POŠTNINA   PLAČANA   PRI   POŠTI   8270   KRŠKO
^^I^^^^^^^^^L     ^^B    l^^^^^^^^^^^^^^^^Bfcr*'-^»»-' ~yug/ggp)r*' L        \         |          \             I                     /
loto 11.
St. 9    :U). September 1998
ISSN  I -408 S917
t/ena JlH^ ttilario\
Hallo pizza!      V1
tel:  22-200
Naš gost:
TONI
SOTOŠEK
Kostcmjevica:
SPREJEM
ZA
VIKTORIJO
Na 5. srečanju upokojencev občine Krško
POKOJNINA JE ZASLUŽENA PRAVICA!
Cesta skozi
Vrbino -
utopija ali
realnost?
str. 10
Obisk v
i Obrigheimu
! str. 16
Olga Košir
ŠOLO BOM
VEDNO
POGREŠALA
str. 19
KRONIKA
str. 28
BENCINSKI SERVIS
KRŠKO
Haužar joie s.P.
AVTOPRALNICA
MINIMARKET
BAR
CENJENESTRANKE
OBVEŠČAMO, DA OBRATUJE
BENCINSKI SERVIS OMV KRŠKO
NON - STOP
PRANJE
VROČE VOSKANJE
TALNO PRANJE
NOTRANJE ČIŠČENJE

ÄUÖI
Radanovič
Breiice
Černelčeva 5, Brežice, tel.: 0608/61-065
CADDY
Vozila na zalogi!
Kratki dobavni roki
za vozila po naročilu
Ugodni krediti in leasingi
- tudi za podjetja in obrtnike1
Nova vozila
letnika 97
šeposebnougodno!
LT
TRANSPORTER
Super ugodnosti
pri nakupu
lahkih tovomih vozil
v mesecu oktobru.
Volkswagen gospodarska vozila Preprosto več prednosti.
KRE LOTERUE SLOVEMJEi

I'roriajiui iiM'»ia:
I"n,«A//'illni "I. .
<Mulit Irj /S
Imnnnn ikllnM /..
( '¦>•/(( 4. /iilijn
iltt'/'wv.
I,nli< 11 l.tihri/r.
< i Illi In i (l 0
S kombiiiiuijo ali •>i«lcinoin
«let ill* do dobilkti!
r<-d«'ii>kn iüni iiii wro
/ (icnarniriii dokilki.
Pomlatlni. Jr-cii-ki.
Ninolcdii - itr.i /
iHi&Uimi flciutriiiiiii
in bliiuiniiiini ilohillti.
S kiimliifhK ijo ali »ivlriiioiu
iijriiniif iahI 10 l<*kino«iilnili
iiojtoniHiiili partn.
l.k«|ll'«'»IIO
(Id (icn.inii'i;,! ilohitka
\ lii|>-u dolihisiiMii'^a in
(l<si,irncsa doliilkii'
Irijc ctiaki /uaki - dobitrk!
M.i-i<na igra
na«m»-TO>IIM»L\.
(otß
3x3
'3*3
ŠPORTNA
NAPOVED
•(gKspres
Hi|>
(^@ü>
Komplett1 k;iriir."Jx3 phisH m inlilnv DcIcIjmt LiIiLo
• nanKv'itetii(li po trlrlnnu (Hii/I.'i .'{.'{ 110
k<tii)|)letc k;n-lie Pnmladm, ](>ciiski in \ovolHni '.\\'.\
V ("visu jHinlajc. pa p<> irlclntm (Mil/13 18 !J1(».
I J (i"lnnL 1'ilr^iKM
ObzomiK
ODSLEJ
VSAKIH
ŠTIRINAJST
DNI
Spoštovani bralci!
Že nekajkrat smo Warn obljubili,
da bomo poskušali čimprej preiti
na štirinajstdnevno izhajanje in
tako postali še bolj aktualni in
zanimivi. čeprav čisto vsi pogoji
za tako dejanje še niso izpolnje-
ni, predvsem pa niso storili svo-
jega tisti, ki so todolžni storiti, je
odločitev tu. K njej nas med dru-
gim silijo številni dogodki, ki se
dan za dnem odvijajo v po-
savskem prostoru. Organizatorji
nas vse več vabijo na svoje pr-
ireditve, kar nas ne čudi, saj smo
vendar edini lokalni časopis na
tern območju.
Sklenili smo, da bosta v oktobru,
novembru in decembru izšli po
dve številki Posavskega obzorni-
ka na mesec. Kot hoste sami opa-
zili, je zunanja podoba štiri-
najstdnevnika nekoliko skrom-
nejša v primerjavi z mesečnikom,
vendar jo bomo poskušali iz šte-
vilke v številko izpopolnjevati,
vsekakor pa vam obljubljamo po
vsebini pestrejši, bogatejši in bolj
aktualen časopis.
Mnogih Slovencev ne briga ta-
krat, ko delaš in se trudiš, pač pa
se začnejo zanimati zate, ko
uspeš, in ti celo poskušajo škodi-
ti, je izjavil v pogovoru naš to-
kratni gost Toni Sotošek. Tako
nekako se dogaja tudi nam v teh
dneh, ko sprejemamo pomembne
odločitve in rešitve za nadaljnji
razvoj medija, ki so mu v tern
prostoru mnogi načelno naklonje-
ni, manj pa pri konkretnem sode-
lovanju. K sreči so tudi tu svetle
izjeme. V vzpodbudo pa ste nam
predvsem vsi tisti naročniki, ki vz-
trajate z nami in tisti znani in
neznani občani, ki se te dni še v
večjem številu kot doslej naročate
na Posavski obzornik - odslej štiri-
najstdnevnik za Posavje. Hvala.
Urednik.
SPOMIN NA POLETJE
Tako bi lahko na-
slovili tokratno fo-
| tografijo, ki nam
prav gotovo ohra-
nja igriv spomin na
tople dni, ko se po
dolinah še ni vlek-
I la jesenska megla
[ in ni bilo potrebno
razmišljati o kur-
I javi ter toplih obla-
i čilih. Fotografijo je
posnel naš sode-
lavec     Vladimir
Abram s Senovega.
»KLOR 98« - DOBRO IZPEUANA
PREDSTAVA BREZ GLEDALCEV
Reševalna akcija »Klor 98«, ki je bila izvedena 26. septembra 1998 v
Krškem ob skupni organizaciji štabov civilne zaščite vseh treh
posavskih občin, tovarne ICEC Videm, Nuklearne elektrarne Krško in
mnogih drugih služb in ustanov, je bila v glavnem izpeljana po
zamišljenem scenariju. Ta je predvideval, da je pri manipulaciji s
cisterno klora, kapacitete dvajsetih ton, prišlo do iztirjenja cisterne
in prevrnitve. Pri udarcu ob železniški tir je prišlo do poškodbe na
nosilni plošči ventilov in plašča cisterne. Skozi razpoko je začel uhajati
tekoči klor v obliki plinastega klora s hitrostjo 120 litrov na uro.
Ker bi bili v primeru take nesreče najbolj ogroženi prebivalci v stanovanjskih blokih
in hišah ob železnici, je bilo poleg tehnične intervencije na kraju nesreče, potrebno
poskrbeti za evakuacijo stanovalcev v višje ležeče kraje. Prav premajhna aktivnost in
očitna nezainteresiranost predvidoma evakuiranih prebivalcev iz blokov v neposred-
ni bližini ICEC-a (trije bloki) pa daje misliti, da bi bile posledice v primeru resničnega
dogodka (ogroženo bi bilo veliko širše območje) kljub vsem načrtom in pripravljenim
ekipam lahko katastrofalne.
Med pomanjkljivosti, s katerimi bo treba računati, sodi tudi »nenačrtovana« smer
vetra, ki naj bi pihal proti Brežicam, a se je obrnil proti Sevnici. Kljub dobri koordi-
naciji med štabi civilne zaščite, se je izkazalo, da je bil čas za kompleksno izvedbo
tovrstne akcije prekratek, da so sistem vaje preobremenili. Izkazalo se je tudi, da
okvara na ventilu cisterne - železniške kompozicije, zaradi katere naj bi prišlo do
izpusta klora, ni bila »na mestu«, saj v ICEC pripelje klor pet različnih cistern, ki pa
niso izdelane po enakem standardu.
Razen že omenjenih organizatorjev akcije, gostov iz Madžarske in Hrvaške in raz-
meroma številne novinarske skupine, opazovalcev in gledalcev ni bilo. Le kako bi
tudi prišli na prizorišče, če pa je to bilo postavljeno na tovarniški industrijski tir,
kamor zunanji gledalci brez posebnih dovolilnic niso mogli? Ker take vaje še ni bilo
ali pa smo jo v drugačni preobleki nazadnje beležili leta 1982 v okviru vaj Nie nas ne
sme presenetiti, bi bilo v prvi vrsti potrebno pos<rbeti za boljšo obveščenost in zain-
teresiranost »prizadetih« območij, saj uporabljene oblike očitno niso zadostovale.
Morda je k temu pripomoglo dejstvo, da je akcija minila brez vključenosti KS Krško.
Reševalna akcija Klor 98 je uspela, če upoštevamo trud vseh aktiviranih služb in
izvajalcev, ki so svoje delo vendarle opravili v okviru svojih sposobnosti in možnosti.
Ostaja pa vprašanje, kako zainteresirati »prizadeto prebivalstvo« in ga aktivirati, da
30. September 1998
S
Aktualno
ObzörniK
bo Ie-to sodelovalo širše in aktivnejše. Pohvaliti pa velja tiste, ki so zmogli in dosegli
odločitev, da se vaja kljub dolgoletnim odporom izpelje. Kajti klor v Krškem ni od včeraj
in verjetno nas bo ogrožal še nekaj časa, čeprav novi generalni direktor tovarne ICEC
Videm najavlja njegovo skorajšnjo opustitev.
Bojana Mavsar
GASILCI
PRAZNOVALI
V PIŠECAH
V nedeljo, 19. septembra 1998, tudi nekoliko slabše vreme ni moglo pokvariti
velikega praznovanja dneva gasilcev brežiške občine, ki so se tokrat zbrali pri
enem od svojih najaktivnejših društev, ki je slavilo 90-letnico delovanja.Tako
slavnostni govorniki kot izvajalci kulturnega programa iz OŠ Maksa Pleteršnika
so poudarjali lepoto svojega kraja in pridnost ljudi, Cesar ne morejo ogroziti niti
občasne nesreče. Nanje bodo pišečki gasilci odslej še bolje pripravljeni, saj so ta
dan preizkusili novo avtomobilsko cisterno.
Brežiški župan Jože Avšič je pišečkim gasilcem ob visokem jubileju izročil plake-
to občine Brežice.
»Pišece imajo imajo dobro organizirane gasilce, ki so pokazali s svojim delom,
da tudi v tem kraju živi prebujena misel in zavedanje, da je treba pomagati
sosedu in vsem, ki so pomoči potrebni. Seveda ta pomoč danes ne zahteva zgolj
prostega časa, pač pa stalno skrb, da se pripravljamo, obnavljamo znanja in
opremo, PGD Pišece je pri teh nalogah zagotovo uspelo«, je poudaril predsednik
občinskega sveta Brežice Alojzij Slavko Sušin.
Predsednik Občinske gasilske zveze Brežice Vlado Deržič je pohvalil dolgo
tradicijo gasilstva v Pišecah in dejal: »Vaša ustvarjalnost se odraža v dosežkih
društva, katerih rezultat je tudi gasilska cisterna, ki je več kot potrebna. Gasil-
stvo se je v občini Brežice razvilo v pomemben dejavnik zaščite, varstva in
reševanja premoženja ob naravnih in drugih nesrečah.« Po Deržičevem mnenju
pa je potrebno še naprej posvečati največ pozornosti preventivi, in sicer skozi
obveščanje in izobraževanje občanov, s preventivnimi pregledi, skratka, z večjo
požarnovarnostno kulturo.
MALE
SKRIVNOSTI
VELIKEGA
KREDITA
15. septembra je potekel
rok, v katerem bi morala
jedrska elektrarna Krško
plačati konzorciju Siem-
mens - Framatome sedem
milijonov nemških mark
za nova uparjalnika.
Še dober teden po izteku omenjene-
ga roka (uradno) še nismo izvedeli
ali je bil obrok plačan ali ne. Razlog
za to so bile nejasnosti v zvezi z
jamstvi za tuj kredit, iz katerega naj
bi bil omenjeni obrok plačan. Kredit
oziroma pogoje zanj je bilo nujno
potrebno zagotoviti, saj bi se v nas-
protnem primeru posodobitev nuk-
learke ustavila. Zato je slovenska
vlada sprejela sklep, ki naj bi zago-
tovil zahtevano modernizacijo v
vsakem primeru, ne glede na to, če
bo Hrvaška pristopila k projektu ali
ne. Hkrati pa je premier Drnovšek
14. septembra za radio Slovenija
povedal, da bo jamstvo za posojüo
dala Nova Ijubljanska banka.
Več niso povedali niti na vladi niti
na ministrstvu niti v JEK. Verjetno
zato, ker je bilo za 17. September
predvideno srečanje ekspertnih
skupin Slovenije in Hrvaške in naša
I stran pred tem sestankom ni želela
zaostrovati situacije.
