AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN m LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, FEBRUARY 14, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV General Franco se je baje odločno uprl pomagati osisču Iz Rima poročajo o popolnem sporazumu z Španijo Ameriški državljani na Daljnem Vzhodu morajo oditi takoj domov Washington, 13. febr. — V diplomatskih krogih; se je pojavila bojazen, da se Japonska pripravlja, da nenadoma udari na angleške in nizozemske posesti na Daljnem Vzhodu. Državni tajnik Hull je sicer rekel, da ni dobil od svojih diplomatov v tistih krajih nobenih tozadevnih obvestil, toda ponovno je urgira ameriške državljane, da takoj odpotujejo s svojimi družinami domov. Tudi v Angliji so mnenja, da bo Japonska udarila, ker se pripravlja zveza med Japonsko in Rusijo. Ko bo imela Japonska tako hrbet zavarovan od ruske strani, bo udarila po plenu. Ugiblje, če bo Japonska skušala najprej vzeti nizozemske kolonije, ali bo najprej napadla angleško utrjeno postojanko Singapore, ali oboje hkrati. Važno poročilo iz Italije Rim. — Poročevalec za New York Times je telefoniral iz Rima to-le važno poročilo: "Iz Rima ni dovoljeno poslati niti besede o važni novici (dalje cenzurirano) . . . Ameriški časnikarji so bili že ošteti, leer so pisali o (dalje cenzurirano) . . . Upati je, da bomo jutri ali v četrtek kaj več zvedeli o (dalje cenzurirano). — Večna slava onemu, ki je iznašel cenzuro! Vichy, Francija, 13. febr. — Tukaj se govori, da se je španski diktator Franco odločno uprl pritisku Benito Mussolinija, da bi Španija pomagala osišču napasti trdnjavo Gibraltar. To je baje Franco povedal maršalu Petainu, s katerim se je sestal gredoč domov od razgovora z Mussolinijem. ■ : Rim, 13. febr. — Iz uradnih krogov se poroča, da sta se Mussolini in Franco popolnoma sporazumela glede bodoče vloge v sedanji vojni, glede reorganizacije Evrope in oblasti na Sredozemlju. Potem, ko se je .Franco posvetoval pet ur z Mussolinijem, se je odpeljal v avtu ob francoski Rivieri in se tukaj sestal z načelnikom francoske vlade, maršalom Petainom. Nevtralni opazovalci trdijo, da sta se Franco in Mussolini v glavnem razgovarjala o tem, kako si bosta razdelila francoska posestva v Afriki. Zatrjuje se, da se Španije ni vprašalo za sodelovanje v vojni proti Angliji, ampak samo ga odstop oporišč za nemško in italijansko armado, če bo od tu napadla Gibraltar in Afriko. Diplomati v Italiji ne smejo iti iz Rima Rim, Italija. — Italijanska vlada je obvestila vse inozemske diplomate, da ne smejo oditi iz Rima brez vladnega dovoljenja. Če bo hotel kak diplomat, to je poslanik, atašej, tajnik in podobno čez nedeljo kam v hribe ali na deželo, bo moral napraviti najprej na italijansko vlado pismeno prošnjo in ne sme oditi iz mesta, dokler ne dobi pismenega dovoljenja. Italijanski diplomati in vladni organi so dobili pa strogo pove-je, da se smejo kolikor mogoče malo kretati v družbi inozemskih diplomatov in da morajo paziti, kaj govore ž njimi, časopis Piccolo je pa napisal oster članek na ženske iz boljše družbe, katere je svaril naj drže jezik za zobmi po kavarnah in salonih, ;er da naj raj še ostanejo doma in kvačkajo. Grki so napredovali za tri milje proti Valoni Atene, 13. febr.—Grško poveljstvo z albanske fronte poroča, da se je grška linija pomaknila za tri milje proti pristanišču Valoni potem, ko je topovski ogenj pripravil pehoti pot. Tudi iz osrednje fronte se poroča o grških uspešnih napadih. Ker so Italijani ponehali zadnje dni z ofenzivo na severni in osrednji fronti, se sodi, da jim vsled slabe zveze z zaledjem primanjkuje'potrebščin. 0 /e prvi take vrste top, ki je montiran na železni-v°zu in ki je bil napravljen za ameriško armado. °Se>npalcni top, ki tehta "samo" 225,000 funtov in e iz sebe 260 težko kroglo 18 milj daleč. A ko se bo - pri prvem poskusu, bodo take delali za ameriško J a,ni odsek za inozemske zadeve je odobril Najemninsko posojilni načrt, ki pride m drugi leden na debato v zborinci Letno poročilo Sun Life zavarovalne družbe Zavarovalna družba Sun Life of Canada, katere slovenski zastopnik v Clevelandu je Mr. Mihael Telich, daje v javnost svoje 70. letno poročilo. Premoženje družbe koncem 1940 je skoro en bilijon dolarjev, narastek za 36 milijonov dolarjev tekom leta. Družba ima izdanih 1,200,000 certifikatov, ki so plačali v premijah v 1940 $111,000,000. čistega preostanka je imela družba koncem leta preko $28,000,000. V vseh 70 letih obstanka je družba izplačala lastnikom certifikatov in njih dedičem ogromno vsoto $1,390,000,000. Za vse podrobnosti se obrnite na zastopnika Mihael Telicha, 1040 Terminal Tower Bldg. Avtne licence Avtna licence za 1942 bodo v državi Ohio z zelenimi črkami na belem polju, državni avtomobili bodo pa imeli bele črke na zelenem polju. Za 1941 bodo pa licenčne številke z belimi črkami na rujavem polju. Med 1. marcem in 1. aprilom mora imeti vsak novo licenčno številko. Cvetlična razstava v mestu Od 22. februarja do 1. marca jo v mestni dvorani ogromna cvetlična razstava, katera bi morala zanimati vsakega ljubitelja cvetlic in lepih vrtov. Zlasti boste tukaj lahko videli mnogo podučnega za spomladansko sezono, ko boste kmalu začeli pripravljati svoje gredice. Tukaj ooste lahko dobili lepe ideje tako glede cvetlic, kot glede lepega grmičja in drugih nasadov. Poleg tega bo pa razstavljena kompletna hiša z vsem pohištvom, grelno napravo in z vsem, kar spada h kompletni in lepi iiši. Sinko je! Družini Mr. in Mrs. Louis A. žele, 6502 St. Clair Ave. so vile rojenice prinesle krepkega sina. Mati in dete se kar dobro počutita v Woman's bolnišnici. Tako sta Mr. in Mrs. Josip žele postala že četrtič stari oče in stara mati. čestitamo! Preskrbite si vstopnice Naš slovenski rojak, Cleve-landčan g. John Lube, bo priredil v nedeljo 2. marca v SND svoj prvi pevski koncert. Mr. Lube je član Glasbene matice in priznan fin basist. Za koncert pripravlja zelo skrbno izbran program, ki bo narodu gotovo ugajal. Vstopnice so že v prodaji. Ako vam jo kdo ponudi, kupite jo. John Lube je naše gore list in mnogo časa je že žrtvoval za našo pesem. Zelo lepo bo od nas, ako mu za njegov koncert napolnimo dvorano. Torej vse naše prijatelje in prijateljice prosimo, kupite vstopnice, da bomo pokazali našemu slovenskemu pevcu, da narod ceni njegov trud. Slavčki bodo peli V nedeljo popoldne ob 3:30 priredi mladinski pevski zbor Slavčki koncert v SND na St. Clait Ave. Pevovodja g. Louis šeme je izbral za ta koncert posebno lep program naših slovenskih pesmi. Mladinski zbori so del naše kulture. Zato jih moramo pa podpirati in njih prireditve obiskovati. Tudi Slavčkov koncert obiščite kolikor mogoče v največjem številu, da ne bodo žalostni prazne dvorane. Zvečer bo pa ples, za katerega bo igral Trebarjev orkester. Zadušnica V soboto ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokjnim Johnom Znidaršič iz Wisconsina ob 30 dnevnici njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. KAR DVA PARA STA NA OKLICIH ZVEZA DAVKOPLAČEVALCEV V EUCLIDU SE BORI PROTI ZIDAVI PROJEKTA govino, je inteligenten, pa tudi plesat zna. Drugi ima pa veliko posestvo, konje, krave ko slone in kaj še vse. Med tema dvema bo vojska, hujša kot med Angleži in maka-ronarji. Kdo bo zmagal, vedo samo v Collinwoodu in za noben denar ne povedo. Vse se bo pa rešilo v nedeljo 16. februarja zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., začetek ob 7:30 zvečer. Prijatelj Martin Rakar pravi, da se tako še niste smejali, odkar je bilo treba Micki moža. Torej ne zamudite. Priporoča se naša priljubljena "Ilirija." Nemci so potopili 13 angleških ladij na Atlantiku Berlin, 13. febr.