Listek. To in ono ob novem letu 1899. Za novo leto skovali so nam pratikarji letos 6udno spako: 1899. Devetindevetdeset, prav nerodno se jezik zapleta; pa mora že tako biti, da pride za 98 na vrsto 99. V štetju let jo še precej pogode" pratikarji, v drugih re6eh pa se radi zmotijo, 6e se ne zlažejo, kar je pa prepovedano re6i. Vprašal sem neko ženico, kako se bo pisalo novo leto, pa se je znala modro ogniti onim štorkljastim 99 ter se kratko malo odrezala: 1900 manj eno. Ne vem, 6e je tako števiIjenje posnemanja vredno. KakSno pa bo to leto? Ge se more posneti iz premnogih voš6il: srečno in veselo. Ve6 o njem pa 5e nisem mogel izvedeti, ker sem tako pozno prejel »Koledar* družbe sv. Mohorja. Pa tudi v sosedni Kranjski, kjer že zdavna prebirajo Mohorjeve knjige, ne ved6 ni6 gtovega o letu 1899. Pomenkovala sva se s starim poštenjakom, z vojaško gr6o iz leta 1866, o novem letu, kako kaže in kako ne kaže. Modroval je, da mu letnica prav ni6 ni vSe6, ker sta tisti dve Sestki leta 1866 letos dol obrnjeni, kar pre ni brez pomena. Pomiril sem ga, da letos gotovo ne bo vojske, ker je ruski car rekel, da je ne mara; priznal sem mu pa izvirnost njegove misli. Temu 6loveku osodepolno 1866 leto sploh ne gre iz glave in rad pripoveduje, kako je takrat pred Prusi — brusil petč in hvali se s tremi spomini na svoja vojaška leta: s krogljino š6erbino nekje tam za hrbtiš6em skrito tak6, da }e niso mogli zdravniki izvle6i, potem z vojno svetinjo za prebito vojsko, tretjega je pa šele prete6eno leto dobil: jubilejno spominsko svetinjo. Kajpada se mu obe medalji lepo podasta na nedeljski suknji: nova na svitlem rde6em, zravenstare na obledelem 6rnormenem traku. Ker govorimo o jubilejni svetinji, moramo nehotč obrniti misli nazaj v staro leto. Sedaj se šele more prosto in pravi6no govoriti o preteklem letu, ko smo je že pokopali k prejšnjim, ker vemo, da ne more ve6 vstati, da bi se maš6evalo nad našim opravljanjem. Če bi ne bilo za nas jubilejno leto cesarjevo, bi sploh ne bilo vredno o njem mnogo besed izgubljati. Mnogo nad nam je prineslo, pa vse odneslo. Komur pa je vendar kaj vrglo v naro6je, mu je pa kaj druzega vzelo. Avstrijskim narodom naklonilo je zlati jubilej cesarja-o6eta, pobralo pa jim deželno mater v neizmerno žalost. Morda najmanl na svetu žalujejo za 1. 1898 Španjci, pa6 pa vsled njega, ker jim je izmaknilo prelepo Kubo, od koder so sebe in druge zalagali s smodkami, katere bodo odslej kadili in prodajali zmagoviti Ameri6ani. Z lahko vestjo so ti novodobni roparji tudi Filipine, deželo popra in drugih dišav, spravili v svoj nenasitljivo zevajo6 žep, ne da bi resno mislili na 20 milijonov dolarjev, kupnino za nje\ Kakor prejšnja leta, je tudi lani smrt pridno kosila. Med njenimi žrtvami nahaja se tudi — trolasi Bismark, ki je torej moral umreti, predno so mu izpadli poslednji lasje. Za nas Slovane ne pomeni njegova smrt niti izgube niti pridobitve, kajti knežji prevžitkar je izgubil zadnja leta vso prejšnjo veliavo, odkar se je s pipo v zobeh sprehajal pod košatimi hrasti saksonskega gozda, preklinjajo6 svet in njegovo nehvaležnost. Robantil je nad mladim nemškim cesariem, drugimi svojimi sovražniki in celo velikonemške štajarske peteline je krcnil po prstih, ko so ga bili prišli gledat in 6astit — svojega boga. Pa si niso zapamtili! Turek roma v Meko, kristjan v Jeruzalem ali Rim, najbolj nemški Nemec pa v Friedrichsruhe na Bismarkov grob. Najnovejša božja pot! ? Ce sploh kdo, so naSi Nemci