Brez zadržkov pa je ravnanje slo-
venske strani v medijih ostro kri-
tiziral direktor Hrvaškega elektro-
gospodarstva Damir Begovič. V zve-
zi s tem je že 10. septembra pri-
pravil novinarsko konferenco in na-
povedal, da bo zoper JEK vložil
tožbo (če bo potrebno vsak mesec)
zaradi stroškov, ki jih imajo na
' račun prekinitve dobave električne
energije iz Krškega.
Tamara Vonta
4
30. September 1998
ObzörniK
Aktualno
Kam bomo vozili komunalne odpadke iz Posavja
V KS BRESTANICA ALI KAPELE ?
Ali bo iskanje in seveda izbor
najustreznejše lokacije za
bodoče regijsko odlagališče
komunalnih odpadkov eden
od prvih, skupno in uspešno
rešenih projektov organa, ki
se imenuje Svet pokrajine
Posavje? Glede na rezultate
primerjalne študije, ki je
izločila in določila dve možni
lokaciji - v KS Brestanica in KS
Kapele, bi lahko rekli, da
stvari dobro tečejo. Seveda pa
je pot do končnega cilja še
dolga, saj naj bi po novem
letu stekle javne razprave, na
podlagi katerih se bodo ob-
činski sveti odločili za samo
eno in končno lokacijo bodo-
če regijske deponije.
Predsednica komsije za pripravo izgrad-
nje regijske deponije odpadkov Vladka
Kežman in tajnik Darko Anžiček sta na
nedavni 6. seji Sveta pokrajine Posavje
- v ustanavljanju obvestila prisotne, da
je končana študija primerjalne presoje
vplivov na okolje za vseh sedem poten-
cialnih lokacij, ki so bile ponujene v
Posavju. Kot rezultat smo dobili dve
možni lokaciji, ki sta obe primerni za
izgradnjo deponije, medtem ko so bile
ostale izločene ali iz strokovnih ali iz
takoimenovanih družbenih vidikov.
Lokaciji sta v krajevnih skupnostih Bre
stanica in Kapele, vendar pa natan-
čnejših opredelitev lokacij nismo slišali.
Geološke raziskave so pokazale, da sta
obe primerni, ena sicer bolj ustreza s
hidro-geološkega vidika, ker je teren
manj vodoprepusten, druga pa z bio-
tehničnega, ker je osnovna kamnina
bližje površju.
Medtem je bil že pripravljen in objav-
ljen razpis za izbor ponudnika, ki bo
izdelal prostorska plana . V obeh
občinah in na komisiji so mnenja, da naj
bi potrebno dokumentacijo izdelal krški
Savaprojekt, ki za razliko od drugih
ponudnikov ne bo potreboval dodatnih
podatkov ali celo idejnih zasnov. V pri-
meru, da bo dobil posel v obeh občinah,
je ponudil dodaten popust, tako da bo
ta del priprav stal okoli 3,5 milijona
tolarjev.
Čeprav je sevniška občina v tej fazi ne-
koliko odmaknjena od dogajanja, pa je
njen župan Jože Peternel na omenjen-
em sestanku poudaril, da so Sevničani
močno zainteresirani za čimprejšnjo
rešitev problema. Krški in brežiški
župan sta izrazila skrb glede poteka
javne razprave, ki bo morala biti dobro
pripravljena in vodena istočasno v obeh
občinah. V Kapelah so tačas že pripravi-
li posvetovalni sestanek z vodstvom KS
in tamkajšnjih društev, med tem ko na
občini Krško še čakajo na odgovor iz KS
Brestanica, ki so ji ponudili možnost
predhodne posvetovalne razprave.
Ocenjujejo, da bo za izdelavo in spre-
jem prostorskih dokumentov potrebnih
10 - 12 mesecev.                            (SiM)
Na 6. seji Sveta pokrajine Posavje, ki mu sedaj predseduje župan občine Brežice Jože Avšič,
so govorili tudi o sodelovanju pri phpravah na projekt sežigalnice odpadkov, osrednja
točka pa je bila namenjena pripravam na izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi.
TcOSTAK KUPirl^^H
KOMPLEKS TOGRELA ^
Kompleks Togrel d.o.o. je od meseca avgusta, ko je bila placHa
kupnina podjetju SGP Pionir Novo mesto v stečaju in s primo
predajo nepremičnin, ki je bila izvršena 1. septembra, v lasti
podjetja Kostak d.d. Krško.
Ta se je odločili za nakup zaradi
hitrejšega razvoja, širitve ter nara-
ščanja potreb v gradbeništvu, kjer se
Kostak v zadnjih letih vedno bolj
uveljavlja kot gradbeno podjetje v
Posavju kakor tudi izven njega. V
letošnjem letu so adaptirali Zavarov-
alnico Triglav v Krškem, zgradili
poslovno-stanovanjski objekt Kre-
muldin v Brežicah, urejujejo infras-
trukturo in ulice v Kostanjevici, v teh
dneh pa se tudi dokončuje izgradnja
OMV servisa v Trebnjem. S kupljenim
kompleksom Togrela bi dosegli tudi
konkurenčnost na tržišču, saj naj bi
tudi v bodoče na omenjenem komple-
ksu delovala betonarna in tekla proiz-
vodnja betonskih konstrukcij.          ._
i
Prav tako že potekajo dogovori o na^
30. September 1998
5
Aktualno
ObzöriiiK
kupu opreme za proizvodnjo, ki pa
je še v lasti podjetja Agrafa d.o.o. Z
nakupom kompleksa Togrel je Kostak
pridobil 43.933 m2 površin, od tega
je 10.012 m2 pokritih, kar v bodoče
odpira tudi možnost prostorske šir-
itve podjetja, ki je sedanja lokacija v
žlapovcu ne omogoča. Sicer pa bo
Kostak omogočii Togrelu, na podlagi
podpisane najemne pogodbe za pros-
tor, na tej lokaciji do konca letošnjega
leta dokončati že začeta dela.
Bojana Mavsar
NEURJE
PUSTOŠILO
V POSAVJU
Močno deževje, ki je v dneh od 11.
do 13. septembra zajelo Slovenijo, je
v brežiški občini povzročilo ogrom-
no škodo. Zaradi nenormalne velike
količine padavin so nastali številni
hudourniki, ki so povzročili škodo na
komunalni infrastrukturi, predvsem
cestni, na kanalizaciji in tudi na vo-
dovodih.
Zaradi čezmerne razmočenosti tere-
na se je na območju občine utrgalo
preko 50 plazov, ki so povzročili
škodo tako na kounalni infrastruktu-
ri, kot tudi na kmetijskih površinah
(predvsem vinogradi in sadovnjaki)
ter na stanovanjskih in gospodarskih
poslopjih. Nastalo je veliko število
zemeljskih udorov, voda pa je zalila
tudi večje število objektov.
Zaradi nanosov zemlje so bile nekaj
časa zaprte regionalne in lokalne
ceste. Več lokalnih cest in javnih poti
pa je poškodovanih do te mere, da je
potrebna polovična ali popolna zapo-
ra.
Evedentiranje nastale škode, da pod-
lagi katere bo posebna komisija
pripravila program sanäcije, še pote-
ka. Ker je bilo precej škode tudi v os-
talih posavskih krajih, so se na Svetu
pokrajine Posavje v ustanavljanju
odlodli, da bodo slovensko vlado in
javnost skupno obvestili o nastali
škodi, ki bo terjala veliko obno-
vitvenih del in sredstev.
VELIKA VOJAŠKA VAJA
TUDI V POSAVJU
Nenehni konflikti med »Atlandijo in Rulandijo« so prerasli v
odkrit vojaški spopad in šele po posredovanju Organizacije
združenih narodov pride do prekinitve ognja in podpisa mi-
rovnega sporazuma. Izvajanje sporazuma nadzirajo enote sil
NATO, ki delujejo pod okriljem OZN. Tako nekako je zamišljen
scenarij velike vojaške vaje, ki jo bo od 14. novembra do 2.
decembra letos na obmocju Bele krajine, Dolenjske, Posavja
in Kozjanskega izvajalo blizu šest tisoč vojakov iz devetnaj-
stih držav.
Odločitev za organizacijo vaje, ki bo davkoplačevalce stala najmanj 145 milijonov
tolarjev, je bila sprejeta na podlagi prizadevanj Slovenije za sprejem v zvezo NATO.
Slovenija bo za vajo morala zagotoviti brezplačno uporabo obmocja, namestitev v
vojaške objekte okoli 1500 vojaških oseb, uporabo vojaških objektov pri izvajan-
ju vadbenih aktivnosti in zdravstveno ter zobozdravstveno pomoč. Povrnjeni pa
ji bodo stroški prehrane, goriva, potrošnega materiala, najema objektov, uporabe
infrastrukture, komunikacij, zemljišč in podobno. Slovenija bo omogočila upo-
rabo sredstev zvez v vojaških objektih, zagotovila osebje za potrebe vaje, dovoli-
la uporabo zračnega prostora, in zagotovila sile za simuliranje določenih vojaških
aktivnosti.
Pripadnikom sodelujočih tujih enot bo omogočen prihod na območje izvajanja
vaje ter odhod z njega po načrtovanih komunikacijah, gibanje znotraj območja v
skladu z načrtom vaje. Errote bodo prispele v Slovenijo skozi luko Koper, na letališče
Maribor ter po cesti preko mejnih prehodov z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Ker bo
na vaji angažirano veliko materialno-tehničnih sredstev, bo organizacija transpor-
ta ob prihodu, odhodu in gibanju znotraj območja vaje zelo zahtevna naloga, ki jo
bodo reševali tudi v sodelovanju s kraji, v katerih bo potekala. Za simuliranje
dejavnosti humanitarnih akcij bo predvidoma vključen tudi Rdeči križ.
Čeprav je dogovorjeno, da bodo lastniki objektov in zemljišč, ki bodo uporablje-
na, dobili določeno odškodnino, velja opozoriti na pravočasno prijavljanje more-
bitne škode ali posledic, da bi si lahko zagotovili izplačilo, še preden se vaja pov-
sem zakljuä.                                                                                        ,              (SiM)
POSAVJE S PTIČJE PERSPEKTIVE   piše: Eva B.
Ni potrebno imeti izrazitega daru opazovanja in sklepanja, da lahko opazite.kako
se nekateri v Posavju že intenzivno pripravljajo na lokalne volitve. Brežiški župan
se je tako odločil, da bo Kranjcem, ki že tradicionalno ne volijo zanj v takšnih
odstotkih kot tisti preko Save, še pred volitvami asfaltiral kakšno cesto, da bodo
lahko (med potjo na volišča) trezneje presojali o tem, kdo je na njihovi strani.
Gospod Siter, nadvse vešč govornik, je na srečanju upokojencev na Senovem s
svojim nagovorom (govorom?) strl srce marsikateri upokojenki. Teh pa v krški
občini ni malo. Ker zna kot pravi »princ ljudskih src« očarati vse segmente svoje
volilne baze, ga lahko v prihodnjih dnevih, tednih in mesecih, pričakujemo »ved-
no in povsod«. Kdor zna, pač zna - in tudi če bi po krški dolini, vzpetinicah in
gričih (tudi tarn se rad sprehaja) z žarometom iskali človeka, ki ta del poslanst-
va opravlja tako izdelano, bi ga težko našli. Pa v bistvu nisem hotela napisati
slavospeva gospodu z natančno pristriženo bradico. županovanje je namreč
kompleksna zadeva in ker nihče ne obvlada vsega (oziroma več glav več ve) ima
župan tudi svoje sodelavce. Tu pa se nenamerni slavospev konča s tragičnim
koncem. Na to menda računa tudi brkati protikandidat, ki se še posebej dobro
spozna na krške vzpetine in ravnine (pa brez pragmatike, čisto poklicno), še
posebej pa mu je pri srcu kostanjeviški otok. Mu bo ta prinesel slavo?
6
30. September 1998
ObzöniiK
IN AS GOST
Frajtonerica mu je prirasla k srcu
TONI SOTOŠEK
Kar precej mladih iz krajev ob spodnji Savi se danes ukvarja z glasbo, svoja prva znanja
pridobivajo v treh glasbenih šolah, učijo pa se tudi pri zasebnikih, ki svoje doseženo znanje
prenašajo na mlajše rodove. Tistim, ki izberejo popularno diatonično harmoniko, je že pet
let na voljo Toni Sotošek, katerega uspešna glasbena kariera je še poseben magnet za vse,
ki bi se radi naučili tega instrumenta. In med njimi seveda niso samo začetniki in otroci.
Prav ob pričetku najinega razgovora je Tonija poklical arhitekt iz Maribora, ki je bil priprav-
ljen priti tudi v Krško, samo da bi mu mladi učitelj dal navodila za nadaljnje učenje.
Osemindvajsetletni strelec po ne-
besnem znamenjti še vedno stanu-
je v Koprivnici na številki 5, čeprav
priznava, da je zadnje case veliko
pri dekletu v Krškem. Kot osnov-
nošolec v koprivniški šoli je rad pri-
jel za svinčnik in risal portrete,
domačije in pokrajinske motive.
