E. GANGL: Unija jugoslovanskega učiteljstva. Velike naloge, ki nas čakajo v bližnji in daljnji bodočnosti z ozirom na zahteve in koristi stanu in šole, brezpogojno zahtevajo, da se združi vse učiteljstvo države SHS v enotno strokovno (stanovsko) organizacijo. Vsak zaveden in samostojno misleč član našega stanu je dovolj preverjen o tem. Mnogo smo že govorili in pisali o združenju vsega jugoslovanskega učiteljstva v eno organizovano telo. Sedaj je treba stopiti od besed do dejanj. Kako pa moremo Izvesti skupno stanovsko organizacijo? Moj Jiačrt je ta: 1. Vse dosedanje centralne organizacije učiteljstva se razdružijo. Te organizacije so: naša Zaveza, hrvatski Savez, dalmatinski Savez, bosansko-hercegovski Savez, srbsko Udruženje, društvo slovenskih učiteljic; predvsem seveda deželne Zveze (kranjska, štajerska, Slomškova). 2. Temelj skupni stanovski organlzaciji tvorijo okrajna učiteljska društva. 3. Nova skupna naša organizacija Imej nalogo, da zastopa v vsej kraijevini SHS skupne interese našega stanu in šolstva v moralnem in materialnem oziru, jih uveljavlja vedno in povsod ter se bori zanje z vsemi dopustnimi sredstvi. Unija jugoslovanskega učiteljstva (UJU) bodi torej zgolj strogo stanovska organizacija. 4. Prvi in edini pogoj nje obstanku bodi najširši demokratizem in popolna svoboda vsakega prepričanja. Vsak v UJU organizovan učitelj ima pravico, da zagovarja na vsaki seji in vsakem zboru svoje prepričanje in svoje Jiazore, kakor ima nasprotnik teh pravico, da jih izpodbija in uveljavlja svoje. Vsaka osebnost, nestvarnost, sirovost ali sila je izključena! Stvar proti stvari, dokaz proti dokazu, načelo proti načelu! Obeta se n am na zborovanjih in skupščinah vzpodbudna živahnost, temeljita objektivnost, plemenita tekma. Iz vsega začetka se izognemo mrtvilu, otopelosti in malobrižnosti. Nasprotni nazori, ko bodo med seboj stvarno razbistreni, dobe končno sredstev in poti, da se izpriča in realizuje njih hotenje, ki naj služi blaginji stanu in šole. Razprave naj vodl razum in srce, ne strast in slepota. Pa saj strasti in slepote ne bo, če pojdemo edino s čistimi nameni vUJU. 5. UJU stoji izvun vsake politiške stranke, kar pri strogo stanovski (strokovni) organizaciji drugače tudi ne more biti. Zunaj organizacije bodi vsakdo pristaš tiste politiške stranke, ki je skladna z njegovimi nazori; bodi član take kulturne, gospodarske, socialne družbe, ki služi obči blaginji in ki ni za naš stan po svojih sredstvih in namenih nečastna in smo- trom šolstva nasprotna. — Dolžnost pa je vsakega člana UJU, da izkuša temu, kar njegova stanovska organizacija sklene in odobri kot za stan in šolo koristno in potrebno, zunaj organizacije na temelju svojih državljanskih pravic pridobiti veljavo in uresničenje. Torej: politika ne sme v organizacijo, pač pa naj gredo sklepi organizacije v politiko, da nam ta pomore pri stvarjanju nove kulturne veličine SHS. Tako skupno delovanje nas samih in tako sotrudništvo najširše javnosti bo potrebno že v iližnji bodočnosti, ko pride na vrsto naš enotni vzgojni in šolskl zakon. 6. UJU naj vodi in upravlja centralno vodstvo. Med njim in članstvom naj bodo v svrho točnosti in nemotenosti poslovanja posredovalci tajništva z eksekutivnimi in iniciativnimi nalogami. Ta tajništva bi bila: 1. beograjsko, 2. ljubljansko, 3. novosadsko, 4. sarajevsko, 5. splitsko in 6. zagrebško. Teritorij, organizacijo in poslovanje centrale in tajništev bi določila pravila in poslovni red. 7. Likvidacijo bi dosedanje naše organizacije izvedle seveda v samostojnem delokrogu. Bistveni iri sestavni deli celote bi bila okrajna učiteljska društva, ki bi morala neprestano delovati v ponosni veri, da so temeljni kameni mogočne zgradbe UJU. Tajništva bi jim dovajala žlvih tokov samotvornosti, iz društev pa bi vrele v tektnovalnem prizadevanju vedno nove moči deloljubnosti in stanovske zavednosti. 8. Organizacijo imenujem Unijo jugoslovanskega učiteljstva, ker se mi zdi to ime dovolj pripravno v označbo naše skupnosti, pripravno pa tudi zato, ker je naslov enako prikladen Srbu, Hrvatu in Slovencu: Udruženje, Savez, Zaveza in Zveza bi se zlile v Unijo, ki bi kazala na zunaj to,"kar smo že davno po srcu! Ako pa pove kdo drugo ime — naj velja njegovo! * Dixi et salvavi animam meam! Crtal sem le v širokih konturah. Eden je moral začeti! Sedaj govorite drugi! Izpreminjajte in nasvetujte, kakor vam drago; le enega mi ne vzemite: vere v bodočnost jugoslovanskega učiteljstva!