—Nemško vrhovno poveljstvo naznanja, da so nemške ladje napadle zahodno od Portugalske skupino angleških tovornih ladij in jih potopile 13. Te ladje so vozile vojne potrebščine v Anglijo. Radio je naznanjal, da je bilo potopljenih 13 ladij, ostale so se pa razpršile na vse strani. Dalje naznanja nemško poveljstvo, da so nemški bombniki napadli včeraj Anglijo in sicer ladjedelnice na Škotskem in razne naprave v ustju reke Teme. Na jugu so nemški bombniki napadli Malto in razne kraje v severni Afriki. -o- Jugoslovanski parnik se je javil Philadelphia, 12. febr.—Jugoslovanski tovorni parnik Du-ba je poslal sporočilo po radiu, da dospe v Wilmington, Del., v četrtek ali petek. Dospeti bi moral že pred 13 dnevi. Parnik vozi pesek iz Indije za Dupont Co., ki izdeluje barvo. Najbrže se je parnik zamudil s tem, ker se je izmikal po Indskem in Pacifičnem oceanu nemškim roparskim ladjam. -o- Irska vlada svari pred napadom Dublin, Irska. — Eamon de Valera, irski ministrski predsednik, je posvaril narod potom radia, da bo vlada nasilnim potom izpraznila Dublin, ako ljudje ne bodo odšli prostovoljno. Rekel je, da ljudje nimajo niti pojma, kako blizu je vojna in da če pride napad ,bo najprej na glavno mesto Dublin. In ker v mestu ni dovolj zaklonišč, bodo morale ženske in otroci iz mesta. Premier ni omenil, od katere strani je pričakovati napada. -o- Zadušnica V pondeljek ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Frank .Jeričem. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Ne bo vaje Pevcem in pevkam Ilirije se naznanja, da nocoj ne bo pevske vaje, pač pa bo izkušnja za igro "Dva para se ženita," ki bo vpri-zorjena v nedeljo. Zopet v uradu Dr. V. Opaškar, slovenski zobozdravnik, 6402 St. Clair Ave. zopet uraduje po enotedenski odsotnosti radi bolezni. Kot smo že poročali, namera- protekcijo, policijsko varstvo in va Cleveland Metropolitan šole. Housing Authority začeti z grad. Zveza davkoplačevalcev misli, njo hišnega projekta med 200 in da je zadeva tako važna, da bi 207. cesto. Zveza davkoplače- se morala dati volivcev v Eucli-valcev je pa trdno namenjena, du na glasovanje, da-li želijo da se bo borila proti tej zgradbi imeti in vzdrževati tako ogro-iz razloga, ker zgradba enosta- mno stavbo (nad 200 hiš se bi vno vEuclidu ni zaželjena. Drug zidalo) ali ne. Zato se bo pa razlog je pa ta, da bi bila ta Zveza davkoplačevalcev posluži-z gradba prosta davkov za pri- la vseh postavnih sredstev, da hodnjih 60 let daši bi uživala ustavi zidanje tega projekta za vse one ugodnosti, kot jih imajo toliko časa, da državljani pri druge zgradbe v Euclidu, to je splošnih volitvah odločijo za ali ceste, razsvetljavo, ognjegasno proti. Z avijonom sta se odpeljala premier Cvetkovič in zunanji minister Markovič. - Hitler bo določil Jugoslaviji vlogo v spomladnem pohodu na Balkan. TUDI BOLGARSKI KRALJ BORIS BO ŠEL NAJBRŽE V NEMČIJO j Hitler je poklical jugoslov. ministra , na razgovor glede položaja na Balkanu Belgrad, 13. febr. — Jugoslovanski ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič in zunanji minister Aleksander Cincar-Mar-kovič sta se danes odpeljala s posebnim letalom v Nemčijo. Ko sta dospela v Monakovo, ju je tam sprejel nemški zunanji minister von Ribbentrop. še nocoj bosta skoro gotovo odpotovala na Bavarsko v Berchtesgaden, kjer Čaka nanju Adolf Hitler, ki je ministre "povabil" k sebi. Kot se govori, bosta ministra zvedela, kakšno vlogo je določil Hitler Jugoslaviji, ko začne spomladanske bojne operacije na Balkanu. Kakšna vloga bo to, sedaj še nihče ne ve. Morda bo Hitler udaril s svojo armado preko Jugoslavije v Grčijo in bo v tem slučaju zahteval, da v to Jugoslavija privoli brez odpora. Nekateri vedo celo povedati, da bo Hitler vprašal Jugoslavijo, da se aktivno pridruži osišču. Ker ni opaziti v Jugoslaviji nobenih izrednih vojaških aktivnosti, se sodi, da se bo Jugoslavija udala v vse, kar bo Hitler zahteval od nje. Poklic jugoslovanskih ministrov v Nemčijo je iznenadil vse diplomatske kroge, ker se je še par ur prej govorilo, da poskuša Turčija ustvariti blok balkanskih držav: Jugoslavije, Bolgarije, Grške in Turčije, da se upro nemški invaziji. Po vsem Balkanu vlada velika nervoznost. Romunija že seli civilno prebivalstvo iz krajev, kjer se nahajajo oljni vrelci, ker se pričakuje vsak čas bombardiranje angleških letal. Bolgarija je obnovila svoje zahteve na Grčijo, da ji odstopi obrežje ob Egej-skem morju. To bi značilo, da bo stopila Bolgarija na stran Nemčije proti Grški. Iz diplomatskih krogov se tudi poroča, da bo šel bolgarski kralj Boris na posvet k Hitlerju. Toda te vesti še niso potrjene. Bolgarska diplomacija skuša baje pregovoriti Turčijo, da ne bi zgrabila za orožje, če stopi nemška armada na bolgarska tla, kot je Turška ponovno zagrozila. LOVCI, POZOR! števni urad je ugotovil, da se nahaja v državi Wyoming sledeča divjačina: 35,000 jelenov, 60,000 srn, 34,765 antelop, 3,500 moosov, 480 medvedov (grizzly) in 2,400 gorskih ovac. cino. Štirinajst demokratov in en republikanec v odseku je glasovalo za predlog. Pet republikancev, dva demokrata in en progresivec (La Follette iz Wisconsina) so glasovali proti. Odbor je zavrgel dodatek, ki ga je stavil senator Taft iz države Ohio, da bi Zed. države posodile Angliji $1,500,000,000, Kanadi $500,000,000 in Grški $50,000,000. 3- Takih cen pa še ne! Ni dvoma, da se vse draži. Tako se draži tudi pohištvo in nihče ne ve, kako bodo šle cene še visoko. Firma A. Grdina in Sinovi ima pa razprodajo na pohištvu in vseh potrebščinah in to po cenah, ki so še nižje kot navadno. Kdor namerava kupiti kak kos pohištva v bližnji bodočnosti, bo mnogo- na boljšem, če kupi sedaj. Oglejte si blago in cene na 6019 St. Clair Ave., ali na 15301 Waterloo Rd. 4i od"?0"' 13- febr.-Se-8. le ^ jg inozemske zade-Afiajeftl ?roti 8 glasovi spre-ev« Za 0flInsko-posojilni pred-a^Ptejef°m°č Angliji, kot ga (Ml0g , d Planska zbornica. mK ° prišeI drugi teden v fietn ,ornico v debato in 4 se r, °dklonitev. Priča-•eD|rajai bo debata o predlo-ffiflfteljj a kaka dva tedna in A zagotavljajo, eaiog gotovo dobil ve- , Ustava v. . -o zlvil in hišnih d 6. ko zanimiva $ v jjj marca se bo vr- in; živj] . m avditoriju raz- si#ej hišnih potrebščin. test v ^ bo vršil tudi trf k <}a Peki močnatih jedil. •ve{' dru °do nagrade: prva M b0 * ?5> tretja $3. Poleg i#vC še ^avna nagrada tet >v. ^testu za rešitev kar- ,pl»oldne ^ razstavo bo vsako > in £ dveh prost pouk v r<# staya L°r v sPodnji dvorani. o i1 Zel0 v, 0 nadvse zanimiva in i \v Pod nov. „ °£reb 10 Pogrebov ,a Pokojnim George 0;l5 o v soboto zjutraj v«68ti V^erkev sv. Pavla na K/okoJni je bil član • J°sipa, št. 99 HBZ. ch bo 2a Pokojno Helen Ga-ll v c Pf v soboto dopoldne 0ba sv- Pavla na 40-[H p0rPogreba se bosta vr-S jn lenega zavoda A. r ZuA°Vi' 1053 E- 62- St-sob* ; obletnico 6% sv°b osmih se bo brala ^kojj.-' Kristine zadušnica ^'Hobi August Cervan v SoN .etnice njegove smr- tefti, in prijatelji so Na oklicih je Svetlin, fant od fare, malo bolj bledikast, s prav čedno plešo. Katrca sicer pravi, da ima bolj redke lase, ampak kar je res je res: plešast je! Drugi ženin je pa g. Balon. Ali ni to lepo ime? In kako se bo Metka postavila, ko se bo podpisala za gospo Balon. Pa tudi rada ga bo vzela. Pa tudi postave je vse drugačne kot Svetlin. Sicer ima tudi že bolj redke lase, pa za varčnega dekleta je to kot nalašč. Manj las, manj striženja, v letih že to nanese. Kaj mislite, katerega bo naša Metka vzela? Eden ima avto, tr- r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Xa Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka., 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year D. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 3 No. 38 Fri., Feb. 14, 1941 Slovenci smo vse preveč skromni Ljubljanski "Slovenec" prinaša z dne 12. decembra sledeč zanimiv članek, ki kaže, kako se Slovence pri vsaki priliki zapostavlja in omalovažuje. Kolegom pri ljubljanskem "Slovencu" čestitamo na njih energičnem posegu v zadevo. Čas je že, da se enkrat tudi v domovini začne natakati čisto vino. Tako komentira članek: Zadnje mesece so izšli v "Slovencu" trije sestavki, ki se bavijo z izseljenskim vprašanjem in ki vsi zadevajo v živo, ki pa hkrati razkrinkavajo, koliko je pri reševanju tega vprašanja zakrivila slovenska skromnost, ki je pogosto pokvarila to, kar je slovenska požrtvovalnost ustvarila. Najprej je pred meseci izšel pod rubriko "Kaj pravite" sestavek, kjer naglaša velik pomen slovenskih izseljencev, ki se more v najmanjši meri vsaj postaviti ramo ob rami k pomenu hrvatskih izseljencev. Sestavek je naglašal, da imajo Slovenci v Severni Ameriki pet velikih dnevnikov, Srbi in Hrvati pa samo enega, da imajo Slovenci nešteto svojih intelektualcev in da so sedaj že skoraj vsi v dobrih socialnih položajih ter že davno niso več tako imenovani "lumpen-proletarijat," na milost in nemilost izročeni izrabljanju. Skoraj vsaka slovenska družina v Severni Ameriki ima svoj radijski aparat, svoj avto, mnoge tudi svojo hišo, svoj vrtiček, da, mnogo je tudi slovenskih farmarjev, ki so pravi veleposestniki, vsaj v primeri z evropskimi razmerami. Slovenski izseljenci so poslali v teku zadnjih 22 let obstoja nase države najmanj deset milijard dinarjev in sicer v zlatih dolarjih v Jugoslavijo ter s tem neprimerno obogatili državo, zlasti posredno tudi Narodno banko z najbolj zdravo valuto in devizami. Slovenci so poslali v državo vsaj toliko, kolikor so poslali srbski in hrvatski izseljenci v Ameriki. Tudi za ugled Jugoslovanov so Slovenci storili več kakor srbski in hrvatski izseljenci. Koliko je v Severni Ameriki prosvetnih domov, društev, slovenskih šol, župnij, koliko zbirališč, koliko podpornih socialnih organizacij. Kaj takega Srbi in Hrvati v Severni Ameriki kljub njihovi dobri volji in velikim naporom vseeno ne morejo pokazati kakor Slovenci. In kaj je dala država Slovencem v Ameriki za te velike usluge? Neprimerno manj kakor srbskim in hrvatskim bratom. Isto velja tudi za Južno Ameriko. Ako je kako resno kulturno delo med Jugoslovani v Južni Ameriki, je to nedvomno delo Slovencev, slovenskih izseljenskih duhovnikov in slovenskih društev, ki so v resnici solidna in vredna imena društva! To je bil smisel prvega člančiča. Drugi članek je predstavljal poročilo o občnem zboru Rafaelove družbe. Iz tega poročila je resnično razvidna neverjetna skromnost Slovencev. Smo tik pred razdelitvijo izseljenskega fonda v državi in Slovenci zahtevamo iz tega tonda za svojo izseljensko organizacijo samo 14%. Od kakih 100 milijonov dinarjev bi to znašalo komaj 14 milijonov dinarjev v najbolj ugodnem primeru. Kdo ta fond upravlja in kako leži mrtev ta veliki kapital, ki so ga naši izseljenci zbrali, to bi bilo treba še natančno preučiti. Toda če bi Slovenci za sebe zahtevali pošteno mero, bi morali zahtevati vsaj polovico iz tega fonda, ker vsaj polovico tega denarja se je zbralo po raznih odbitkih iz denarja Slovencev, ki so vseh 22 let po vojni pošiljali denar v domovino. Res je, da imajo Srbi in Hrvati kakšnega multimilijonarja, ki se na smrtni postelji spomni svoje rojstne občine in ji zapusti večji znesek (n. pr. primer občine Milno), res pa je, da je stalni dotok vsaj do začetka te vojne v Jugoslavijo predstavljal denar slovenskih izseljencev in ne hrvatskih ali srbskih! Hrvatski in srbski izseljenci so mlajši v Ameriki, bolj naglo tonejo v tujini kakor naši Slovenci in manj pošiljajo kakor naši Slovenci in manj pošiljajo kakor naši, ki se na stara leta radi vračajo v domovino. Tudi v tretji in v četrti generaciji Slovenci v Ameriki po zaslugi slovenskih šol, slovenske duhovščine, še ostanejo zvesti svoji domovini in svojemu jeziku. Sami smo v Ljubljani slišali mlado 15-letno govornico, ki je prišla iz revirjev bakrenih rudnikov v Anakondi, ki nikdar ni videla Slovenije in ki se je na daljnem ameriškem zapadu naučila od staršev krasno slovenski jezik! Taki smo mi Slovenci! Mnogo več, kakor 14% iz izseljenskega fonda morama zahtevati Slovenci, zakaj zasluge, ki jih imamo mi za ugled in moč naše države v Ameriki, prekašajo vsaj 50%. To potrjuje tudi tretji članek, namreč citat iz lista "Ravnoprr.vnost," ki navaja, da imamo Slovenci vsaj v Cle-velandu 20 krat toliko kulturnih ustanov, kakor Srbi in Hrvati skupno. Čast Hrvatom in Srbom, storili so, kar so mogli, organizirali svoje časopisje, svoja društva, tudi oni so pošiljali devize v domovino, toda primere s Slovenci nikakor ne morejo vzdržati. Potrebno je zaradi tega, da Jugoslavija kot država ameriškim Slovencem končno vendar enkrat prizna vsaj to, kar jim gre. Namesto tega pa še vedno šari po raznih predalih in spisih ter v srbsko-hrvatskem časopisju smešna statistika, — tudi nekateri slovenski časopisi so jo že ponatisnili —. češ, kaj Slovenci v Ameriki, to je vendar peščica, Srbov in Hrvatov je v Ameriki vsaj 550,000, Slovencev pa niti ne 300,000. V takih "uradnih" statistikah je naveden vsak letak, ki ga izda kak hrvatski štacunar ali lastnik "saluna," izpuščeni pa so veliki slovenski dnevniki in revije v Ameriki, navedeni so vsi količkaj zaslužni hrvatski ali srbski re- porterji in krajevni dopisniki, izpuščeni pa so tako zelo zaslužni ljudje za Ameriko in Slovence, kakor sta n. pr. misijonarja škof Baraga in Pire, sodobni slovenski javni delavci, kakor n. pr. pesnik Zorman in Adamič in tako dalje. Poudarjamo, da je temu kriva tudi nemogoča slovenska birokracija, ki daje izseljeniškim uradom zelo cokljaste podatke, ne upošteva naravnega naraščanja naših ljudi, ne upošteva onih Slovencev ki so se izselili iz slovenskih pokrajin ki niso v sklopu Jugoslavije, ne upošteva tega in onega. Zato smo Slovenci v vsakem oziru zapostavljeni. Vedeti moramo namreč, da so deset let staro statistiko, ki je še danes alfa in omega vseh državnih ustanov, o jugoslovanskem življu v Ameriki, v Avstraliji, sestavili Hrvatje, hrvatski uradniki v Jugoslaviji, ki so se sicer potrudili, da korigirajo podatke o Hrvatih, o Slovencih so se pa kar zadovoljili s številko 300,-000. Dosti je za Slovence in to bodo ponavljali tudi, ko pride do delitve izseljenskega fonda, do drugih ugodnosti, ki jih mora imeti domovina v rezervi, ko zopet pride čas, da bomo mogli sprejemati naše ljudi iz Amerike v domovini. Torej proč s staro statistiko o izseljencih, proč z zelo črnim kruhom, ki se reže v škodo slovenskih izseljencev, in vsaj toliko, kolikor imajo odločati o izseljencih neki uradniki, ki so po poreku Hrvatje, toliko ima pravico odločati tudi slovenska javnost. BESEDA II NARODA ——■—.......—........ ■ — ♦ • •—•—•---- Predpustna veselica col-linwoodskih deklet Menda je ni na svetu bolj zagonetne in zapeljive stvari, kot je naš ženski spol. Kljub temu pa je menda ni na svetu bolj potrebne stvari za splošen naroden razmah, ponos in napredek na vse strani, kot so ravno naše žene in dekleta. Radoveden sem, kako bi se svet "regi-ral," ako bi bilo samo za eno leto postavno, pod kaznijo prepovedano ženskim kiklam in možkim hlačam približati se drug k drugemu za manj kot 10 čevljev, bodisi to že javno ali privatno. Skoro gotovo bi nastala še večja "butlegarija," kot je bila za časa prohibicije z "heružem," imenitna bi bila zabava na vseh koncih in krajih. Premišljujmo za kratek čas, kdo bi plačal več kazni v takem slučaju, možki ali-ženski spol. Taki in enaki šaljivi dovtipi se pojavljajo med nami že zadnjih par mesecev, ko se collin-woodska dekleta, kadetinje od društva sv. Jožefa, št. 169 K. S. K. Jednote pripravljajo in trudijo na vse načine za veliko predpustno veselico s plesom, ki jo prirede v soboto, 15. februarja v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek ob pol osrrfih zvečer, z Johnny Pecon orkestrom. Predlog je bil vsestransko podpiran in s pretežno večino sprejet: "Da se udeleži /te veselice vsaj polovico članstva našega društva, starejše in mlajše generacije." Ker je bil predlog sprejet, je pač naša dolžnost, da to tudi izvršimo, ter obenem naznanjamo in najvljudneje vabimo vso širšo javnost, da poseti to zabavo v obilem številu. Dvomim, da boste našli kje drugje boljši "good time," kot pri naših brhkih dekletih na ta večer. Zasigurana vam je pristna domača zabava z vljudno smehljajočo postrežbo, za staro in mlado, v vseh ozirih, za borih 30 centov. Vse gibanje in delovanje naše mladine je edinole za podaljšanje obstoja, ponosa in vpoštevanja našega naroda po širni Ameriki. Nikar ne imejmo samo na jeziku, da smo vedno za našo bodočo generacijo, pokažimo to tudi dejansko, kadar se nam nudi prilika za to. Namen mogočega prebitka prireditve je, da se pomaga dekletom nabaviti si nove uniforme, katere si žele preskrbeti v najkrajšem času. Predpustna doba bo kmalu minila. Svetovni dogodljaji nam večkrat nudijo skrbi in preglavice, borba za vsakdanji kruh nam tudi ni v zabavo, ter postanemo pri vsem tem kar nekako brezbrižni, otožni in se prav malo brigamo za svoje duševno in telesno razvedrilo, kar nam je tu pa tam j ako potrebno. Otresimo se vsega tega v soboto večer, ter pohitimo v Slovenski dom na Holmes Ave. ter v pošteni domači in veseli družbi pozabimo na vse, kar nam teži in greni življenje, kakršnega smo navajeni kot Slovenci že iz mladih dni. Fantje in možje, prilika se nam nudi, da gremo k dekletom v vas zopet enkrat po dolgem času. Klobuke nekoliko po strani, pa vzemimo tudi svoje žene s sabo za priče, da ne bi bilo kake pomote, ter si na gre-dočim ali pa skupno zapojmo ono, ki ga je pri ta zadnjih vratih ven spustila. Ali pa tisto, ki pravi "Odpiraj dekle kamrico, o j kamrico, o j kamrico, saj veš mojo navadico" itd. Želeč vsem posetnikom te prireditve, kar največ neprisiljene zabave in razvedrila, vam kličemo na veselo svidenje v dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. v soboto zvečer. Za pripravljalni odbor, Frank Matoh. Dve veliki prireditvi v Guclidu V soboto, 15. februarja priredi Klub društev, direktorij in Prosvetni odsek veliko "card party" in nato pa ples v Slovenskem društvenem domu. Vabimo vas v našo'sredo, udeležite se. Finančni uspeh te prireditve gre v blagajno za proslavo "Slovenskega dne" v Euclidu, ki se bo vršil 1. junija v počast prvemu slovenskemu pesniku v Ameriki, g. Ivan Zor-manu. Pokažite dobro voljo in zavest, da vam je še vedno pri srcu naša pesem, naša beseda in naša narodna ustanova. Napredek te naše narodne ustanove je odvisen od nas vseh, ki se čutimo, da smo Slovenci. Te naše narodne ustanove so se gradili v ponos celokupnega slovenskega naroda. V teh narodnih domovih se vsak zaveden Slovenec počuti kot doma. V teh domovih se govori in poje prav po domače. Tukaj se nikomur ne krati pošteno veselje v družbi naših bratov in sestra ene krvi in enega srca. Ravno sedaj tudi nabirajo oglase in zgodovino posameznih družin za spominsko knjigo. Prosim vas, cenjeni trgovci in posamezniki, da greste tem nabirateljem na roko, kaj'ti s tem boste pokazali svojo bratsko zavest, da cenite naše delo. Člani naših društev so vaši odjemalci, vaši sosedje, pojdimo roka v roki in pokažimo javnosti, da smo narodno edini. Vabimo in prosimo vas, da pridete v soboto v Slovenski društveni dom in napolnite dvorano. V nedeljo popoldne bo pa praznovalo društvo Zavedni sosedje, št, 158 SNPJ svojo 30-letnico obstanka. Program bo zelo lep, nastopili bodo trije pevski zbori: Slovan, Adrija in Zarja. Nato bodo govori, dobra godba in slike iz naše nekdanje domovine. Posetite naše prireditve. Za obilen poset se vam priporoča odbor Slovenskega društvenega doma v Euclidu. James Rotter. Razno iz Girarda Posebnega poročila iz naše naselbine ravno nimam, kar se tiče dela, pa moram reči da delamo s polno paro, kar je razvidno tudi iz raznih drugih poročil, da je radi vojne in deželne obrambe vsa dežela v polnem razmahu. Dolžnost vsakega državljana pa je, da po svojih močeh sodeluje z vlado, da bomo tako v skupni borbi ohranili našo demokracijo in tudi demokracijo tistih narodov, ki se danes bore zoper krvoločne nasilneže, kateri si hočejo podjarmiti ves svet. V polni meri se strinjam s č. g. župnikom Trunkom, ki v svoji koloni "Pisano polje" v "A. S." tako prepričevalno dokazuje našim nasprotnikom — odpadnikom njih velike zmote, že je preteklo nekaj časa odkar je umrl naš največji voditelj slovenskega naroda, dr. Anton Korošec in še vedno se dobi kdo, ki se spodtakne ob njem. Da je ta veliki državnik užival ugled ne samo našega jugoslovanskega naroda ampak tudi v inozemstvu je dokaz, da je bil mož na svojem mestu. Z mirno vestjo lahko rečem, da ga ni bilo moža v naši Sloveniji do današnjega časa, da bi ga bil narod tako spoštoval in ljubil kot je pokojnika, kajti narod se je zavedal, da ga vodi po pravi poti do osvobojenja izpod tujčeve pete. Poleg tega pa se je boril tudi za največjo svetinjo našega naroda in to je, verska svoboda. Nikdar ne bom pozabil dogodka, kateremu sem bil sam priča, ko sem se nahajal na obisku v stari domovini leta 1932. Prisostvoval sem manifestaciji z g. Grošljem, bratom ge. Plevnik iz Clevelanda. Bila sva oba do solz ginjena, ko je velika množica naroda prinesla na ramah v tro-bojnici povitega svojega voditelja, ki je tedaj obhajal svoj 60. rojstni dan in to je bil naš narodni borec dr. Anton Korošec. Vsa ta manifestacija se je zavr-šila pred dvorano hotela Uniona v Ljubljani. Kljub temu, da je bila vlada tedaj prepovedala izobešati našo zastavo, ker je bila s kraljevim ukazom dovoljena samo ena zastava za vso državo, se narod temu ni uklonil, ampak je v pričo nabitih pušk dokazal, da ljubi svojega voditelja in svojo tro-bojnico nad vse. Zatorej upam, da bomo vsaj toliko dostojni, da damo vse priznanje pokojniku in mu pustimo mirno večno spanje, karkoli je storil je storil v korist in dobrobit našega naroda. Zi veseljem tudi vedno čitam newburške novice, katere piše č. g. kanonik Oman. Popolnoma se strinjam z njegovim poročilom, v katerem pravi, da če bi imela SMZ še črko "K" in da bi se imenovala ta organizacija SKMZ, bi bila jako priporočljiva in bi bil gotovo tudi večji napredek pri organizaciji. • Le poglejmo Slovensko žensko zvezo kako je napredovala pod svojimi katoliškimi načeli. Imel sem sam slučaj, ko smo zadnjo jesen priredili koncert za našo novo cerkev, sem kot član zveze poslal pismeno povabilo na našega gl. predsednika Slovenske moške zveze, da bi se tudi on udeležil tega koncerta in niti odgovora nisem prejel. Bil sem prepričan, da je tu gotovo vzrok, ker delamo za novo cerkev. In