Obiskoval je srednjo šolo v Krškem
in postal strojni tehnik ter kot Sti-
pendist tedanjega Vidma opravil
pripravništvo v tovarni celuloze in
papirja. Medtem so se razmere
močno spremenile, zato je bila to-
liko lažja njegova odločitev za sa-
mostojno pot.
Toni, nahajava se v eni od treh
učilnic, v katerih letos poučuješ
svoje učence. Kako si se sploh
odločil za takšno delo, saj naj-
brž ni dovolj, da odlično obvla
daš instrument?
Do tega je prišlo nekako spontano.
Prišla sta dva, da bi jima nekaj poka-
zal. Potem jih je bilo vse več, ki so
želeli mojo pomoč. Sei sem po šolah
in učil, moji učenci so začeli žeti
uspehe v slovenskem merilu. Tako
zdaj živim od tega. Ugotovil sem,
da imam smisel za prenašanje znan-
ja. Spoznal sem, da lahko naučim
tako nekoga, ki bi želel, preprosto
povedano, doma za ob kolinah zai-
grati dve ali tri skladbe, ali pa tiste,
ki bodo morda nekoč tudi živeli od
igranja. Vedno imam nekaj povpreč-
nih učencev, nekaj bolj in nekaj zelo
nadarjenih. Morda znam za vsakog-
ar najti pot, po kateri pride do cilja.
Pa saj tudi matematika ne gre vsem
enako v glavo, četudi imajo veselje
do nje.
Lahko rečem, da lepo sodelujem z
glasbeno šolo v Krškem, kar nekaj
učencev iz moje Sole hodi k teoriji
in tudi k mojemu prijatelju, basistu
Franciju Arhu. Veliko se pogovarja-
mo o glasbi, v učence skušamo
vložiti kar največ, da bodo kasneje
uspeli kot profesionalni glasbeniki
ali pa se bodo zadovoljili z igran-
jem v veselje sebi in domačim.
Kakšna je pri tem vloga staršev,
saj je znano, da včasih poskušajo
s pomočjo otrok uresničiti svo-
je mladostne ambicije? Kakšne
izkušnje imaš s tem?
To je lep hobi in če so zadovoljni
učenci in njihovi starši, sem tudi jaz
zadovoljen. Bolj talentirani gredo
naprej, čeprav sam ne delam poseb-
nih razlik med njimi Res moram biti
kar previden pri teh stvareh. Potreb-
no je upoštevati, da si starši zelo
prizadevajo za svoje otroke, ne
nazadnje pa so tu tudi stroški, od
nakupa instrumenta do plačila učnih
ur. Tu in tarn se pojavi primer, da se
vpišejo zaradi tistega "če sosedov
lahko igra, bo pa še naš." Taka reč
se seveda lahko izjalovi, zato je tudi
nekaj osipa, vendarle ne veliko,
nekaj pa je normalno, da ga je. Si-
cer pa sem s starši vedno v stikih,
pogovorimo se tudi o povsem živ-
ljenjskih stvareh in ne le o pouku.
Ce kaj zaškriplje, jih pokličem ali
oni mene, naš skupni cilj je, da se
vse čimbolj uspešno izpelje.
Igranje harmonike po tvojem
mnenju torej koristi mladim?
Seveda. Učenci, ki se ukvarjajo s
harmoniko ali s kakim drugim in-
strumentom, gotovo ne bodo ba-
rabe.
Kdo pa je tebe učil igrati?
Jaz sem samouk. Začel sem pri de-
vetih letih, tedaj mi je bil vzornik
Slak, ki je pionir tega instrumenta.
Če ne bi on igral, verjetno tudi jaz
ne bi. Sicer pa sem veliko vadil,
igral, imel sem veliko volje, kar je
seveda bilo potrebno. Danes je ven-
darle drugače, otroci dobijo vse
potrebno pri pouku. Nato sem začel
igrati pri senovski folklorni skupi-
ni, katere clan sem še sedaj, le da
redko utegnem sodelovati na nji-
hovih nastopih. Nato je prišel prvi
nastop na tekmovanju za zlato har-
moniko, kamor me je peljal Dušan
Vodlan. Zatem pa je v sodelovanju
z njim in sekcijo Luna pri krškem
literarnem klubu nastala moja prva
kaseta z naslovom Snežni valček.
Moja mladost in uspehi na tek-
30. September 1998
7
JNaš gost
ObžorniK
movanjih so mi odprli pot do medi-
jev in začeli so se številni nastopi,
posebno odmeven je bil prvi nastop
v Trefaltovi zabavni oddaji Košni-
kova gostilna.
Zakaj si se pravzaprav odločil za
to glasbo in za harmoniko, je za
to vzrok v tradiciji in priljublje-
nosti pri ljudeh?
To je naš pristni instrument, saj brez
harmonike ni dobre zabave. Tudi v
tujini se vsi sedaj zgledujejo po
izdelovaldh iz Slovenije, zlasti iz
Mengša. To je naš instrument, ki
spretnemu godcu omogoča, da
lahko sam dobro zveni. Je res ne-
pogrešljiva. Kličejo me za nastope
z učenci na raznih otvoritvah loka-
lov, trgovin, podjetij. Ta glasba ni
več samo za kmete, kot bi si kdo
mislil.
Imamo veliko solističnih nastopov
po šolah, imamo pa tudi harmo-
nikarski orkester, s katerim smo
letos gostovali v nedeljski televi-
zijski oddaji Po domače. Lani smo z
učenci posneli kaseto z naslovom
Trinajst srečnih Tonija Sotoška.
Tako imajo moji učenci nekakšen
spomin, jaz pa dokaz svojega dela.
Lani smo imeli tudi nastop na držav-
ni proslavi v Cankarjevem domu, ki
jo je prenašala televizija, nastopili
smo še pred slovenskim parlamen-
tom in zgradbo vlade. Takih nastop-
ov sem vesel, ker ne gre le za komer-
cialno plat. Kajti če si instrumentu
privržen, si vesel, ko vidiš, kako
raste njegova popularnost in prido-
biva na pomenu.
Kako pa je z razširjenostjo tega
instrumenta po Sloveniji?
Diatonična harmonika je popularna
povsod, vendar je trenutno najbolj
razširjena prav v Posavju in na Do-
lenjskem, morda nekaj tudi po moji
zaslugi. Nekakšen dokaz za to trdi-
tev je podatek, da je bilo na le-
tošnjem tekmovanju za Zlato har-
moniko, katerega se je udeležilo v
predtekmovanjih preko petsto tek-
movalcev iz vse Slovenije in zamej-
stva, od skupno triindvajsetih fi-
nalistov kar deset mojih učencev.
Kaj meniš o vključevanju frajto-
nerice v pop glasbo?
To samo potrjuje, da je frajtonerica
resnično popularna. Vem, da se je
danes poslužujejo ljudje, ki bi še
pred desetimi leti pljuvali po njej.
Sevčda vidijo v tern finančni efekt,
sicer ne bi tega počeli.
Videti je, da največ časa porabiš
za pouk harmonike. Kako pa je z
igranjem v ansamblih?
Trio Tonija Sotoška s pevcema je
namenjen studijskim nastopom ozi-
roma snemanju ter nastopanju za
TV. CD plošča z enakim naslovom
je izšla konec lanskega leta. V zased-
bi sta dva res profesionalna vokala,
sam pišem glasbo, poudarek je na
kvalitetnem petju, tekstih in diato-
nični harmoniki. Poleg tega sem clan
ansambla Happy hour, ki je komer-
cialna skupina in igra vse zvrsti
glasbe na veselicah, raznih zabavah
in drugih priložnostih, v zasedbi pa
je nekaj uveljavljenih posavskih
glasbenikov.
Torej si zelo zaposlen.
V teh časih marsikdo namerava na
hitro obogateti, ne da bi kaj prida
delal. Po moje je najpomembneje,
da človek dobro in pošteno oprav-
lja svoj posel. Morda imam res sre-
čo, da mi je hobi hkrati tudi služba,
čeprav je včasih zlasti psihično zelo
naporna.
Kaj pa tujina?
Tudi v tujini smo igralrr naj si bo v
Ameriki, kjer imamo vabilo za pri-
hodnje leto, a tudi v Avstriji, Nemčiji
in celo v Ukrajini. Da bi stalno in
profesionalno igrali kje zunaj, za-
enkrat ne razmišljamo, čeprav ima-
jo nekateri člani, kot sta Nuška in
njen mož (Derenda, op.p.) veliko
izkušenj. No, nikoli ne veš, kaj še
čas prinese, zaenkrat smo zadovolj-
ni tako, kot je.
Prostega časa je torej bolj male.
Tako je. Kadar ne igram ali nimam
pouka, greva z dekletom pomagat
njenim ali pa k našim domov, za kaj
drugega največkrat ni časa. Če pa
sva že prosta, imava vedno toliko
vabil, da sva včasih povabljena na
pet koncev hkrati.
Kakšno vlogo v narodno-zabav-
ni glasbi ima po tvojem besedi-
lo?
Zelo pomembno - včasih poslušam
glasbo v avtu in poskušam slediti
besedilom. Neverjetno, kako nizka
je kvaliteta besedil. Če meni ni všeč
tekst, ki ga dobim, sploh ne grem
snemat skladbe. Ne stremim k temu,
da bi delal samo komercialno, na
8
30. September 1998
ObzorniK
JNaš gost
hitro. Skladba mora biti izvajana
kvalitetno in na nekakšnem nivoju,
besedilo pa naj ne bi bilo samo o
mamah in rožicah. Lahko je, a mora
biti drugače povedano.
Spomnim se, kako ponosni so bili
tvoji sovaščani nate, ko si tako
mlad izvabljal aplavze povsod,
kjer si igral. "Naš Toni, " so pra
vili. Kako gledajo nate danes?
Mislim, da sem takšen, kot sem bil.
Če le morem, želim ustreči vsa-
komur in kolikor vidim, sem pov-
sod dobrodošel. To je prijeten obču-
tek. Jaz pač počnem to, kar je bolj
na očeh javnosti, drugi delajo dru-
go. Morda je problem v Sloveniji kot
celoti, da te ljudje ne vidijo, ko
delaš, ko pa kaj dosežeš in imaš, te
opazijo in so ti nevoščljivi. Ampak,
kot sem dejal, v mojem domačem
kraju se ni v tempogledu nič spre-
menilo.
Ali še hraniš harmonike, s kate-
rimi si tako zgodaj uspel?
Niti ne. Vedno pa imam pet do šest
harmonik, saj na nastopih potrebu-
jem tri diatonične in eno klavirsko
harmoniko. Starih nimam več, razen
svoje prve, Hohnerjeve harmonike.
Kateri instrument bi izbral, če ne
bi bilo harmonike?
Jaz sem bil samorastnik, zdaj je
drugače. Otroci lahko veliko izbira-
jo in se poleg glavnega naučijo še
kakšen instrument. Kot vidiš, imam
tudi pozavno. Nameravam se nam-
reč vpisati pri Arhu, če bo le imel
kak prost termin zame...
Tekst: Silvester Mavsar
Fotografije: Boštjan Colarič in
arhiv T. S.
UKOVNA KOLON IJA ČATEŽ OB SAV11998
V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki so 18. septembra 1998 odprli razstavo slik in fotografij,
ki jih je skupina priznanih avtorjev (likovniki Vida Slivniker, France Slana, KLavdij Palöic, Tomo Vran, Rudi
Skoöir, Adel Seyoun in fotogras Mirko B^uklio) ustvarila v okviru letošnje kolonije Čatež ob Savi 1998, v orga-
nizacijikrškega podjetja Alufinal.
Kot je na otvoritvi povedala se-
lektorica kolonije, umetnostna
zgodovinarka Nelida Nemec, so
v začetku poletja povabili sedem
likovnih ustvarjalcev, ki so pet
dni, vsak zase in drug ob dru-
gem, iskali ustvarjalni navdih in
nove likovne zapise notranjih
podoživetij. Slikali so v zanosu
prijateljskega vzdušja, ki jih je
sililo, da so iz sebe priklicali
najboljše. Kljub temu so tudi v
tem okolju ostali zvesti sami
sebi, z zavestjo, da je slika, pa
tudi umetniška fotografija, zrca-
lo umetnika, njegovih ustvarjal-
nih hotenj in izražanj.
Dušan Peterkovič, pobudnik in or-
ganizator kolonije
30. September 1998
9
Fromet in zveze
ObzorniK
CESTA SKOZI VRBINO -
UTOPIJA ALI REALNOST?
K pisanju me je spodbudil članek v julijski številki Posavskega Obzornika, ki govori o novem
krškem mostu, ki mend a še visi v zraku. Navaja prednosti, ki naj bi jih prebivalci Krškega,
zlasti pa Vidma, s tern pridobili. Na koncu omenja nekakšno tekmovanje med Krškim in
Brežicami. Kdo bo hitrejši in bo pobral (državni) denar, postaja pomembnejše od tega, kaj je
pametnejše. Z naslednjim zapisom želim pokazati, da bi z izgraditvijo medmestne ceste
skozi Vrbino pridobili več tako Krčani kot Brežičani, pa tudi prebivalci krajev ob sedanji
cesti Krško - Brežice. Ali obstaja politična volja, da se presežejo ozki lokalni interesi zaradi
zadovoljitve višjega in skupnega cilja? AH je Posavje kot regija le obrabljena floskula, ki
nima nobene zveze z življenjem njenih prebivalcev?