lahko a preteklim letom zadovoljni. Iz tistega lonca, v katerem se kuha politika, so skozi vse leto zajemali z veliko žlico. In teknilo jim je. Starejim in izkušenim poslancem, ki so delili mlajSim politi6no hrano, so ti kmalu zrastli 6ez glavo in tako se je usilil zasleplienim Nemcem za «letnega vladarja* K. H. Wolf, mož zmešanih las in neukrotne predrznosti. Ta in njegova slavna petorica so hoteli pestovati državno zbornico, dokler ni posegel vmes in miru napravil neizogibni § 14. Ta preklicani kljukec bo vladal tudi celo letošnje leto, kakor se 6uje. Takšno je novoletno darilo naše vlade; priborili so je nam nemški prenapeteži, Ogri se pa — smejejo. Finan6ni minister se je pa Se posebej velikodušno spomnil svojih davkopla6evalcev, ker terja za teko6e leto kar celih 36 milijonov ve6 od lani za svoje potrebš6ine. Če minister vzame, pa tudi kaj obljubi. In tako nam ie obljubil papirnate krone rožnate barve. Rožnata barva! Res nekaj lepega in prijetnega za oko v sedanjih revnih 6asih. Mi si pa ne želimo papirja, ker se še srebra nismo naveli6ali. Zadovoljni smo tudi z nikljem! Vladi se zdi, da še ima kmet dovolj potrebnega drobiža, ker vsem drugim ministerstvom se je zvišala letna svota, kmetijskemu se je pa — znižala. Zasmijal bi se človek, ko bi ne bilo tako — žalostno! Naš kmetiški narod ima trdo kožo, 6aka in 6aka in trpi do skrajne meje, saj je vajen tega; pa svaka sila do vremena. V tem letu se bodo vršile imenitne spremembe in upamo, da novi 6as bo našel tudi trdih neizprosnih poslancev, ki bodo izposlovali ne samo uradnikom in drugim stanovom povišanje pla6, ampak tudi kmetu vsaj toliko zraka, da bo dihal, ker že je v najve6ji nevarnosti, da se zaduši in zamrč. V tej nadi nam bodi pozdravljeno novo leto 1899! Slika iz življenja. (Spisal A. Ivanov.) Vsak je pravil, da še ni videl stati lepšega para pred altarjem nego sta bila Pernatova Anica in Smolnikov Tone. In res, Anica s svojimi temnimi, a žarkimi očmi, z belimi, polnirai zobmi, z majhnirai jamicami na lahno zarudelih licih in z nedolžnim veseljera, razlitim po celem obrazu . . . ne, s tem se ni moglo ponaSati vsako dekle. Tone pa raven kakor jelka, zdrav kakor iedro in odlo6en, a vendar ljubeznjiv v svojem govorjenju in dejanju, .... kaj 6uda, da so se ljudje sami veselili, ko sta se zvezali te dve duSi pred altarjem za celo življenje. To je bila ljubezen v novem zakonu! Anica se je veselila svojega Toneta, a on se ni mogel nagledati svoje mlade in lepe ženice. Kako otro6je sta govorila med seboj, kadar sta se utrgala trudapolnemu delu, kako nežno-ljubeznjivo sta se znala zabavati. Dva golobčeka! Toda prišla je ona nesre6na nedelja, ki jima je pomešala prvi pelin v sladko življenje. Že opoldne je rekel Tone Anici, da bo danes šel k svojim starišem na dom. Tone se je priženil z velikim bogastvom na Ani6in dom. Moral se je nekaj pogovoriti s svojimi stariši. V gospodarstvu pridejo za mladega moža skrbi, o katerih se Je treba ve6krat posvetovati z dobrimi, izkušenimi stariši. Hvala Bogu, Tone še jih je imel. Prišel je 6as, da bi se Tone odpravil na dom svojih starišev. «Anica, sedaj grem! Zadnji 6as je,» rekel je Tone. €Po6akaj, malo še ostani!