ima g. kanonik popolnoma prav, ko je zapisal, da počakajmo kaj še vse pride. Pozdravljam pa tudi novico, da se bo vršila konvencija Slovenske moške zveze v Girardu, to je, v naši naselbini in upam, da bo delegacija začrtala pravo pot za bodoče delovanje in napredek te organizacije. Pozdrav vsem skupaj, John Dolčič. -o- Naš orkester Zelo rad čitam dopise v našem priljubljenem listu Ameriška Domovina in zato sem se namenil, da bom tudi jaz nekaj napisal. Najprej moram malo opisati naš orkester, saj ste ga gotovo že slišali na WGAR radio postaji pod imenom "Boystown." Pri tem orkestru nas je 11 godbenikov. Za v soboto pa smo se odločili (sobota 15. februarja), da priredimo plesno zabavo v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti in sicer pod imenom "Louis Sraj orkester." Ni še dolgo, ko smo imeli plesno veselico in tedaj smo imeli prav lepo udeležbo za kar se vam v imenu tega orkestra prav lepo zahvalim. Sedaj pa vas zopet lepo vabim, da pridete v soboto 15. februarja ta stari in ta mladi, kajti poskrbeli bomo za vse in vam zaigrali poskočne slovenske polke in valčke in nekateri boste še lahko deležnih lepih nagrad. Prav lepo ste vabljeni vsi rojaki, od blizu in daleč in radi bi videli, da bi prišli tudi naši rojaki iz Bai'bertona in drugih bližnjih mest, ker na 22. februarja se pa mi podamo v Barber-ton na veselico, ki bo prirejena v korist tamošnje cerkve. Vstopnina je samo 35 centov, pričetek cb osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Pozdrav vsem čitateljem Ameriške Domovine in na svidenje, John Vatovec, ml. Lorainski kotiček Josephine Eisenhardt Tukaj so v zadnjih par tednih umrli sledeči: Mrs. Ana Kos iz 33. ceste, stara 70 let. V Lorainu je bivala nad 35 let, doma pa je bila iz Vrhnike pri Ljubljani, njeno dekliško ime je bilo Križaj, pri hiši pa se je reklo pri škrbovih. V starem kraju zapušča dve sestri in enega brata, tukaj pa močno žalujočega soproga Štefana, ki je tudi že par tednov na bolniški postelji. Zapušča tudi nečaka Frank Pav-lovčiča. Pokojna je bila dolgoletna članica društva Bled. št. 17 SNPJ. Radi svoje šegavosti in clobrovoljnega značaja je bila pokojna žena zelo priljubljena pri sosedih, kateri so njej kakor tudi njenemu možu lepo stregli in stali ob strani v težkih urah bolezni in smrti. Vsa čast takim dobrim sosedom. Rojak Jakob Hlebčar je tudi že več časa bolehal in oni dan je pa tudi on zatisnil svoje trudne oči. Star je bil 62 let, tukaj je bival 35 let. Doma je bil iz žiga-ne vasi pri Tržiču na Gorenjskem, p. d. Predelčev. Pokojni zapušča žalujočo ženo in osem že odraslih otrok. Umrl je tudi Gregorij Marino, zapušča ženo Marjeto, ki je doma iz Rakeka, p. d. Malgcova. Naj bo vsem pt»kojnim miren počitek v ameriški zemlji, preostalim pa naše sožalje. Poročili pa so se sledeči pari: Rozie Rupnik z Markom škapin, Matilda Muc z Charles Chonko ter Frank Vovk z J. Hiti. Zadnja nevesta je iz Clevelanda, kamor je prišla šele pred par leti iz stare domovine in sicer iz Volčjega pri Blokah. Vsem tem novim parom želimo "bilo srečno!" Pri mladi družini Charles Logar so one dni dobili malo pun-čko-prvorojenko. Mlada mamica se je' pisala pred poroko Grace Reising. Naše čestitke! Najdražja kožuhovina nasvetu je kožuhovina mehiške podlasice "chinchilla," katero prodajajo na vago. Odrasla podlasica tehta do 22 unč, vsaka unča pa stane krog $70. Za Klub društev ten h i Dobr Kakor izgleda se zim81 še poslovila, ampak se pričela, čeprav je starejši1 limo, zato si je pa tol® i i' žele naši mlajši, kajti n« ^ veselje imajo tedaj, ko je kotlina pokrita z ledom l'arJU prav na debelo sneži. 2 !• Yi starejšimi je pa ravno ob |%nj v zimskih dneh najraje P si mo v gorkih sobah in ' dnevne novice ali pa dobrf a ns ge, če pa pridemo eni štitf t pa j, pa se ze kateri oglaTe- 1 naj jih enkrat vržemo? f"^ 2 vor je kaj hitro: "Pa jih Pos To pa se ne godi san^H us; vatnih domovih, ampak |ri'i b< narodnih domovih, tudi li v beli Ljubljani bo neMjudi i ga. Kakor vam je že ne redi prosvetni odsek ifekaj društev, ki sta se združil"!, ^ofo nijsko proslavo in v ^t^ec bomo imeli "card party' 'f -V soboto 15. februarja, k0''0 ^ Dragi meščani in ^L^ iskreno vam bomo hvalef! R( .. | - bc tonili "fioza nas posestite v obilneifl' Saj vsi veste, da dobiček1 žep posameznika, amp3'® rist celokupnih društev] izmed navzočih pa bo hoc nagrado. Odbor je pres^.^o likega petelina, ki je tak«! Jloč da kolikor je ura, tolikrf ?las Tako nam je povefece: je mar in mora biti že i'eS' je on rekel, ki pozna svol ■ Te Prav vljudno ste vabU1 ,0ma: nas posetite v soboto 1°;, * r° ar j a v Slovenskem drU* 0 domu na Recher Ave. Geo. V nekaterih afriških nah imajo še danes de^ vice. Ta denar velja tU" nes v nekaterih krajih v kot zakonito plačilno 51 iimiiiiiiiiiiimi Ce verjamete al' pa ne iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Še eno drugo dobil, kako se peče slal mi ga je A. K., ki Po |Nka K , Har Jev2a ž mor, Poskt če kos'*'"11 ljuc n« 'jo polnega imena iz boja21'. citn bi hodili ljudje k njen1 peč, kot bi hodili na Torej ta ima podob6' kot Vidmarjev Jože in di na Dunaju pekel, P' j al po dva za en par tO1 ho 5'e K. pravi, da se mor*1 ie le Ujet,- peči tri četrt ure, trdi, da je v četrt n1', Oba sta ga pekla kako se torej vjema ^ cept? Ali je morda j!l, hujšo pečico kot di"u® je prej spekel? Eno pa je, ki me je vadil in sicer to, da 1,1 vadil delati škrniclj^ samo za kostanj. si spečem kostanj vs3 predno grem na šiht, 8 lepo v škrnicelj, da gorkem ostal, potem lepo zobljem po potilo res zelo dopadljiv°' v mojem slučaju se ^ ta pri najboljši volji11 držati. Kako bom J držal pri motovilu, ^ stanj iz škrnicelj a vi® ščil? Ali ga naj mar , i| _______v •_____ o Al! n 1 Ji ^ vdE . °ljr ! > s 3' Mi a Jih i attlPal * H lahk0 °vat uiti, K, b° Spi tem ,'°> t Ntev 0H. ' ti mašnah jem? Ali naJ lej, kadar se mi po kostanju, avtom0 , kraju zapeljem, eneg^ ga oluščim, vtaknem potem zopet poženem-ponavljal po potrebi.,, vi, kolikorkrat bi se h11 kostanja, bi prišel še m eP. en lcuv ^ lar V Ust k h; i $ čer ju v ofic. Potenj ška Domovina izšla se * okrog polnoči. Jej. ^ % . ženske ropotale! , ( pU, , Torej to ne bo šlo-,, ^ti ( bi naglo navadil Joh*., lr,°> kar ii^fii za kolo, da bi me lepo v ofic peljala. ^ ^ kostanj jedel. Misli^j. ^ 62 hitro zna. navadila, ker Petelin zastonj Vabimo cenjeno občinstvo na veselo zabavo v soboto. Sviral bo Frank Primožnik orkester. Na svidenje! Victor in Josephine Kosic 1245 E. 55th St. Delo dobi Dekle dobi delo za hišna opravila brez pranja, ob večerih in nedeljah prosta. Varovala bi tudi 51/2 leta staro deklico. Zglasite se po šesti uri zvečer na 14007 Idarose Ave. (40) Križman's Market 6030 St. Clair Ave. Velike posebnosti za petek in soboto: Prvovrstne domače suhe klobase, 4 ft. za......$1.00 Čista mast, 3 ft. za.......25c Suh špeh (kos), 2 ft. za .. -25c Sveži vampi, 2 ft. za......15c Sveže mešano zmleto meso, 2 ft. za................33c Trgovina naprodaj Proda se grocerijo in mesni-Lastnik mora prodati zaradi odhoda iz mesta vsled bolezni. Kdor ise zanima, naj pokliče ENdicott 4017. (38) SATAH IN ISKARIOT VJO lo/l, v njenih sedemdesetih letih praktične postrežbe, je Sun Life of Canada plačala skupno $1,389,808,553, vključno $94,-173,482, kar so dobili lastniki polic in dediči v 1940. $169,508,809 NOVE ZAVAROVALNINE je bilo zapisane med letam, kar je zvišalo zavarovalnino protekcijo do vsote $2,963.