V čas pred več kot dvajsetimi leti oz. iz-
gradnje nuklearke sodi tudi izgradnja
obvozne ceste od mostu v Krškem do
. NEK, na karti je to cesta od točke A do B.
Brežičani pa so dobili nov most čez Savo
in obvoznico od Čateža do Šentlenarta,
na karti je to cesta od E do F. Vsak je
dobil torej svojo obvoznico. Če bi pove-
zali točki B in C s cesto skozi Vrbino in
nato manjši odsek D - E v Šentlenartu,
bi bila to idealna povezava med Krškim
in Brežicami.
Kdo bi pridobil s to cesto? Prav gotovo
prebivalci Vidma, zlasti tisti, ki živijo ob
Cesti 4.julija na Vidmu in v Stari vasi.
Toje najbolj strnjenourbano naselje, ka-
terega zelo prometna cesta prepolovi.
Tudi sam živim v bloku na križišču
C.4.julija in Cankarjeve že sedmo leto
in samo na tern križišču sem v tern času
videl osem prometnih nesreč, bilo jih je
seveda več, še več pa na celotni cesti 4.
julija in žal jih še bo. Skozi tako imeno-
vano stanovanjsko-bivalno cono vozijo
20-tonska tovorna vozila. V primeru
»Vrbinske ceste« se bi ves tovorni in
tranzitni promet preusmeril in razbre-
menil Cesto 4.julija. Seveda pa ne pri-
dobijo samo prebivalci Vidma in Stare
vasi. »Vrbinska cesta« bi pomenila
zmanjšanje prometa tudi v naseljih Lib-
na, Stari Grad, Dolenja vas, Spodnja Po-
hanca, Trebež, Gornji Lenart in Šentle-
nart. Vsa ta naselja so nastala kot ob-
cestna, kar je bilo včasih prednost,
danes pa je slabost vsaj v smislu kval-
itete bivanja. Na karti je možno zelo
dobro videti, kako na gosto so naselja
»posejana« ob tej cesti. Pomenila bi tudi
krajšo pot med Krškim in Brežicami. Ker
ne bi potekala skozi urbana naselja, bi
bila dovoljena potovalna hitrost 90 km/
h namesto sedanjih 50 km/h, saj so
sedaj te omejitve skoraj v vseh naseljih
od Vidma do Brežic oz. več kot polovico
te -poti. Veliko ljudi vsak dan potuje iz
Brežic v Krško in obratno, tudi sam sem
med njimi. Če že ni omejitve s promet-
nim znakom, se moraš dobesedno us-
taviti, ker v največjem prometu osnov-
nošolci s Trebeža pešačijo proti Pohan-
ci, nasproti pa vozi 20-tonski prikoličar.
Potem srečaš še tete s kantami za mle-
ko, pa kakšen traktor. Potem je tu še
»kvaliteta« cestišča od Pohance do Šetle-
narta, ki je proti bankinam tako pove-
šeno, da se vsi, če je le možno, vozijo
po sredini vozišča oz. pol po svojem,
pol pa po nasprotnem voznem pasu.
Zlasti pozimi tudi zaradi nagnjenosti
cestišča vozila pogosto zletijo s ceste.
Popoldan, ko gredo ljudje domov, se
zgodba ponavlja. V Šentlenartu te ustavi
dolga kolona vozil, ki potrpežljivo čaka,
da se odpre železniška zapornica in ko
se ta dvigne, se dolga kolona vozil vleče
vse do Krškega. Z »Vrbinsko cesto« bi
tudi ta problem bistveno zmanjšali, če
že ne odpravili.
Novi krški most bi pomenil strošek iz-
gradnje mostu preko Save, izgradnje
približno 2 km ceste od Žadovinka do
Stare vasi in še investicijo v izvennivoj-
sko križanje z železnico, križišče v Stari
vasi pa bi bilo zelo slabo pregledno zara-
di obstoječih objektov. Če bi vse to
skupaj sešteli, bi ugotovili, da bi za ta
denar lahko zgradili tistih 5 km ceste
skozi Vrbino, ki bi rešila bistveno več
težav od Krškega do Brežic. Glede na to,
da bi bila ta pot krajša, z bistveno višjo
in dovoljeno in možno hitrostjo vožnje,
se bi čas vožnje iz Brežic v Krško precej
skrajšal. Glede na predvideno izgradn-
jo hidroelektrarne v Vrbini pri Brežicah,
ki bo prav gotovo vplivala na nivo pod-
talnice v Vrbini in na rečni režim na Savi,
bi lahko cesta potekala po nasipu, ki bo
nujen in bi tako rešili dve muhi na en
mah, služila bi tudi izvajalcem del na
novi HE.
10
30. September 1998
ObzorniK
Društva in klubi
Na petem srečanjis upokojencev občine Krško
POKOJNINA
JE ZASLUŽENA PRAVICA
Zadnjo soboto v avgustu se je v športni dvorani doma XIV.
divizije na Senovem na petem srečanju zbralo 588 upoko
jenk in upokojencev iz krške občine. Člani domačega upoko-
jenskega društva so s sodelovanjem nekaterih podjetij in
pokrovitelja srečanja župana Danila Siterja pripravili pri
reditev, ki se je začela s kulturnim programom, v katerem so
nastopili člani domačega kulturnega društva, še posebej
pihalnega orkestra in folklorne skupine. Udeležencem
srečanja je govoril predsednik Zveze društev upokojencev
Slovenije Vino Gobec.
Kot smo lahko izvedeli iz poročila pred-
sednika Koordinacijskega odbora druš-
tev upokojencev Hermana Pregla, je v
krški občini danes upokojenih več kot
dvajset odstotkov vseh prebivalcev, saj
pokojnino prejema okoli 6.000 upoko-
jenk in upokojencev. Od tega je jih je
slaba polovica (2.700) včlanjenih v petih
društvih (Krško, Brestanica, Senovo,
Kostanjevica, Raka), s čimer pa v koor-
dinacijskem odboru niso povsem zado-
voljni, zato so si za letos zadali cilj, da
bi povečali število članov za deset
odstotkov. Le tako se bodo namreč lahko
še naprej uspešno prizadevali za doseg-
anje in obvarovanje svojih pravic.
Stalna naloga društev upokojencev je
tudi skrb za ostarele in bolne člane tako,
da jih obiskujejo v domovih starejših in
na domu. Veliko aktivnosti namenjajo
organizaciji izletov, ki jih pripravijo v
društvih okoli trideset na leto in so med
najbolj priljubljenimi oblikami druženja
upokojencev. Ne pozabijo seveda raz-
ličnih družabnih srečanj, za katera pri-
pravijo kulturne programe in zabavne
igre, organizirajo različne izobraževalne
oblike, kot so predavanja in podobno.
Kar 220 članov sodeluje v športnih ak-
tivnostih, kot so: streljanje z zračno
puško, šah, keglanje, balinanje in šport-
ni ribolov. Med sekcijami, ki delujejo v
društvih, velja omeniti zlasti sekcijo za
pohodništvo, za rekreacijo in sekcijo za
ročno delo. Za povezavo z Zvezo društev
upokojencev Slovenije dobro skrbi član
upravnega odbora zveze dr. Franc Poga-
čar.
Vinko Gobec, predsednik Zveze društev
upokojencev Slovenije je bil na Senovem
toplo sprejet, v svojem govoru pa je
največ pozornosti namenil dogajanju ob
sprejemanju nove pokojninske zakono-
daje, pri čemer je bil zelo neposreden:
»Skušajo nas deliti na zaposlene in up
okojence, a to je nevarna delitev. Nam
pravijo, da ne more biti večjih pokojnin,
ker so place premajhne, delavcem, da
ne morejo dobiti večjih plač, ker gre
preveč za upokojence. Naj raje razmi
slijo, kako bi plače povečali, ne pa da
krivijo pokojnine!«
Predsednik ZDUS se tudi ni strinjal s tem,
da so župani lahko hkrati tudi državni
poslanci. Po njegovem tako trpi njihovo
delo na enem ali pa kar na obeh podro
čjih. »Župani in poslanci imajo od 400
700 tisoč tolarjev place«, je dejal preds-
ednik ZDUS, »ko pa jim kdo pove, da si
izplačujejo preveč, je nenadoma kriv
računalnik. Sprašujem, zakaj računalnik
nikoli ne naredi napake v dobro upoko
jencev, da bi imeli večje pokojnine?«
»Mislim, da si vsi želimo, da bi generaci
je za nami dosegle več, kot smo mi, a
žal je tako, da smo zdaj bolj zaskrbljeni
za vnuke kot zase. Mnogi negodujejo,
da samo jemljemo iz pokojninskega
sklada, toda ta sklad smo formirali mi,
z namenom, da bi ga lahko äm dlje ko
ristili in tako "živcirali" tiste, ki nam ni-
so naklonjeni. Pokojnine nam ni nihče
podaril, to je zaslužena pravica«, je na
Senovem povedal Vinko Gobec.
(SiM)
Najstarejši udeleženec srečanja Jože Golob, rojen 1.6.1903.
Najstarejša udeleženka Ivana Ropoša, rojena 18.8.1905.
30. September 1998
13
MOZAIK
ObzorniK
Kostanjevica
NA LEVI IN DESNI
Glas o sprejemu, ki so ga Kostanjevičani pripravili svoji le-
potici pred osnovno solo, je seveda segel tudi do občinskega
središča. Od tam sta prihitela župan Danilo Siter in arhitekt
bodoče kostanjeviške mestne lepote Peter Žigante. Oba sta čes-
titala lepotici in tudi njeni mami za zasluge, ki jih ima ned-
vomno pri vzgoji trenutno najpopularnejše občanke. Med javn-
im intervjujem, ki ga je imel z lepotico ravnatelj Zajelšnik, sta
vzela Vikino mamo v varno zavetje, da bi lahko skupaj poslušali
dokaj duhovito »zasliševanje njenega šefa«.
(Foto: B. Colarič)
Slinovce
KVATERNI SEJEM
Dolgoletno tradicijo celodnevnega dogajanja ob cerkvi Matere
dobrega srca na Slinovcah so nadaljevali tudi Ietos s številni-
mi mašami, tradicionalnim žegnanjem in tako znanim Kvater-
nim sejmom. Čeprav je bilo obiskovalcev tudi tokrat mnogo
več, kot jih lahko sprejme cerkev, so vsakoletni udeleženci
ocenili, da je bilo zlasti na sejmu Ietos manj živahno kot minula
leta. Klub temu ni bilo težko olajšati denarnice ob gostinski
ponudbi, na vrtiljaku ali na stojnicah, ki so jih prodajalci
najrazličnejšega, v glavnem cenenega blaga, razvrstili ob ces-
ti do Kostanjevice.
ObzörniK
OcVRTki
Šušlja se, da kroži med kr-
škimi političnimi veljaki pis-
mo o »sovražnem prevzemu«
Togrela s strani Kostaka. Ker
je denar sveta vladar, kapi-
talizem pa krut, predvideva-
mo, da je bilo vseeno - kdo je
kupec in pomembno zgolj to,
kdo bo to »nebetonsko suro-
vino« prilil na stečajni račun.
Povsem jasno nam vendarle
ni, čigavo premoženje men-
da varuje Togrelov varnost-
nik. Ali bivše svoje ali Kosta-
kovo?! Običajni smrtniki pa se
sprašujejo, če se bodo zaradi
omenjenega nakupa podra-
žile Kostakove komunalne
storitve?
V sevniško občino pa se je po
nekaj letih prisilnega gos-
tovanja v škocjanski občini
vrnila Bučka. A glej ga, zlom-
kfl, komaj so se klimatizirali,
sevniški občinski svet pa je že
blagoslovil ponovno rojstvo KS
Bučka in jo tudi predvidel v
volilih okrožjih, se je Ustavno
sodišče odločilo, da mora
Bučka nazaj pod Škocjan. Ker
pa ima Bučka bogate izkušnje
z referendumskim in volilnim
bojkotom, kijoje posledično z
vsemi zaselki pred leti tudi
pripeljal do nastale situacije,
utegne škocjanski župan osta-
ti brez njihovih glasov.
Na Planini nad Kostanjevico,
kjer je bilo že tadicionalno
borčevsko srečanje, je bil med
najbolj opaznimi Podbočan,
Ivan Urbane. Ta je v stilu
»koha«, opremljen s predpas-
nikom in čepico, kljub slabemu
vremenu, veselo pekel in obra-
čal kotlete. Pa ne za borce in
ne predsednika Kučana, ki je
na Pianino, tako kot dva ted-
na kasneje v Pišece, postal le
pozdravno pismo z najboljšimi
željami, kakor tudi ne za »ko-
lege« iz krških svetniških vrst
in liberalne somišljenike, pač
pa za svojo jagersko zeleno
bratovščino.
Če dežuje, vi pa ste namenje-
ni v Valvasorjevo knjižico v
Krškem, ponesite s seboj poleg
članske izkaznice tudi podvod-
na očala in plavutke, za prim-
er, da vedra, ki stojijo med
knjižnimi policami, ne bi v ce-
loti prestregla namakanja s
strehe. V tern primeru boste
lahko tudi surfali, pa čeprav
se niste naročili na internet.
