naj blagovole vrniti prro številko ker so nam pošli vsi i_tisj. dnevnih novic me takoj -zbode" v oci novica pod firmo: -Ucit. TovariSu" v torbo." Aba, mislim si, to bo pa nekaj za-te. — Berera in berem, a svojim očem nisem hotel verjeti, da se nahaja to ,,črno na belem". Torej čujte, gospod urednik! — ,,Mi smo fantalinskemu nergaču „Učit. Tov." že zadnji. povedali, da odklanjamo vsako natolcevanje zveze »Novega lista" z Amikovci ter smo v parentezi imenovali ..Tovariševega" fantalina radi tega — tepca. Ta tepec pa se se ne umiri, marveč prosi, da bi se ga usmilili z — brezovko. Akoje sploh vreden brezovke, se še vpraša, ali to bodi ..Tovarišu" povedano: Kako malo moraš imeti že bralcev svojih neslanih kolobocij, o tem najbolj priča tvoje pepelnično javkanje za naročnino. Sicer nobene škode! List, ki se je dal v službo Vsenemcev in judov, na Slovenskem pač nima pravice do obstanka. In zdaj dosti!« — G. urednik! oh, kako sem se smejal, prebravši to ,,kolobocijo". Solze, debele kakor grah, so mi tekle po licih. Kaj menite, g. urednik, koliko križev morajo imeti že ti -prijatelji" okrog -Novega lista" na hrbtu? Gotovo že presega njih starost svetopisemskega Metuzalema. Pa, g. urednik! kakor veste, je zakon psihologije tak, da stari ljudje postanejo otročji, to je, da se njih možgani vračajo v oni štadij, kjer so bili v času najuzornejše mladosti. In taki možgani ne morejo nikakor po logičnih sklepih misliti. Da je pa to moje domnevanje čisto resnično, v tem me kaj živo potrjujc zapisana kolobocija, ki so jo objavili otročje-stari ,,prijatelji" v 112. št. -Novega lista". Kajti pocetkoma one notice obetajo oni -prijatelji" -fantalinskcmu nergaču ,,U.it. Tovarisa" brezovko — no in pri sklepu svoje notice pa isti starikavi kričači pobešajo svoje skrhano orodje pred ravnotistim fantalinom, zdihujoč: -ln zdaj dosti!" — G. urednik, sedaj pa še nekaj ! »U.it. Tovariš" je torej po trditvi -prijateljskega" ,,Novega lista" v družhi ,,judov". Sedaj mi pa povejte imena onih judov, ki zalagajo z denarjem -.Tovariševo" blagajno, samo to ne umejem, kako se to-le strinja: -Učit. Tov." je v službi ,,judov" — a judje imajo .cvenk", tako vsaj pravijo — njegov blagajnik pa jadikuje, da bi celo kamen omeb.al. Ali so pa, mogoče, ti judje brez groša? — Bodite torej, g. urednik, enkrat toliko odkritosrčui in obelodanite imena onih Vaših judov.*) Z najvecjo radovednostjo pričakuje povoljnega odgovora Vaš Eadovcdnež.