-788,831 . . . ŠTEVILO POLIC, zdaj v veljavi (vključno grupne certifikate) presega en milijon, dve sto tisoč . . . SKUPNO PREMOŽENJE znaša sedaj $948,067,304, kar je največ v zgodovini te družbe. Police se izdavajo v valuti Zed. držav in so tudi plačljive v isti valuti pri katerikoli 42 podružnic Sun Life od obale do obale ... Skupne obveznosti Sun Life of Canada v Zed. državah so $346,754,- 165 . . . Ameriški lastniki polic so polno kriti z stalnimi trustnimi skladi v območju Zed. držav za edino protekcijo njih in njih dedičev. Hiša naprodaj Proda se hiša za eno družino na Bonna Ave. Ima 9 sob. Za podrobnosti vprašajte priHaff-ner & Co., 6106 St. Clair Ave., telefon ENdicott 5127. (Feb. 15, 19, 21, 25) Frank in Martina Hribar 16000 Waterloo Rd. Beer parlor, restacvnacija Vsak petek Fish Fry Vsako soboto kokošja večerja Se priporočamo Desk Model 67-107 Kadar je zaprta izgleda kot pisalna miza, izdelana iz orehovega lesa in ima tudi predale za shrambo vseh šivalnih predmetov. Je De-Luxe izdelka, šiva naprej in nazaj. Drugi White šivalni stroji od CQA-95 naprej Ako nameravati kupiti letos svoj lasten dom, ne zamudite te lepe prilike in oglejte si to hišo na lepem kraju v bližini Euclid Beach parka, na 15710 j Grovewood Ave. Hiša bo odprta na ogled to nedeljo od 2 do 6 ure popoldne. V hiši je 6 prostornih sob, vse udobnosti, nov furnez, zadej 2 garaži. $1,200 plačate z nakupom, ostalo na lahka mesečna odplačila. Pokličite KEnmore 1934. Mr. Sta-kich, Mr. Allgire, ali Mr. Rožanc vam bodo rade volje dali vsa na-daljna pojasnila. Naprodaj imamo tudi mnogo drugih hiš. Collinwood Realty Co. 15813 Waterloo Rd. 3 sobe v najem V najem se oddajo poštenim ljudem 3 sobe. Naslov 1057 E. 61. St. _ (39) 2 sobi v najem Odclasta se dve sobi, vsaka zase, fantu ali dekletu. Poizve se na 6620 Bonna Ave. (39) Stanovanje se odda Odda se stanovanje, obstoječe iz 5 sob; odda se mirni družini. Vprašajte na 1096 E. 71. St. _(38) Soba se odda Prostorna soba, primerna za pečlarja, se odda z opremo ali brez. Prost vhod. Vprašajte na 1053 E. 67. St. (Fe 12,14,15) DOBER PREMOG! Po zmerni ceni L. R. MILLER FUEL CO. 1007 E. 61. St. ENdicott 1032 SPECIALS Friday — Saturday Fresh Large Eggs, doz............. Fresh Roll Creamery Butter lb..........ZlV2c Fels-Naptha Soap, 10 Bars...........39c Charmin's Absorbent Toilet Paper, 4 Large Rolls......25c Rinso, 2 Large Boxes. 35c Spry 3 lb. Can.......45c SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. HE-0674 KDOR ŽELI Lepe mlade grahaste kokoši od 4 do 6 funtov težke po 27c funt, sveža svinjska reberca 17c funt, domače suhe klobase 30c funt, s konca pork chops 18c funt, teletina za pohat 30c funt, čista domača mast 2 funta 23c, sliced bacon 25c funt, domače sveže«kk>baše 25c funt, male suhe šunke 17c funt, je-terne in krvave klobase po 6c vsaka, domače kislo zelje po 6c funt. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam, ANTON OGRINC 6414 St. Clair Ave. —Lahka odplačila— NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. Za popolno letno poročilo vprašajte DAVID M. COWAN, Branch Manager 1040 Terminal Tower XSSUR.ES L SECURITY ^^ FOR OVER j ^ ONE-MILLION I PARTNER^ MICHAEL TELICH, zastopnik CHeny 7877 ZAKKAJSEK FUNERAL HOME, Ina 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 Yes .... YOU can have a Personal checking account 7508 St. Clair Ave. PIVO—VINO—ŽGANJE —DOBRA JEDILA— Se priporočamo ES Oblak Furniture Co. \\ TRGOVINA 3 POHIŠTVOM da Pohištvo ln vse potrebščine [j [J jR .. za dom X 6612 ST. CLAIK AVE. nC In___/IEnderson 2978_3R I TREBUŠNE PASOVE IN H ELASTIČNE NOGAVICE C imamo v polni zalogi. Pošiljamo N tudi pa pošti. □ MANDEL DRUG CO. C 15702 Waterloo Rd., Cleveland. O. M ur new low-cost Personal Checking Service makes it possible for everyone to use checks—salaried workers, wage earners, housewives, salesmen, and professional people. No minimum balance.. .only 5i for each check written, per item deposited, 10< quarterly statement. Ask for full information now. 48 CONVENIENT NEIGHBORHOOD BANKS TO SERVE YOU OVER 100 BANK SERVICES FOR BUSINESS AND PERSONAL NEEDS Member Federal Deposit Insurance Corporation Za fin premog po nizkih cenah ter točno postrežbo, pokličite MAR-KET COAL CO 1261 Marquette Rd. F. J. Cimperman A. M. Klemenčič White Oak Premog LUMP or EGG.............$9J5 ZELE COAL C0» PHILLIP ZELE, lastnik 18320 Lanken Avenue IVanhoe 2525 BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem ozsiru. EDWARD A. HISS lekarna—farmacija in optometrlstidne potrebščine 7102 St. Clair Ave. Income Tax! Letos mora vsak grocer, mesar, gostilničar, prodajalec sla-šič, prodajalec obuvala, trgovec z modnim blagom itd, izpolniti takozvano polo za dohodninski davek, tudi če je lansko leto niste izpolnili. Vsak trgovec, ki ima prometa dva tisoč ali več in vsak delavec, ki je zaslužil osem | sto ali več, mora izpolniti te pole. Oženjeni so prosti davka do dva tisoč dolarjev in za vsakega otroka pod 18: leti po $400. Sam-; ski so pa oproščeni za $800 zaslužka. Te pole in vsa pojasnila dobite pri dobrom znanem izvedencu Marian Mihaljevich 6031 St. Clair Ave. (Feb. 6,7,12,14,18,21,25,28) SLOVENSKO rODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE. cvetuCab 6102 ST. CLAIM AVE $ mislim samo, prepričan naP1' je Dobro! Bom pa povedal po-11 ,aiiu APačev, kaj se bo zgo-?f Yume bodo videli, da so bir' Pa se ne bodo vdalL t ] se bodo skozi naše vrste , M." ^ j* naj nam Močni bivol po-iflf°a bodo ušli! Po gozdu?" 8S1 lik" Tam bodo tičali naši b°" ? i za drevjem. Deset jih A0 Postrelijo, preden bi enaj-S U8pel°' da bi Prišel skozi" k''11 bodo na zapad, na preri-i P, iiH Poglavar sam bo „t ti„ ludem zapovedal, da se boš prisilil ho^isliž ne bo zaP°vedal. e^WoSSmrtj° gr0ziti?" i L Poskusimo." 11 'i -^.t A v .. 1 lC|e mu bos zagrozil c e Sq' Se seveda uklonil. ; i ^ ^ahopetni, bojijo se 1 tudi rf 3a ■■' zato se bo vdal, ker 1 f au, ne bomo kar tule P0-? spravili domov iii' ^ j1lgWame in jih tam mu-J, lau? Zanašal se bo, da ieU' sPotoma uide. čim > s%vetnikov'tem težje jih je io, ■ » si bo rekel, in tem fl1' ;e Uiti " am>" je kimal, "Winne-y%iav letoval. Vete j a se 3 j 1 bQ Ker bo upal, da J' t5 tekotoma ušel —." ' , rajši se bo vdal, ker i Nit t,Udi sami upanje fc V'' je pripomnil Win- * tftši ga je gledal Nalgu i ša t ^šit111 da bi mu dal uPanJe 'to Kako misli moj t;K "arediti?" . JII. Jjlslim, da bi prav jaz to j tka °2nam pa nekoga, ki bo uil5 svf!kta cel° prepričal, da i če se nam vda" \ 5 vda da bi dobi1' če se ( je neverno ponav. ■ ki bi re»jo. "Kdo bi bil ti-^^J^uobljubil svobodo?" e^Sb® karkoli bi "«i j od zobozdravnika, e!f!inetl ^enje zob, puljenje t o hl^o lahko dobite v va-^iku Zad°voljstvo pri dr. .; 1 tfosti ve da bi zgubili pri t(f ^o k <~asa. Vse delo je na-4dar vam čas dopušča, ji Bi^ov: vfS 64St Clair Ave- ^iJNe, • cesti, Knausovo poji (38) l r "Old Shatterhand." ) "Old Shatterhand, naš beli • brat —?" se je čudil stari poglavar. "S čim pa bo Old Shatterhand prepričal Velika usta, da dobi svobodo, če se nam vda z vsemi svojimi bojevniki vred?" "Sdm ga vprašaj! Razmišljal je o tem, ko sva se pogovarjala. Dobro pozna Velika usta in ve, da je lažnik in neodkrit človek. In prav z njegovo lastno neodkritostjo ga bo ukanil." Res neverjetno, kako bistroumno je Winnetou zaslutil moje misli —! Nisem mu pravil, kaj nameravam, ni vedel, kaj sem govoril s poglavarjem Yumov na potu k Mimbrenjem, — in vendar je povedal moje misli, kot da so njegove! Nalgu mokaši se je obrnil k meni: "Ali je res, kar je rekel Winnetou?" "Da." "Ukaniti misliš Velika usta?" "Vsaj zapovedal bo svojim ljudem, da se morajo vdati." "In res misliš, da ga boš pregovoril?" "Da." "S čim?" "Obljubil mu bom, da bom dal njemu in njegovim ljudem svobodo." Začuden me je gledal. "Svobodo mu boš obljubil —? Ne bo ti verjel!" "Verjel bo, ker ve, da Old Shatterhand nikdar ne sne besede." "Ampak topot boš moral obljubo prelomiti!" "Ne bo treba." "Pač! Ali res misliš izpustiti Yume?" "Da, mislim." Vzrojil je. "Tako —? Yume misliš izpustiti, Yume, naše najhujše sovražnike —? Ti, ki si naš brat? Ali si na mah postal naš sovražnik —? Ali res misliš, da ti bom pri tem pomagal?" "Ne bo treba! Ker Yumov ne bom izpustil." Neumno me je gledal. "Pa si vendar pravkar dejal, da jih boš —! Nisem vedel do danes, da ima Old Shatterhand dva jezika .