Avtobusi Izletnika, ki preva-
žajo krško šoloobvezno mladi-
no, že tradicionalno zamujajo
iz leta v lew ali pa jih sploh ni.
Tako starši razmišljajo, da bi
svoje otroke opremili z mobite-
li, da bi bili ti na lieu mesta v
navezi z avtobusno postajo v
Krškem ali pa z njimi, da jih
pridejo nemudoma iz službe
iskat na postajališča. Seveda
bodo račun za mobitel in
povračilo za potne stroške
izstavili upravi Izletnika ali
pa kar na obäno, kjer izbira-
jo prevoznika.
V Bruselj so v sklopu priprav
na vojaško vajo NATA odpo-
tovali z dolenjsko-posavskimi
župani, vodji uprav za ob-
rambo, tudi nekateri novinar-
ja z našega »becirka«, Vlado
Podgoršek (Delo), Goran Rov-
an (TV Slovenija) in prvi
človek brežiškega radio Peter
Špiler. Tam naj bi si, poleg
tega, da se bodo podučili o
kamuflaži, pridobili tudi
začasni status »vojnih po-
ročevalcev«, kar novinarje-
ma ne bo težko, ker sta so-
delovala že v tapravi vojni za
samostojno Slovenijo, Špiler-
ju pa uniforma tudi ni ne-
znana stvar.
B.M
14
30. September 1998
ObzörniK
MOZAIK
Brežice
OD HRASTJA
DO
STUTTGARTA
Do 18. oktobra bo v Posav-
skem muzeju v Brežicah na
ogled razstava slik slikarke
Vide Pfeifer Sajko, ki izhaja iz
Hrastja pri Cerkljah, zdaj pa
živi in dela v Stuttgartu.
Razstavo dvainštiridesetih
slik, ki so nastajale od leta
1980, so odprli 17. septembra,
o slikah pa je ob otvoritvi
govoril likovni kritik prof. dr.
Mirko Juteršek.
Sevnica
DAMJANA IN
NATAŠA
V okviru raznovrstnih pri-
reditev sevniškega grajskega
poletja smo si lahko v času od
12. do 17. septembra ogledali
razstavo akvarelov in platen
domače ustvarjalke Damjane
Stopar, katero je ob otvoritvi
dodatno popestrila modna
revija, prav tako domačinke,
Nataše Černič. Černičeva je
tako kot Stoparjeva končala
srednjo oblikovalno šolo v
Ljubljani, nakar se je Čeničeva
odločila za študij likovne ped-
agogike v Mariboru, Stoparje-
va pa ostala na likovnem štu-
diju v Ljubljani.
Sevnica
VABILO NA
RAZSTAVO
»Svoje življenje sem posveti-
la risanju lepega v stvarstvu
okrog sebe. Tokrat želim po-
kazati, da je onkraj vsakdana
tudi sonce za vsakogar izmed
nas. Samo pogledati moramo
svet še z druge plati,« je za-
pisala v vabilo na otvoritev
svoje razstave slikarka Cirila
Gavrilov - Češnjevar - Ciganče,
po rodu iz vasi Lomno. Otvo-
ritev, ki jo bo obogatil nastop
kvarteta flavt z imenom Opus
Musicum, bo v petek, 2. okto-
bra 1998, ob 18. uri v galeriji
na sevniškem gradu.
Krško
FOTOCRAFIJE
NASTJE
KLANŠEK
Društvo ljubiteljev fotografi-
je Krško je ob izteku poletja
pripravilo samostojno razsta
vo članice Nastje Klanšek, ki
je v krški galeriji razstavljala
svoje fotografije od 25. avgus-
tado 1. septembra. 1998. Vza-
nimivem kulturnem programu
sta sodelovala pesnica Ana
Rostohar iz Krškega in violi-
nist Božo Ogorevc iz Ljublja-
ne.
Brežice
VIVAZ
LJUDSKO
PESMIJO
V soboto, 19. septembra 1998
je ljubitelje zborovskega pet-
ja povabil Mešani pevski zbor
Viva iz Brežic. V viteški dvo-
rani brežiškega gradu so pe-
vke in pevci pod dirigenstkim
vodstvom Simone Rožman
Strnad predstavili ljudsko
pesem različnih narodov in
dežel - od Čila do Švedske in
Slovenije.
Sevnica
MESEC
POŽARNE
VARNOSTI
V oktobru - mesecu požarne
varnosti - bo tudi v Posavju
vrsta prireditev za osveščanje
in večjo pripravljenost na
morebitne nesreče. Sevniško
PGD je s tem namenom že v
mesecu septembru izvedlo
obiske gasilcev v sevniškem
vrtcu, na osnovni soli Ane
Gale in pri učenkah in učencih
OS Savo Kladnik. 23. oktobra
vabijo na srečanje učencev
vseh osnovnih šol sevniške
občine, ki se bodo v dvorani
Gasilskega doma pomerili v
kvizu z naslovom Varnost je
v naših rokah, 6. novembra pa
bodo izvedli tekmovanje in-
dustrijskih gasilskih enot pri
PGD Sevnica.
Killianov sejem 98 v Obrigheimu
Krško                                        fl|
VISOKI JUBILEJ PGD VIDEM
Medtem ko so nekatera mlajŠa prostovoljna gasilska društva
iz krške občine slavila (Veliki Podlog, Raka, Dolenja vas) svoje
okrogle jubileje že v mesecu avgustu, so drugi vikend v
mesecu septembru praznovali tudi videmski gasilci, ki or-
ganizirano skrbijo za požarno varnost tako v svojem kot v
sosednjih krajih že 110 let. Med številnimi priznanji, ki so
jih ob jubileju izročili dolgoletnim članom PGD Videm ob
Savi, so veteransko plaketo prejeli: Anton Mikolavčič, Franc
Radej, Janez Uršič in Ivan Zorko.                                          ^
PRIPRAVLJEN1 ZA AKCIJO
30. September 1998
15
DOGODKI
ObzorniK
OBISK V OBRIGHEIMU
V času od 12. do 14. septembra se je v nemškem Obrigheimu mudila delegacija občine
Krško, v kateri so bili poleg župana Danila Siterja, predsednika Francija Bogoviča in pod-
predsednika sveta Staneta Dvorška še štirje svetniki (Štokar, Budna, Lešnjak in žarn). Skupi-
na je v okviru redne izmenjave obiskov (Nemci so bili v Krškem poleti) sodelovala na
spremljajočih prireditvah tradicionalnega Killianovega sejma, še prej pa je obiskala nek
danji rudnik soli Kochendorf, ki je zdaj urejen kot muzej. Ogledali so si nekatere kulturne
in naravne znamenitosti v okolici, nato pa skupno z gostitelji iz Obrigheima pričakali goste
iz prav tako prijateljskega kraja Chantapie.
V soboto, torej le dan pred sejemskim
dnem, so v mestu Obrigheim na glavni
ulici izvedli reševalno vajo, v kateri so
prikazali reševanje dveh oseb iz po-
nesrečenega avtomobila, intervencijo ob
uhajanju klora in reševanje pred poža-
rom iz ene izmed visokih zgradb v cen-
tru mesta. Poleg domačih gasilcev in
ekip Rdečega križa so priskočili na
pomoč tudi gasilci iz sosednjih občin in
reševalno-intervencijska ekipa iz bližnje
jedrske elektrarne v specialnih oblačilih.
Po uspešno izvedeni vaji je sledila za-
bava v gasilskem domu poleg občine, na
katero so povabili tudi goste iz Sloveni-
je in Francije.
Pred vrnitvijo so si ogledali podjetje za
sadje in zelenjavo Fruchthof, s katerim
je pred leti že uspešno sodeloval tedan-
ji Agrokombinat, sedaj pa se za more-
bitno poslovanje zanima krški Evrosad.
Povsem druge vrste je proizvodnja v fir-
mi MB-Quart, ki je visoko specializirana
za izdelavo zvočnikov, mikrofonov,
slušalk, njeni proizvodi pa sodijo v višji
cenovni razred in jih v Sloveniji še ni.
Članom krškega občinskega sveta je bilo
še posebej zanimivo in koristno srečanje
z dr. Schweigerjem, ki je poslanec v Ev-
ropskem parlamentu. Potem ko je iz-
vedel za pisano strankarsko sestavo del-
egacije, je bil še bolj zainteresiran za
srečanje. V razgovoru z županom Siter-
jem in svetniki je med drugim ocenil,
da ima Slovenija štiri do pet let pred-
nosti pred Hrvaško pri vstopanju v LU,
predvideva, da bi lahko vstopili leta
2002 ali 2003, če bomo ob sedanjem
tempu gospodarskega razvoja uspeli
zagotoviti uskladitev na področju za-
konodaje. Izrazil je prepričanje, da bi
proces priprav in vključevanja tekel
hitreje, če bi bilo v
Sloveniji nekoliko
manj strank. Glede
na to, da je dr. Sch-
weiger kot clan
skupine poslancev
za delo s kandi-
datkami za vstop v
EU pogosto v Lju-
bljani, ga je župan
Siter povabil, naj
ob priliki obišče
Krško, kar je z ve-
seljem sprejel.
(SiM)
Darilo za francoskega župana
Nemško - slovensko - francoski prijatelji
Reševalno vajo gasilcev iz Obrigheima in okoliških društev si je
ogledalo veliko število prebivalcev
Ob slovenskem šotoru so nazdravili župan Lauer, predsednik
Bogovič, župan Sitar in poslanec Schweiger (v ozadju)
16
30. September 1998
ObzorniK
BögödkI
Kmetice iz krške občine na Killianovem sejmu                        '
NEMCI IMAJO NAJRAJE
PIŠČANCE IN CVIČEK
Organizacija, ki jo danes poznamo pod imenom Društvo kmetic Krško (vanjo je vključenih
osem aktivov), je bila ustanovljena pred 24 leti. Takrat se je imenovala Aktiv kmečkih žena,
ki ga je ustanovil Agrokombinat Krško in se je uveljavljala pod vodstvom dolgoletne men
torice Marice Živič. Po njenem odhodu jim je nekaj časa pomagala zdaj že pokojna Marta
Metelko, danes pa se zelo dobro razumejo in sodelujejo z mentorico Branko Radej - Koren iz
Kmetijske svetovalne službe Krško, ki jim je tudi tokrat pomagala v pripravah na dolgo pot
v prijateljski Obrigheim, kjer so s svojimi dobrotami že osmič sodelovale na znamenitem
Killianovem sejmu.
Ker si v prijateljski občini sejma ne
morejo več zamisliti brez krških kme-
čkih žena in njihove ponudbe, jim
tamkajšnji župan Lauer vsako leto pose-
bej pošlje prijazno vabilo. Na sestanku
se potem ženske dogovorijo, kaj bodo
pripravile že doma in nesle s seboj, vse
ostale potrebščine pa jim v Nemčiji na-
bavita občinski tajnici. Pod skrbnim, a
tudi vzpodbudnim in veselim vodenjem
Nuške Abramove z Dobrave pri Kostan-
jevici, so na letošnjem gostovanju krške
barve branile: Kuhar Ivanka, Vintar Olga,
Molek Anita, Jamnik Bojana, Pavlič Nežika,
Jankovič Tonica, Zupančič Kristina, Hrib-
ar Slavica in Fanika Ribič, Grmšek Mariji
in Dornik Metki sta pomagala tudi njuna
moža, za dobro voljo pa je ves čas skrbel
harmonikar Brane Žibert. Ko pridejo na
kraj dogajanja, so jim v veliko pomoč
tudi redki, a toliko bolj prijazni sloven-
ski rojaki, predvsem Albina Weber ter
Andreja in Peter Klemenc.
Med obiskovalci
krške stojnice je
največ tistih, ki so
tako ali drugače
že bili vstiku z na-
šimi ljudmi in kra-
ji skozi različne
oblike sodelovanja
med obänama, naj
si bo na podrocju
kulture, športa, go-
spodarstva, poli-
tike ali pa prihaja-
jo iz tamkajšnje
jedrske elektrarne.
Po pripovedovanju
gospe   Nuške   in
njenih sodelavk so
Nemcem najbolj
všeč po naše »pohani« piščanci, pa sirovi, jabolčni in mešani zavitki, pecivo in
kruh, ki ga sicer pojejo zelo malo. Ob tem jim prija tudi naš cviček, ki so se ga že
dobro privadili, ne branijo pa se tudi sladkega višnjevca. V teh letih in tudi letos
so se namreč spletle številne vezi in poznanstva, katerim tudi slabše znanje jezi-
ka ni ovira.                                                                                                     (SiM)
Svetnik Budna in Nuša Abratn
V obcmski kuhinji že dan pred sejmom pečejo in kuhajo kot
dobro uigrana športna ekipa.
Letošnja ekipa kmetic iz krške občine je bila okrepljena z dele-
gacijo občinskega sveta in iupana.
30. September 1998
17
Fredstavitev
ObzörniK
Novost pri Zavarovalnici Triglav d.d. - Območna enota Krško
ŠKODNI CENTER V
PROSTORIH AVTOLINE d.o.o.