> «Saj pridem kmalu nazaj. Kmalu bom zopet pri tebi, Anica.» «Tone, meni bo dolg6as! Opusti, sploh ne hodi danes!» »Saj veš, moram iti!» «Tone, ti me nimaš zelo rad. Rajši hodis k stariSem, nego bi ostal pri meni, kadar imava 6as, da bi se kaj pogovorila. Tone, to ni lepo!» «Glej, kako govoriš danes, Anica?» «Res je, nimaš me rad, ako me pustiS samo doma! Ostani pri meni!» «Ne, odlo6il sem se, danes grem na vsak na6in!» «Torej moie volje no6eš izpolniti?» «Danes ne,» odgovori Tone, ter vzame klobuk in odide. «Dobro, tudi jaz te potem nimam ve6 rada,» bile so zadnje besede Ani6ine. In veseli izraz ji je izginil z obraza. Žalostno je začela gledati pred se, ko ji je odšel mož, in v temnih o6eh so se zalesketale svetle solzice. Ah, užaljena ljubezen, prvokrat užaljena Ijubezen! Ko je bila sama, začela je kovati mlada ženica nasproti svojemu možu maS6evalne nakane. Kadar bo priSel Tone domov, ne bo govorila ž njim nekoliko 6asa niti besedice, nobene besedice. Če jo bode kaj vpraSal, bo pa mol6ala. Naj 6uti, da je užaljena. Ho6e ga kaznovati! Da, da, mlade in lepe žene so rade svojeglavne! V zakonu pa ni pravega mesta za svojeglavnost. Tone je prišel domov. Ko je vstopil v sobo, pozdravil je: «Dober ve6er, Anica. Kaj si delala?> Anica ni odgovorila besedice, ampak hitela je nekaj pospravljati po sobi. Pospravljanje ni bilo potrebno, a delo se najde povsod, kjer in kader je 6lovek ho6e. «Kaj ti je, Anica, da mi ne odgovoriš,* re6e Tone ter stopi bliže. Anica pa je šla v drugo stran in zopet ni ni6esar odgovorila. Te ženske! Tone je bil sicer mlad, a pameten mož. Takoj je sprevidel, da se mu mlada ženka kuja, da se maš6uje. In sklenil je, da jo ozdravi za vselej te bolezni. Isti ve6er se ni besedica ve6 izpregovorila med njima. Anica ni hotela, a tudi Tone ni hotel. Napočil je drugi dan, ponedeljek. Imela sta vsak svoje delo in ogibala sta se jeden drugega, kolikor sta se mogla. Anica bi danes že rada govorila, zdel se ji je neizmerno dolg 6as. Toda prva ona ne bode za6ela, on mora začeti, mislila si je in molčala ]e celi dan. Pa tudi Tone je mol6al, hotel jo je ozdraviti njene svojeglavnosti. Prišel je tretji dan. Anici so stopile vsak trenotek solze v o6i. Škoda je bila za lepe o6i. Ni6 ni bila ve6 huda na Toneta, toda prva izpregovoriti, zdelo se ji je nemogo6e. Tone bi se ji smejal. Zakaj ne za6ne on govoriti, saj bi mu danes takoj odgovorila. Tone pa je ostal rasen in tih. Bilo je istega dne na ve6er. Tone Se je bil zunaj pri delu. Anica pa je sedela v sobi ter si z roko podpirala krasno glavico. Pri srcu ji je bilo tako težko, neizrecno težko, kakor še nikdar v življenju. Tako ne more ve6 živeti z možem, katerega ljubi, ljubi z vsem svojim srcem. Solze, gorke solze so se ji udirale po mladem obrazu. Tone vstopi v sobo, a ne zmeni se za Anico. To \o je še bolj zabolelo. Tedaj je zaihtela Anica na ves glas in skrila svoj obraz v obe roki. Sedaj je prišel za Toneta pravi 6as. Stopil je k njej, prijel jo za obe roki ter \o vpraSal: «Anica, kaj ti je? Zakaj }okaš?» Anica mu ni odgovorila besedice, pač pa se je oklenila njegovega vratu ter začela še glasneje ihteti ob njegovi strani . . . Ko se je izjokala, bilo je med njima zopet vse poravnano. Jezik se jima je razvezal, in govorila sta toliko, kakor da bi se Se danes prvokrat našla njih ljubefia srca. Anica je bila za vselej ozdravljena svojeglavnosti, sebi in Tonetu v veliko sre6o ter veselje. Smešničajr. Ne mara kruha. — Triletni Francek sedi pri mizi, na kateri se kadi skleda dobro zabeljenih Strukljev. Odrasli molijo, in tudi Francek ima ro6ici sklenjeni ter posluSa molitev. Komaj domolijo do: «Daj nam danes naS vsakdanji kruh . . .!» plane pokonci, razpne roke in zakriči: <Ne kruha! Ne kruha! Škrukljev! Štrukljev!*