—! Kateremu naj verjamem —?" "Le en jezik imam in tistemu moraš verjeti." "In tisti jezik govori v eni sapi črno in belo —!" "Resnico govori, druga nič! Kar sem tebi rekel, je res, in kar bom rekel Velikim ustom, tisto bo tudi res. Dejal sem, da mislim izpustiti Yume, da pa jih ne bom izpustil. čisto resno bom namreč obljubil poglavarju Yumov svobodo, pa bom to svojo obljubo navezal na pogoj. Tisti pogoj bo na videz sprejel, pa ga ne bo izpolnil. Zato pa tudi meni ne bo treba izpolniti obljube in mi Yumov ne bo treba izpustiti. Ujel se bo v past, ki mi jo bo sam nastavil." "Pa veš, da pogoja ne bo izpolnil?" "Vem." "Kaj boš zahteval?" "Naj mi pove, zakaj je napadel h'aciendo, čemu je povabil Melton moje bele brate na haci-endo in po kaj so šli v gore. Obljubil mi bo, da bo povedal res-; nico, pa je ne bo povedal." "Zakaj,ne?? Če zavisi od nje- (Dalje prihodnjič.) MAL!0GLASI ^ Novi furnezi na mesečna odplačila Coal automatic gas ali olje i vroča voda ali steam. Tudi po-. pravim vsake vrste furneze. či . ščenje $4.00, reset $12.00. Mason Heating Co. 1193 Addison Rd. Cleveland, O. ) ENdicott 0487 (40] Mi dajemo in zamenjamo Eagle znamke | V NAŠEM TRETJEM NADSTROPJU I TUB MAY GO. i RAZPRODAJA NA OBLEKAH OBLEKE, SUKNJE, 1 / pCKTI ŠP0ETN0 BLAGO PO 2 V nekaterih slučajih celo za manj kot polovično ceno ŠPORTNA OBLEKA OBLEKE ZA DEKLETA The May Company ...... Tre-tje nadstropje Company Tretje nadstropje 60 Dresses, date and afternoon types; originally 203 Blousss, rayen crepes, rayon and wool 10.55 to $15 .........................................................S)55 jcr:eys; originally 2.25 to $3 ....................1-12 55 Dresses, daytime and - afternoon types; originally 12.95 to 16.95 ................................6-45 G4 Pucker Blcuses, of rayon jersey and rayon , .. . ,,„ ' sheer- originally 3.95 ..................................1-97 20 Drosscs- including maternity dresses, ong- inally $15...........................................................7.45 22 Evening Jackets, rayon faille with luxury 4C Dresses date and afternoon types; originally trimming; originally 3.95 ..........................1.97 17.95 ...................................................................8-85 44 Blouses and Evening Jackets of luxury 35 Dresses, dark colors and pastels; originally fabrics; originally 6.50 to 10..95 ...........3.28 19'95 to 29'95 ..................................................9-85 .... 19 Dresses, one and two of a kind; originally 68 Sweaters cardigan and slip-on types; 29.95 to $35 ..................................................13.85 originally 2.25 to 3.50 ....................................98^ ■ • n / 4 Dresses, afternoon and date.typso; originally ICO Sweaters of fine imported yarns; originally 39J95 ........................................................(—18.85 6.50 .....................................................................2.99 , , OBLEKE ZA ŽENE 183 Slack Sets, cf spun-rayon; broken sizes; „v.r1,sirnr)i,. originally 4.50 ................................................2.25 The May Company ...... rrtfce rtfctWropjc 36 Dresses, rayon crepes; afternoon styles; orig- £5 C'resse:-. wcol and rayon; crepes; originally inally 10.95 ................................i...................5-45 7.95 tc 1C.95 ...................................................2-99 n Dresses, dark and pastel cqlors; originally 24 Wcol Skirts, mostly one-of-a-kind; originally priced 12.95 ..............................................«■••• 6.45 4.50 to 6.50 ......................................................2.99 2 Dresses, originally priced $15; afternoon types ..................................................................6.45 16 Cotton Velveteen Skirts, flared style; ,„ _ ... , .. „ „ +„„„... rtrfo , ,,.rH„oii„ nn o oer 18 Dresses), daytime and afternoon types, ong-ct.gmaiiy 4.5C ................................................J.^55 inally $15 .......................................................7.45 21 Rayon Velvet Skirts, street-length and din- 39 Dresses, rayon crepes; dark and pastel tones; ner-length; originally 6.50 to 10.95 .......3.25 originally 17.95 ..............................................8-45 C?^ 70. fetaega porocfla vi joči se skozi jelševo šumo, dvori na obdelani zemlji prav ped v' vznožjem gora in nad njim ostri h gorski grebeni s sivimi pečinami d visoko gori proti nebu, s strmi- j< mi svetlimi melišči ter iglastim ti in listnatim gozdom, ki med po- h bočji pleza navkreber iz doline ii — nak, to se niti njej ne zdi več -najlepši in najvarnejši dom na 5 svetu. Tu je vse zaprto. Erlen- | du se gotovo zdi, da je tu zopr- Ž no, tesno in neznosno. * Toda nihče bi mu ne mogel * brati na obrazu kaj drugega kot | to, da se dobro počuti —. I Tistega dne, ko so na Jorund- | gaardu prvič spustili živino iz + hlevov, je nazadnje le povedala J —zvečer, sedeli so pri jedi. Er- | lend je ravno brodil po skledi, | da bi ulovil dober grižljaj — od | osuplosti je pozabil vzeti prste $ iz sklede hi se zastrmel v ženo. | Kristina je zato hitro dostavi- % la, da je to predvsem zaradi da- | vice, ki razsaja po dolini med * deco, Munan je tako .slaboten, | vzela bo njega in Lavransa s se- | boj na hribe. * Dobro; se je oglasil Erlend. | Potem pa bi bilp vendar urnest- | no, da vzame s seboj tudi Ivar- | ja in Skuleta. | Dvojčka sta kar poskočila na | klopi. In vse do konca večerje ^ sta živahno brbljala, šla bosta | potem z Erlingom, ki bo gori na ^ severu med Sivimi gorami pasel 3 ovce. Pred tremi leti so bili sli- * ski pastirji zasačili ovčjega ta- -t tu in ga ubili pri njegovi kame- 4 niti koči globoko med Veprovi-mi pečmi — bil je neki pregna- -i nec iz Oesterdala. Brž ko se je 3 služinčad dvignila izza mize, sta rj Ivar in Skule znesla v sobo vse ;j svoje orožje in se pričela ukvar- ;j jati z njim. $ Malo kesneje pod večer je od- ] šla Kristina s hčerkama Simona Andressona in svojima sinovoma Gautejem in Lavransom po dolini navzdol. Arngjerd SimPn nova je domala vso zimo preživela na Jorundgaardu. Dekletu je bilo zdaj petnajst let in Simon je med božičnimi prazniki na Formu nekoč omenil, da se mora Arngjerd zdaj malo več naučiti, kot se more doma navaditi; za delo poprime že prav tako dobro kot kakšna dekla. Tedaj se je Kristina ponudila, da, vzame dekle s seboj in jo vzgoji po svojih najboljših močeh, zakaj sprevidela je, da ima Simon to hčerko hudo rad in da mnogo misli na njeno prihodnost. In za deklico je bilo res potrebno, da se je priučila drugačnemu gospodinjstvu, kot je bilo na Formu. Simon Andres-son je bil po smrti očeta in matere svoje žene eden najbogatejših mož v dolini. Svoja posestva je upravljal previdno in pametno ter je vneto in preudarno gospodaril na Formu. V hiši sami pa je šlo, kot je pač naneslo — dekle so