V želji, da bi se svojim strankam čim
bolj približali in jim ponudili čim
boljše pogoje sodelovanja, v najvecji
sloven,ski zavarovalnici Triglav d.d.
nenehno iščejo možnosti za izboljšave
in spremembe poslovanja. Mnogi iz-
med voznikov osebnega avtomobila
smo bili vsaj enkrat udeleženi v pro-
metni nesreči ali vsaj manjši nezgodi,
pri kateri je prišlo do poškodbe enega
ali več vozil. Večino lastnikov vozil
zajameta vznemirjenje in skrb, ko
zagledajo škodo na svojem konjičku
in ena prvih misli je - potem ko so
poskrbeli za poškodbe ljudi ali ugo-
tovili da ti niso utrpeli posledic - kaj
je z avtomobilom. Ali je avto vozen in
kako dolgo bo trajalo popravilo, pred-
vsem pa, koliko bo stalo in kdo bo
plačal stroške. Če so zadeve pri zavar-
ovalnici urejene, ne bo večje zadrege,
kljub temu pa je potrebno avto sprav-
iti do zavarovalnice ali pa poklicati
cenilca, ki bo ocenil škodo.
V  okviru projekta zavarovalno-tehni-
čne službe je Območna enota Zavaro-
valnice Triglav v Krškem s 1. septem-
brom letos odprla takoimenovani
ŠKODNI CENTER, ki se nahaja v pros-
torih podjetja Avtoline d.o.o. na
Bohoričevi 10 v Krškem. O tern nam je
nekaj več povedal vodja avtomobilskih
zavarovanj Anton Pleterski:
»Vsem našim strankam in še posebej
Krčanom je dobro znano pomanjkan-
je prostora na parkirišču pred pošto
ali pri osnovni soli na Vidmu, zato smo
že dlje časa razmišljali, da bi bilo potrebno
poiskati primernejšo lokacijo za ogled poško-
dovanih vozil. Najboljše pogoje so nam zagotovili
v prostorih podjetja Avtoline d.o.o., kjer imamo
zdaj na voljo sprejemno pisarno, v kateri je
dežurni cenilec, ki je s pomočjo računalnika pove-
zan z bazo podatkov na sedežu zavarovalnice.
Tako lahko nudi stranki celotno obdelavo prime-
ra - od ocene škode (s pomočjo avtodvigala vozi-
lo po potrebi dvignejo), do prijave in odško-
dninskega zahtevka.«
S tern pa možnosti za pomoč še niso izčrpane,
saj vam bodo v škodnem centru poklicali
prevoznika za poškodovano vozilo ali svetovali,
kam lahko odpeljete vozilo na popravilo. Z neka-
terimi izvajalci avto-mehaničnih, kleparskih, in
ličarskih storitev ima namreč Zavarovalnica Triglav d.d.
Območna enota Krško sklenjeno pogodbo o poslovno-
tehničnem sodelovanju: Avtoline Krško za vozila škoda in
ostale zanmke kot Citroen, Reanult, itd., Avtodom Senovo
za vozila Daewoo in ostala, avtoklepar Benčin Henrik v Les-
kovcu pri Krškem, AAS - Agroavtoservis Felicijan Tone v
prostorih bivšega Agrokombinata Krško za tovorna vozila
in avtobuse, avtoličarstvo in kleparstvo Petretič Lado v Ko-
stanjevici za vozila Renault, Opel servis Kruno Brežice, Opel
servis Marija Filipčič Brežice, PSC Ford Pajič Krška vas, av-
tokleparstvo Zorko Jože iz Podbočja in Avto center
Radanovič Brežice.
Anton Pleterski
18
30. September 1998
ObzörniK
Fredstavitev
Zavarovalnica Triglav d.d. - Območna enota Krško, ob jubileju
NOV NAČIN OBNAVLJANJA
AVTOMOBILSKIH
ZAVAROVANJ
Na podlagi določil novega Zakona o cestnem prometu je za
nova vozila obvezen tehnični pregled le vsaka tri leta, po
letu 2000 pa tudi ne bo potrebno potrjevati prometnih do
voljenj na dosedanji način. To pomeni, da bo moral lastnik
vozila vsako leto poskrbeti le za obnovo avtomobilskega za
varovanja. Da bi svojim strankam olajšali tudi to obveznost,
so pri Zavarovalnici Triglav d.d. Območni enoti Krško te dni
začeli uvajati projekt novega načina obnove in plačila avto-
mobilskih zavarovanj.
Zavarovancem, ki imajo pri zavarov-
alnici že sklenjene zavarovalne po-
lice za avtomobilska zavarovanja,
pošljejo na domači naslov pisni
obračun. S posebnim pismom zavar-
ovanca vljudno opozorijo na iztek
zavarovalne dobe, ob tern pa mu tudi
omogočijo plačilo preko položnice in
po ugodnostih, ki so jih imeli že do
sedaj (npr. obročno odplačevanje),
za kar so že predloženi ustrezni
dokumenti.
Če naslovnik ne želi plačati avtomo-
bilskega zavarovanja preko pošte,
lahko še vedno plača zavarovanje pri
izbranem zavarovalnem zastopniku
kakor tudi na organizacijskih mes-
tih Zavarovalnice Triglav d.d. - v
Krškem, Brežicah in Sevnici ter
pooblaščenih poslovnih mestih , na
Upravni enoti Sevnica, Avtoline
d.o.o. Krško, ter Integralu Brebus v
Brežicah.
Po besedah Viktorja Richterja, vod-
je trženja v Zavarovalnici Triglav
d.d., Območni enoti Krško, je tak sis-
tem v tujini povsem normalen in že
utečen, zato ga bomo nedvomno
sprejeli tudi pri nas. Tovrsten posto-
pek poenostavlja in odpravlja mar-
sikatero nepotrebno pot, prihrani pa
tudi čas zavarovanca in zaposlenih
v zavarovalnici.
Če se torej zavarovanec odloči, da
bo ob ponovnem zavarovanju svo-
jega avtomobila obdržal že obsto-
ječo zavarovalno polico - nespre-
menjeno iz preteklega leta, lahko s
poenostavljenim načinom plačila na
poštnih okencih v vseh poslovalni-
cah Pošte Slovenije na območju
Posavja ali pri pismonoši z bančnimi
čeki uredi potrebno in veljavno za-
varovanje avtomobila. V primeru, da
bi zavarovanec želel spremeniti ob-
seg in vrsto avtomobilskega zavar-
ovanja, pa se mora kakor do sedaj
zglasiti na poslovnih enotah zavaro-
valnice ali poklicati zavarovalnega
zastopnika. (SiM)
triglav premoženje
POMEN ZAVAROVANJA
Pomen zavarovanja je bil poznan že
v davni preteklosti, neusmiljen
obraz nesreče je ljudi med sabo pov-
ezoval. Zato so se ljudje med sabo
pogovorili in si skušali poravnati
škodo in povrniti izgubljeno pre-
moženje. Zavarovanje je imelo spr-
va socialni in humani pomen, šele
pozneje je preraslo v gospodarsko
dejavnost.
(Odlomek)
KiM /iVllF.NIh POTKI HI II   VARSOST
PETDESET LET SKUPAJ
Petdesetletnica je lep jubilej, ki ga
na drugačen, bolj slavnosten način
praznuje vsak izmed nas. Letos ta
jubilej slavimo v Zavarovalnici
Triglav d.d. Območni enoti Krško.
Petdeset let zavarovalništva v Po-
savju prav gotovo zasluži pregled
prehojene poti. Za delavce Zavarov-
alnice Triglav v Posavju pomeni ta
obletnica priznanje in zahvala vsem,
ki so v vseh teh letih, preko mnogih
generacij zaposlenih uspeli zgraditi
trdno zavarovalno hišo, vredno za-
upanja večine Posavčanov. Številne
čestitke, ki jih dobivamo ob jubile-
ju, nam to potrjujejo. Vodilo našega
dela je vedno bilo, da je največji us-
peh zaposlenih v območni enoti
takrat, ko je zavarovanec zadovoljen
z našimi storitvami. Trudimo se, da
je temu tako in mislim, da smo na
pravi poti. To pa nas seveda ne sme
uspavati, nasprotno, prav to nam
mora biti nov izziv za še boljše,
kvalitetnejše delo. Naši delavci so
vsak dan na terenu. Trudimo se, da
z zavarovanci vzpostavimo pristne,
prijateljske vezi sodelovanja, kar naj
izraža slogan petdesetletnici: 50 let
skupaj!
Direktor:
Zoran Šoln
30. September 1998
19
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE
ObzorniK
Pogovor ob upokojitvi Olge Košir, ravnateljice OS Senovo
SOLO BOM VEDNO POGREŠALA
Kako dolgo ste bili ravnateljica OS
Senovo?
Decembra bi minilo dvajset let. Začela
sem kot učiteljica na osnovni šoli Sen-
ovo, v kraju, kjer sem tudi odraščala, in
nato nadaljevala delo kot ravnateljica.
Vendar pa je šestintrideset let hitro mini-
lo. Med mladimi čas hitreje teče.
Po dolgih letih zvoni šolski zvonec
brez vas. Kako se počutite?
Trenutno sem še zelo vpeta v vse skupaj.
Neprestano razmišljam, kaj sem še poza-
bila povedati, ali kaj bi še lahko storila.
Tako mislim, da preživljam dopust, še
posebno zato, ker ga med počitnicami
ni bilo veliko. Počasi se bom navadila,
solo pa bom vedno pogrešala.
Kaj je bilo najtežje in kaj najlepše?
Najtežji so bili začetki, in sicer prva leta
poučevanja ter prva leta ravnateljevan-
ja. To je čas, ko še ne veš, kaj je prav in
kaj narobe, ko se sam učiš. Najlepše tre-
nutke pa doživiš ob uspehih, ko vidiš,
da delaš dobro in prav in teh je veliko.
Trudila sem se, da bi se v šoli prijetno
počutili učenci in učitelji, starši in tudi
naključni obiskovalci sole, da bi pri-
jaznost v šoli resnično živela. Veste, nas-
meh in prijazna beseda nič ne staneta,
lahko pa polepšata dan.
V razmeroma majhnem kraju, ki pa
ima bogato kulturno tradicijo, je
sola še vedno povezana z družbenim
in kulturnim življenjem. Kako ste
sodelovali?
Na Senovem verjetno ni bilo prireditve,
na kateri ne bi sodelovala sola kot izva-
jalec v programu, kot organizator, ali pa
so pomembno vlogo odigrali učitelji kot
igralci, režiserji, organizatorji, vodje
sekcij itd,. Bili smo v pomoč krajevni
skupnosti in DKD Svoboda Senovo, ven-
dar pa je bila podpore in pomoči
deležna tudi sola, kadar jo je potrebova-
la. Upam, da bo tako tudi v bodoče.
Kako se je v šoli odražalo počasno
umiranje rudnika?
Spremembe se čutijo v upadanju števi-
la otrok v oddelkih, čuti se tudi poman-
jkanje denarja v družinah. Če ni redne
zaposlitve in ne dovolj denarja za
preživljanje, pa čutijo posledice tudi
otroci.
Kaj bo s slovenskim šolstvom in
izobraževalnim sistemom? Kakšna
bo osnovna sola v začetku prihod-
njega tisočletja?
Na to vprašanje je v tern trenutku
najtežje odgovoriti. Devetletna osnovna
sola je dobro zamišljena, programi so
usklajeni s prakso in učitelji so v večini
z njimi zadovoljni. V naslednjem šol-
skem letu bi začeli s poskusnim uvajan-
jem 9-letne osnovne sole. Še vedno sic-
er ne verjamem, da je koncept tudi lahko
uresničljiv, predvsem glede izbirnih
predmetov in nivojskega pouka. Zaht-
eval bo veliko večje povezovanje šol in
izmenjavo kadra, kar je po svoje tudi
lahko koristno. Stranke, ki trenutno za
htevajo odstop ministra, pa imajo prav
gotovo željo po spremembi šolskega
programa bodoče devetletke in verjet-
no tudi šolskega sistema v celoti. Do-
bro bi bilo, da strankarskega vmešavanja
ne bi bilo in da bi šolo končno prepusti-
li strokovnjakom.
Kako se v občini Krško pripravlja-
mo na osnovno šolo?
Trenutno sta se dve soli prijavili za pos-
kusno uvajanje devetletne osnovne sole
v naslednjem šolskem letu. Vendar pa sole
nimajo pogojev za izvedbo programa. Po
zelo tehtnih analizah smo ugotovili, da
povsod še nekaj manjka in bo potrebnih
vsaj nekaj adaptacij, da bo sola priprav-
ljena prostorsko. Seveda bo potrebna tudi
dograditev sole na Senovem, adaptacija
sedanje srednje sole za potrebe osnovne
sole, izgradnja vrtca na Raki, sodobnejša
glasbena sola. Doslej je bilo na tern
podrocju premalo narejenega.
20
30. September 1998
ObzömiK
FTsmä
problematika zahtevno in pomembno
področje, zato naj se politika umakne
in naj končno prednost dobi stroka, ref-
erence in izkušnje. To na bo vodilo pri
vašem odločanju tudi v bodoče, ne glede
na podrocje kadrovanja.
S spoštovanjem!
Koordinacija društev mladih, Društvo
študentov Brežice, Klub Posavskih
študentov, Socialdemokratska, mladi-
na Brežice, Župnijski mladinski center
Brežice, Mladinski forum ZLSD in
Projektni odbor za mlade
ŠE ENA KADROVSKA
KUHINJA KOALICIJSKIH
STRANK V BREŽICAH
Za popestritev in vročo soboto ob kon-
cu sicer pregretega avgusta, so v Bre-
žicah poskrbeli mladi s svojim protes-
tom zaradi imenövanja v.d direktorice
Mladinskega centra Brežice. Od nje zah-
tevajo, da odstopi in s tem omogoä nor-
malno delo komaj ustanovljenega mla-
dinskega centra. V ZLSD se strinjamo s
stališčem in zahtevami mladih organ-
iziranih v programskem odboru, da za-
vod, ki je ustanovljen zaradi njih, lahko
uspešno deluje le, če imajo osebo, ki ga
vodi zaupanje. Brez medsebojnega za-
upanja in pristnega sodelovanja vseh
zainteresiranih ne vidimo nobene
možnosti za kakršno koli in ne le
uspešno delo. To tembolj, ker je zavod
dejansko še v ustanavljanju.
Z obžalovanjem ugotavljamo, da se je
kadrovska kuhinja iz državne ravni
uspešno uveljavila tudi v naši občini.
Imenovanje v.d. direktorice Mladinske-
ga centra Brežice žal ni edini, je pa na-
jbolj svež primer take odločitve v
občinskem svetu. Kljub oslabljeni koal-
iciji, Slovenski krščanski demokrati so
jo potem, ko so v njej dosegli vse, kar
so zahtevali kot pogoj za svoje sodelo-
vanje v koaliciji, v začetku tega leta za
pustili, sta bili LDS in SLS ob zvesti pod-
pori svetnikov SNS, dovolj močni, da
uveljavita svojo voljo ne glede na to kaj
mislijo in pričakujejo mladi. Imenovan-
je v.d. direktorice na izredni seji
obänskega sveta, kjer je s tajnim glas-
ovanjem imenovana kandidatka SLS, to
samo potrjuje. Kandidatka, ki so jo pred-
lagali mladi je imela že na prvi pogled
boljše reference kot kandidatka, ki je
imenovana. Pri glasovanju to žal ni bilo
dovolj. Za nekatere je pač strankarski
pedigre najpomembnejši, strokovnost in
izkušnje pa nepomembna formalnost.
V ZLSD ne postavljamo vprašanja
pravilnosti postopka in legitimnosti
samega imenövanja v.d. direktorice.
Odločitev je pač sprejeta in velja 6 mesecev
ali pa tako dolgo, dokler je občinski svet ne
spremeni. Za takšno spremembo pa bi bili
potrebni zelo utemeljeni in konkretni razlo-
gi, predvsem pa ocena dela, ki bi terjala
nujnost take spremembe. V ZLSD bomo tem
vprašanjem v bodoče posvečali kar največ
pozornosti. Že na prvi seji, ki bo sklicana
predvidoma še v tem mesecu bomo zaht-
evali, da se na dnevni red seje občinskega
sveta uvrsti tudi ta problematika tako, da
bosta župan in v.d. direktorica poročala o
tem kako poteka delo Mladinskega centra
Brežice, kako se izvršuje program na tem
podrocju in s kakšnimi problemi se izvajal-
ci nalog pri svojem delu srečujejo.
Brežice, September 1998
Vodja kluba svetnikov ZLSD
Mihael Škrlec
POZDRAV IN ...
Spoštovani!
Pošiljamo vam vroč morski pozdrav z
otoka Paga, kjer preživljamo »zasluženi«
dopust - z Obzornikom, seveda! »Fo-
tografije meseca« ne prilagamo, predlga-
mo pa fotko urednika, ki je v 8. številki
še edina »normalna« ali pa fotke, ki bi
lahko bile na 18. Strani. Pa več sreče pri-
hodnjič!
Družina Petan
OPRAVIČILO UREDNIŠTVA
Družini Petan se lepo zahvaljujemo za
morske pozdrave in pripisane phpombe
glede kvalitete fotografij v prejšnji šte-
vilki. Tudi nam je žal, da je v zadnji fazi
phprave časopisa prišlo do tehničnih na-
pak, kakršnih doslej ni bilo. In to toliko
bolj, ker smo se v avgustu kljub počitni-
škemu času zelo trudili in tudi s fotoa-
paratom beležili številne dogodke in pr-
ireditve po posavskih krajih. Manjkajoče
fotografije o speedwayu pa boste našli v
tej številki na strani 26.
MLADI DOPISNIKI
TO SEM JAZ
Na svet sem prijokala pred enajstimi leti
kot drugorojenka mamici Vidi in očku
Ivanu. V hišo sem prinesla veliko vesel-
ja, ker sem bila prva deklica v tej družini
po mnogih letih.
Predšolska leta so hitro minila. Rastla
sem skupaj z bratcem Damjanom in
sestrično Katjo. Ušpičili smo kar veliko
neumnosti. Nekoč smo našli barvo za
les. Hoteli smo pobarvati jajca, šopičev
pa ni bilo. Mami nas je našla pobarvane,
ker smo se stepli z umazanimi rokamj.
Pri igri sem hotela biti vedno glavna, če
ni bilo tako, sem uporabila tudi zobe.
Moja najljubša hrana je bila in še vedno
je čokolino. Oblečem se najraje v hlače,
lase pa si spravim v čop. Doma najraje
pomagam v kuhinji. Uživam, kadar
lahko mešam za pecivo in jem testo.
Prve skrbi so se začele z malo šolo. Tudi
tarn sem si pridobila svoje mesto.
Sošolkarn in sošolcem se rada ukazova-
la. Kar naenkrat sem postala petošolka.
Zanimajo me konji, šah in glasba.
Moja velika želja je, da bi končala šole,
si zgradila pritlčno hišo in veliko
konjušnico.
Martina Bogovič, 5.r
OŠ Koprivnica
UTRINEK 1Z POČITNIC
Moje počitnice so bile zelo lepe. Na
počitnicah sem bila na morju v Izoli.
Pripetil se mi je lep dogodek ob
sončnem zahodu.
Na morje smo prispeli pozno. Najeli
smo sobo in se naspali. Zjutraj smo
odšli na obalo. Obala je bila čista in
lepa. Stekla sem v vodo. Voda je bila
čista in prijetna. Plavala sem do
mreže in nazaj. Nato sem se začela
potapljati. Med potapljanjem sem
našla školjko in v njej vijoličast ka-
men. Kmalu smo odšli v sobo. Nato
pa smo odšli na sprehod ob obali.
Videla sem sončni zahod. Prvič sem
doživela nekaj tako Iepega. Začel je
pihljati veter in odšli smo v sobo.
Drugo jutro smo šli na drugo obalo.
Te počitnice sem preživela zelo lepo.
Upam, da se bodo še kdaj ponovile.
Posebej pa mi je v spominu ostal lep
sončni zahod.                                   M
1
Irena Volčanjšek, 5.r
OŠ Artiče
30. September 1998
23
Trosti čas
ObzorniK
Ko trobente zajokajo...
GORAN BREGOVIC
S POGREBNO-POROČNIM ANSAMBLOM
V UÜBLJANI
Prvič se je Goran Bregovič predstavil Ljubljani daljnega leta
1974 na BOOM festivalu. Tarn je novonastala skupina Bijelo
Dugme predstavila svoj prvenec singl ploščo »Top«. Takrat
je na odru nastopilo le pet glasbenikov (članov skupine Bije-
lo Dugme). Zdaj, leta 1998, pa se je Bregovič predstavil s kar
39 članskim pogrebno poročnim orkestrom.
Ansambel, ki smo ga videli v Ljubljani,
sestavljajo štiri bolgarske pevke, skupi-
na godalcev in trobilcev, ter beograjski
moški komorni pevski zbor. V dve in pol
urnem koncertu je Bregovic predstavi!
svoj dosedanji desetletni opus filmske
glasbe iz filmov: Dom za obešanje, Ari-
zona dreams, Kraljica Margot in Podzem-
Ije.
Koncert v polnih Križankah se je začel z
godalno izvedbo skladbe Ausencia (le to
na CD-ju slišimo v izvedbi Cesarie Evore).
Potem so na odru bučno zakorakali
dragačevski trobilci, za njimi pa še G.
Bregovič, ki jim je v njihova trobila na-
metal še nekaj denarja. In tako se je žur
na glasbo iz filmov začel. Bregovic je
Križanke metal iz občutka v občutek, od
norenja ob čočkih iz Podzemlja do
veličastnih skladb iz filma Kraljica Mar-
got, kjer so se dobesedno tresla lesena
tla ob gromkih glasovih komornega zbo-
ra. V bis-u ali podaljšku koncerta smo
med ostalimi lahko slišali tudi pesem
skupine Bijelo Dugme, ki jo je interpreti-
rala ena od bolgarskih pevk in sicer
»Ružica si bila...«
Morda nekateri Bregoviču očitajo, da le
preoblači že slišane melodije v nove ob-
like - obleke. A zagotovo gre za skladatel-
ja, ki je naredil velik korak naprej in je
eden redkih glasbenikov iz ex-YU, ki so
uspeli tudi zunaj meja Balkana. In tudi
koncert v Ljubljani je bil nekaj posebne-
ga, kajti tudi Slovenija je bila del Jugo-
slavije in občinstvo še vedno razume
besedila, ki so se pojavljala v nekaterih
skladbah v srbo-hrvaškem jeziku, kar za
Pariz, Bruselj ali Trst, kjer je tudi uspešno
koncertiral, ne moremo trditi.
In čeprav si Bregovič želi nastopiti tudi
v Zagrebu, je očitno to še vedno le želja.
Zato so si najbrž hrvaški estradni umet-
niki, ki smo jih videli med publiko (Petar
Grašo, Daniela, Alka Vuica...) koncert
ogledali kar v Ljubljani, potem pa odde-
lali še kakšen »špil« v slovenski disko-
teki.
Tekst in foto: Boštjan Colarič
W&VMNh
Radio   wUa
r            ------------------------------------------1
Radio   rUa
HID.Omni
Radio   rica ]
24
30. September 1998
ObzörniK
DOGODKI
Kostanjevica na Krki
PRISRČEN SPREJEM ZA
VIKTORIJO
Letošnji zaključek izbora za miss Slovenije je bil bolj kot običajno zanimiv za gledalce s
podrocja Posavja in Dolenjske, saj se je med trojico najlepših uvrstila tudi 20 letna
Kostanjevičanka Viktorija Strajnar. Ob vrnitvi domov so ji pred osnovno solo pripravili lep
sprejem, v katerem so sodelovali učenci osnovne sole in člani domače pihalne godbe,
pozdravile pa so jo tudi kolegice iz plesne skupine Harlekin. V imenu KS Kostanjevica ji je
izročil spominski darili (sliko Jožeta Marinča in prstan) predsednik Milan Herakovič, čes-
titkam sta se pridružila župan občine Krško Danilo Siter in direktor podjetja Savaprojekt
Peter Žigante (glavni načrtovalec obnove Kostanjevice), ki je lepotici izročil nagrado - eno-
tedensko bivanje za dve osebi na Rogli.
Ravnatelj kostanjeviške osemletke Mat-
jaž Zajelšnik je v vlogi moderatorja v
uvodu povedal, da Kostanjevica sicer že
od nekdaj slovi po naravnih lepotah, da
pa se do nedelje (20. 9. 1998) njeni pre-
bivalci morda niso prav zavedali, da je
obdarjena tudi z mladostno lepoto, ki
je šele zdaj zaživela v vsej svoji veličini.
»V naši sredi živi eno najlepših sloven-
skih deklet, po našem mnenju pa seve-
da najlepša slovenska deklica, ki je od
nedelje imenovana za prvo spremlje-
valko miss Slovenije - Viktorija Strajnar«,
je dejal Zajelšnik in sledil je seveda
bučen aplavz.
Na vprašanje o trenutnem počutju pred
zbranim občinstvom v domačem kraju,
je Viktorija odgovorila: »Moram prizna-
ti, da imam tu več treme, kot sem jo ime-
la na odru v Cankarjevem domu. Hvala,
ker ste glasovali za mene, zelo sem vese-
la, da sem dosegla tak rezultat, ki ga ni-
sem pričakovala.«
Po njenem mnenju je na končno odlo-
čitev žirije najbolj vplival neposredni
razgovor posameznih kandidatk s člani
žirije, pomembna je bila poleg fizične
lepote tudi splošna razgledanost. (Kot
smo izvedeli, je bila po glasovanju žiri-
je Viktorija povsem izenačena s kasnej-
šo zmagovalko, za katero so se odločili
zaradi večjega števila prejetih glasov s
strani gledalcev.)
O dogajanju pred finalom in v zakulisju
prireditve, je dejala, da ni pričakovala
take sproščenosti, mislila je, da bosta
med dekleti vladala večja napetost in ri
valstvo. Zbrale so se že v četrtek, se
spoznale, Šle skupaj na večerjo, potem
so imele različna snemanja, generalke,
probe oblek, make up itd. Z dekleti so
se zelo dobro razumele, saj so v garde-
robi plesale, še preden so sie na oder.