gospodinjile kar na svojo pest. Kadar pa je Simon opazil, da nered in za-nikanrost v hiši presegata že vse meje, je najel še eno ali dve dekli, toda z ženo ni nikdar spregovoril o tem, zdelo se je tudi, da ne želi in ne pričakuje, da bi so bolj brigala za svoje gospodinjstvo. Kakor da je še nima za čisto odraslo — bil pa je nasproti Ramborgi zelo prijazen in ustrežljiv ter je njo in svoje otroke kar obsipal z darovi, če je bila za to prilika ali ne. Ko je Kristina pobliže spoznala Arngjerdo, jo je vzljubila. Lepa res ni bila, pač pa pametna, krotka, dobrega srca, marljiva in spretnih rok. Kadar je dekletce hodilo z njo po hiši ali pa zvečer sedelo poleg nje ob statvah, si je Kristina pogosto I zaželela, da bi bil kateri izmed njenih otrok hčerka. Hčerka se veliko rajši drži matere —. ! O tem je razmišljala tistega ze je videla med svojimi ljudmi na Husabyju — med Erlendovi-mi hlapci in mornarji. Gospodinja je vzdihnila. Takšnemu človeku se je pač lažje držati, ako živi na dednem dvoru svoje žene. Nikoli poprej ni ničesar imel. — kla narobe, tako da je bila podloga iz bele zajčevine obrnjena navzen. Spodaj po dolini so se zgošče-vale sence nad golimi in rjavimi v mrak. Zrak pomladanskega večera pa je bil kakor nasi- večera, vodeč Lavransa za roko in opazujoč Gauteja in Arngjerdo, ki/ sta šla pred njo. Ulvhild je tekala zdaj sem zdaj tja in teptala tenko ledeno skorjo na lužah — igrala se je neko žival in je zato svoj rdeči plašč oble- čen z lučjo. Prve zveztf mokro in belo lesketale $ visoko gori, kjer se je čista zelen neba sinjila '1 in noč. (Dalje prihodnjimi Sigrid Undset Naša navada je, da izpraznimo vse jesensko in zimsko obuvalo, da napravimo prosti spomladanske vzorce. OKORISTITE SE S TO PRILIKO, KER CENE OBUVALU SE DVIGNEJO Možje, tukaj je vaša prilika. en lot Čevljev, iz te- letine, črni in rujavi, navadna cena 3.50 do 4.00, sedaj En lot, 237 parov Pr!' KID USNJE ,PUMPS TIES NOVELTY and A regularna cena 4.00 i" se bodo prodajali po ŽENSKI SLIPERJI IZ KLO-BUCEVINE, mehki podplati ______' IC| EN LOT MOŠKIH & KID VISOKIH CEVt ALI OXFORDS, reg"1 b ali izredna širokost. ^ ^ na cena 4.00 do 4.50, & ^ ŽENSKI HIŠNI SLIPERJI iz klobučevine, usnjeni podplati ŽENSKE, ČISTE CHIFFON NOGAVICE, regularna cena 79 centov, sedaj 6107 St. Clair Avenue poprej SUHADOLNIK .........^^ ^^ FebruarsKa ^^ RAZPRODAJA Ta mesec daje GRDINO V A tvrdka posebno lepo priliko svojim številnim odjemalcem. Medtem, ko se blago dnevno draži, pa smo si z velikim nakupom preskrbeli ogromno zalogo raznega blaga, katero lahko^ prodajamo še vedno po nizkih cenah. Toda cene za bodoče pa ne moremo garantirati. . . Ako ste namenjeni V prihodnjih treh mesecih kupiti kak predmet, ki ga potrebujete v hiši ali pri hiši je čas, da to storite sedaj. Pridite in oglejte si našo veliko izbero. Kupite lahko sedaj po teh skrajno nizkih cenah in mi vam blago spravimo, dokler hočete. KUPITE KUPITE KUPITE POHIŠTVO ZA POHIŠTVO ZA POHIŠTVO ZA PARLOR JEDILNICO SPALNICO In mnogo drugih predmetov po znižanih cenah . \A. GRDINA IN SINOVI/ 6019 St. Clair Avenue >/ 15301 Waterloo Road / Prvi del SORODNIKI I Ko je teklo drugo leto, odkar sta Erlend Nikulausson in Kristina Lavransova živela na Jorundgaardu, se je gospodinji zahotelo čez poletje na planino. To misel je nosila v sebi že od zime sem. Na Skjennu je bila od nekdaj navada, da je na planino hodila tudi gospodinja; v štorih časih je bila namreč s tega dvora odpeljana v gore domača hči in mati je odtlej vsako poletje hotela prebiti na planini. Tudi sicer so imeli na Skjennu v marsičem svoje posebne šege in navade — ljudje iz soseske so jih bili vajeni, mislili so, da pač mora tako biti —. Drugod pa ni bilo navade, da bi gospodinje z velikih dvorov same hodile na planino. Kristina je vedela, da jo bodo ljudje vlačili po zobeh in se čudili. —V božjem imenu, naj govore. Saj nemara že tako in tako besedičijo o njej in njeni družini. —Ko se je bil Audun Tor-bergsson oženil z Ingebjorgo Nikulausovo z Loptsgaarda, je bila vse njegovo premoženje obleka, ki jo je imel na sebi, in pa orožje. Prejšnje čase je bil za konjarja pri škofu v Hamarju: iti i a nol/rtn cslrrvP mnrlil +11 gori na severu in pri tem posvetil novo cerkev, je Ingebjorgo zadela nesreča. Nikulausu Si-r gurdsson je bilo spočetka zelo i- težko, pri Bogu in vseh svetni-)- kih je prisegal in se rotil, da ko-1- njar nikdar ne bo njegov zet. Pa glej, Ingebjorg je dobila dvoj-d čke, in tedaj je Nikulaus sprevi-a del, da bi bilo le nekoliko preveč, 1- ako bi jih moral sam rediti — v so pravili ljudje in se smejali. 3- L'ako je dal Audunu hčer za že-1- no. )- To se je bilo zgodilo dve leti i. po Kristinini poroki. Vendar še v ni bilo pozabljeno in ljudem je n bilo dobro v spominu, da Audun io ni domačin — prišel je iz Had-lč landa; bil je iz dobrega rodu, ki pa je bil docela obubožan. Poleg ia tega ljudje v Silu niso nič kaj iv marali zanj. Bil je trmast in i- svojeglaven ter ni zlepa pozabil ie ne hudega ne dobrega, bil pa je kmet, da malo takih, in precej > dobro podkovan v postavah — v ;o nekem oziru je imel zdaj Audun "i- Torbergsson dokaj ugleda po dolini in bil je človek, ki se z njim r- ljudje niso radi sprli. ' :o Kristina je pomislila na širo-je ki, rjavi obraz kmeta Auduna d- sredi goste ruse, kodraste bra->a de in las, na njegova ostra moja dra očesca. Spominjal jo je raz-1: ličnih drugih mož, ki jih je bi-;u la kdaj srečala — podobne obra- Vso zimo in pomlad se je Kritina pomenkovala s Frido Styr-;aarovo, ki je bila prišla z njo z Trondhjemskega ter bila za ^eliko deklo pri hiši, kako in ;aj je treba. Vedno znova je norala1 Kristina dekletu dopo-edovati, kakšen je poleti tu v Solini običaj, kakšne navade maj o ljudje ob košnji in ob žet-i — saj se mora Frida vendar e spominjati, kako je ona, Kritina, ravnala lansko leto. Za-;aj Kristina je hotela, da bodi ia dvoru vse tako, kot je bilo ;a Ragnfride Ivarjeve —. Vendar ji je naravnost pove-lano, težko dela misel, da tega >oletja ne bo prebila na dvoru, iot gospodinja na Jorundgaar-lu je doslej preživela na dvoru Ive zimi in eno poletje; dobro je redela, da bo njen odhod na pla-lino videti kakor beg. — Zavedala se je, da je Er-endov položaj zelo težak. Od nladega, ko je še sedel rednici ia kolenih, je vedel samo to, da ie rojen za vladanje in poveljevanje vsemu in vsem krog sebe. [n če je kdaj dopustil, da so dru-ri vladali nad njim in mu pove-jevali, se tega kajpada nikdar i i zavedal. Nemogoče, da bi bil tak, kakršnega se je delal. Prav gotovo se v teh krajih počuti nesrečnega. 3aj se celo ona sama —. Očetov ivor na dnu tihe, zaprte doline, ravne njive ob blesteči se reki, mjTLrrLTLnJTJT-njTrLn n Vam ni treble v v trgovine za ta cenen nakuf ; K V očigled tega, kar stori eliti družabne sestanke in ve' ^ij za vas vsak dan, je telefon dne se lahko zanesete, da bo * n; te- cenen nakup, ki se ne sme prinesel prijeten razgovor. I*1 V, prezreti. Pripravljen stoji, da vendar vas stane vaš lastefl 'V} pokliče pomoč v sili, podnevi telefon manj kot eno dese' ali ponoči, prenese naročila tico na dan. Vaša družina ga ^ »e groceristu in za druge stva- potrebuje. Naročite si ga se h-( ri, prihrani čas in sitnosti ure- danes. e* Sg ___v Ns THE OHIO BELL TELEPHONE CO. flgfe Poslušajte "Telefonsko uro" vsak pondeljek zvečer ob osmih imJWTAM._WLW,_WSPD ^ŽSgffV^j e v S. N. Domu na St. Clair Ave. Zvečer za ples bo igral orkester Louis ^ I V NEDELJO 16. FEBRUARJA ob pol štirih popoldne K ONCE R T MLADINSKI PEVSKI ZBOR SLAVČKI vas vabi na «