Možnost postavljanja vprašanj iz občin-
stva je dobro izkoristil znani kostanje-
viški jamarski delavec in organizator
Brane čuk, ki je omenil, da je ob koncu
televizijskega prenosa zmagovalka
nekam hitro stekla k avtu, ki ga je dobi-
la v dar in se kar odpeljala z njim.
Viktorija je potrdila Branetovo domnevo:
»Ja, to smo posneli že dva dni prej, v
petek zvečer, vse smo morale snemati,
vse smo morale biti vesele, vse smo do-
bile avto, v nedeljo so pač samo zavrte-
li posnetek!«
Tako je pač v svetu šoubiznisa, kjer je
vse organizirano, predvideno, polno
trikov in blišča, zato pa so bili vsi, ki so
se odzvali nenadnemu vabilu KS in zag-
nanih posameznikov, toliko bolj veseli,
da so se lahko od blizu srečali z novo
Iepotno in tudi medijsko zvezdo, ki je
zrasla v njihovi soseščini.
Tekst: Silvester Mavsar
Foto: Boštjan Colarič
30. September 1998
25
V
Sport in rekreacija
ObzorniK
Speedway
V ZAKULISJU DIRKE VSEH DIRK
Vozniki so že zdavnaj sneli čelade in sle
kli umazane kombinezone, njihove mo-
torje pa so prevzeli marljivi mehaniki
in jih začeli čistiti, razstavljati in
pripravljati za novo dolgo pot. Rezulta-
ti še ene velike, po temovalni konkurenci
največje speedway dirke v Krškem dos-
lej, so znani in nagrade razdeljene, saj
je bilä prireditev že 1. avgusta. Dirke se
bomo spominjali po različnih lepih in
manj lepih trenutkih in pripetljajih, od
zamude, ki je nastala zaradi čakanja na
motor in opremo velikega asa Nielsena,
do tiste, ki je nastala zaradi nesrečnega
padca domačega veterana Omerzela.
Videli smo številne dobre starte in lepe
boje v prvem zavoju in vseh nasledn-
jih, doživeli majhno razočaranje zaradi
prevelike razlike med svetovnimi asi in
domačimi tekmovalci. Na stopničkah v
Krškem pa je dvojno slavil veteran Hans
Nielsen in tokrat so prvič zmagovalce
počastili s pravim šampanjcem. Prina-
šamo nekaj utrinkov iz dogajanja ob
robu dirkališča oziroma v njegovem za
kulisju, kjer se pravzaprav vse začne.
Na fotografijah :
1.  Aktualni svetovni prvak Greg Hanckok (1997) je
lakole prijazno in ekskluzivno poziral za Posavski
obzornik.      \                                                        '-
2.  Peter Karlson, grand prix va/.nik iz Švedske pred
začetkom dirk navija plin svojega motorja in tako
preverja, kako deluje. ,i. Kaj pravilc, hi s temle šlo
kaj hitreje? Domačin Gerhard I.ekše na enem izmed
lepotcev iz ponudbe družinskega podjetja Trgomoto
iz Krškega, v ir/.adju pa čateški »ekspres«, ki je tokral
popeljal tekmovalce na predstavitev. 4. Vsak motor
je potrebno natančno stehtati, da ne bi bil kdo izmed
lekmovalcev v prednosti. 5. Ne le svetovni asi, tudi
domači »polprosesionalec«, kot ga je označil napove-
dovalec, Izak Šantej, je biV'tarca" mladih zbiralcev
avtogramov, ki jih ni zaustaviia nili žičnata ograja.
6. (levo) Toda Wiltshireja je krška publika v zadnjem
času kar nekako »posvojila«, vendor ob koncu letošnje
Velike nagrade Avstralec ni bil tako nasmejan kot po
prvih vožnjah.
26
30. September t998
ObzörniK
V            _____________________________________
Sport in rekreacija
USPEHI RADIOAMATERJEV
Devetega svetovnega prvenstva v ra-
diogoniometriji, ki je bilo na Madžar-
skem od 1.9. - 6.9.1998, sta se
udeležila Marko Keber iz Sevnice in
Cvetka Mavsar iz Krškega. Marko je
osvojil 22. mesto, Cvetka pa 37. mes-
to, od 249 udeležencev iz 31 držav.
Na odprtem jesenskem državnem
prvenstvu Zveze radioamaterjev Slov-
enije v amaterski radiogoniometriji,
ki je bilo 19.9.1998 v Slovenj Gradcu,
so člani radiokluba »KRŠKO« in
sevniškega radiokluba »AMATER«,
dosegli visoke uvrstitve: Kategorija
PIONIRJI: 2.mesto - Marko Ogorevc
(Sevnica), 4.mesto - Damjan Božič
(Krško), 6.mesto - Niki Žveglič (Sevni-
ca), 7.mesto - David Brinowetz (Sevni-
ca), 8.mesto - Rok Kerin (Krško),
9.mesto - Boštjan Perc (Sevnica) in
10.mesto - Jernej Toma-žin. Kategor-
ija ŽENSKE: 1.mesto - Cvetka Mavsar
(Krško). Kategorija JUNIORJI: 2.mes-
to - Peter Kerin (Krško), 3.mesto -
Darko Arh (Krško), 6.mesto - Marko
Hribar (Sevnica), 7.mesto - Damjan
Klinec (Krško). Kategorija SENIORJI:
2.mesto - Jani Kuselj, 4.mesto - Miha
Stibrič (oba Sevnica). Kategorija ST.
VETERANI: 2.mesto - Janez Kuselj
(Krško). Kategorija RADIOKLUBI:
3.mesto - »AMATER« Sevnica in 4.mes-
to »KRŠKO« Krško.
PLESALCI NA RAVNAH
V soboto, 10.9.1998, je bil
Državni kvalifikacijski turnir v ST
in LA plesih v novi tekmovalni
sezoni, ki ga je organiziral KPK
Karmen z Raven na Koroškem.
Turnirja so se udeležili tudi trije
plesni pari PPK Lukec Krško.
Dosegli so naslednje rezultate:
Mlajši pionirji: Luka Vodlan in
Maja Bromše 2. mesto v ST plesih
in 3. mesto v LA plesih. Gregor
Sotošek in Maja Omerzel 6. mes-
to v ST plesih in 9. mesto v LA
plesih. Tadej Drakulič in Katari-
na Račič 7. mesto v ST plesih in
8. mesto v LA plesih.
tel/fax: 0608 81 709
AXA199S
GLEJTEMPOGLAŠUJTE
intErni
KANAL
CATV NHM Sevnica
5.000 potencialnih gledalcev
ObzorniK
SPEEDWAY
Državno prvenstvo posameznikov v
Krškem - 4. kolo: 1. mesto: Iztok Šan-
tej (AMD Krško), Ljubljana - 5. kolo: 1.
mesto: Iztok Šantej
ROKOMET
1.  kolo SL - 1. Kolo: Krško : Radeče
19:21 (9:12), AFP Dobova : Izola 26:22
(10:11) Sevnica, Šumejev memorial -
kadeti: 1. Pivovarna Laško, 2. Sevnica,
3. Gorenje
KOLESARSTVO
Državno prvenstvo na velodromu:
člani, 1000 m - 3. Zajc (Savaprojekt)
KOŠARKA
I.B liga: Banex - Krško (igrajo 29.9.98)
PLAVANJE
Tradicionalni plavalni maraton v Ko-
pru: cicibanke - 3. Žičkar, mlajše dek-
lice - 2. Pirc, 3. Fritz, deklice: 1. Jevnik,
2. Radivojevič, dečki: 1. Žafran, kadeti:
3.  Kerin, mladinci: 2. Špiler, 3. Vegelj,
člani: Bajc.
SAH
četrtfinale za slovenski pokal - Triglav
Krško: Radenska Pomgrad (Murska So-
bota) 3,5 : 0,5
V soboto, 19. septembra i99h, je na lgnscu pri osnovni šoli v Leskovcu potekal
tradicionalni nogometni turnir pomladnih strank, ki ga je pripravila krška organiza-
cija Socialdemokratske stranke. Odsotnost nekaterih posavskih ekip so uspešno
nadomestile gostujoče ekipe iz Savinjske doline in Bele krajine, tako da dobrega
športnega vzdušja ob vzpodbudnem komentiranju gospodične Bahove ni manjkalo.
Popoldne je sledilo srečanje članov in simpatizerjev stranke, ki se ga je udeležil
tudi poslanec v državnem zboru Branko Kelemina.
^             Obvestilo
Posavski obzornik prehaja na
štirinajstdnevno izhajanje, zato
bo v njem lahko več prostora tudi
za šport. športna društva, klube,
ekipe in posameznike iz Posavja
vabimo, da nam sporočajo svoje
dosežke na ligaških in drugih tek-
movanjih, ki jih bomo objavljali
vsakih štirinajst dni v rubriki
ŠPORTNI OBZORNIK. Podatke za
številko, ki bo izšla 14. oktobra,
pričakujemo na telefonski tajnici
ali faksu uredništva 0608/20-320
najkasneje do nedelje, 11.10.98,
do 18. ure.
30. September 1998
27
Kronika
ObzöTHiK
VAROVANJE ŠOLSKIH
OTROK
Policisti v Posayju so vsakodnevno v času od 01.09. do 11.09.1998 opravljali
naloge varovanja otrok v cestnem prometu. Angažiranih je bilo 33 policistov,
sodelovali pa so tudi člani ZŠAM in Svetov za preventivo v cestnem prometu.
S stanjem prometne varnosti na območju Posavja smo lahko vsekakor zado-
voljni, vsaj kar se tiče prometnih nesreč, v katerih bi bili udeleženi otroci; ten
policija v navedenem času ni obravnavala.
Precej drugačno pa je stanje, v kolikor upoštevamo število represivnih ukre-
pov, ki so jih policisti izvedli voznikom oz. udeležencem v prometu v tern
obdobju: število opozorjenih - 200, število vseh prekrškov cestnoprometnih
predpisov - 523, predlogi sodniku za prekrške - 12, število izterjanih mandat-
nih kazni - 192, število izdanih plačilnih nalogov - 79 in število kontroliranih
voznikov - 645.
V naveden obdobju so prometni policisti vzeli pod drobnogled tudi avtobuse
in pri tern kontrolirali 22 vozil oz. kombi vozil. Ugotovljenih nepravilnosti, ki
bi vplivale na varnost potnikov pri prevozu, ni bilo. Vsi vozniki so imeli ust-
rezno vozniško dovoljenje, preizkusi prisötnosti alkohola so bili negativni,
prav tako pa je bila hitrost voznje primerna glede na zakonske določbe.
PAZLJIVO PO KROŽIŠČU!
Z začetkom meseca septembra je začel v križišču Prešernove ceste, Zdolske
ceste in Ceste 4.julija (pri Podmornici) v Krškem veljati nov prometni režim,
saj je v omenjenem križišču uveden krožni promet. Ker gre za prvo tako
križišče oz. tako imenovani rondo na območju Krškega in Posavja, policisti
opozarjajo udeležence v prometu, da je z uvedbo rondoja spremenjena dose-
danja prometna signalizacija in tudi sam promet v križišču.
Promet v krožnem križišču poteka v nasprotni smeri urinega kazalca,. Vozni-
ki, ki se vključujejo v promet v kržišču s krožnim prometom, NIMAJO PRED-
NOSTI! Prednost imajo vozniki, ki že vozijo v krogu po krožišču. Policisti PP
Krško voznike naprošajo, da v križišču s krožnim prometom vozijo skrajno
previdno in hitrost prilagodijo obstoječim omejitvam in trenutnim promet-
nim razmeram. Vozniki v križišču s krožnim prometom naj bodo pozorni na
pešce, predvsem pa naj bo voznikova pozornost usmerjena na najmlajše
udeležence v prometu, ki navedeno križišče uporabljajo pri hoji v solo in
domov.
POLICIJSKIH
BELEŽK   1
Dne 7.9.1998 je 44-letni državljan BiH
prišel na pošto v Krškem in ker ni mogel
vzpostaviti zveze v telefonski govorilni-
ci pričel kričati na upravnico pošte. Pred
prihodom policistov je pošto zapustil,
čez nekaj časa pa se je ponovno vrnil
in poskusil telesonirati. Krivdo je naprtil
upravnici in jo ponovno začel žaliti. Ker
se ni umiril niti ob ponovnem prihodu
policistov, so ga ti odpeljali v prostor
za pridržanje. Alkotest pa je pokazal
2,57 gAg alkohola v izdihanem zraku.
Dne 8.9.1998 so policisti PP Krško
ob kontroli prometa v Brestanici, us-
tavili vozilo krške rcgistradje. Voznik
je pokazal dokumente, sopotnik pa
je med razburjanjem segel z obema
rokama v notranjost telovnika. Poli-
cista sta ga iz vamostnega razioga
prijela za roke in pri vamostnem pre-
gledu v notranjem žepu našla oster
kuhinjski nož z rezilom 11 cm, v zu-
nanjem žepu pa sta odkrila zavojček
cigaret, v katerem se je nahajala suha
snov. Pri njemu so opravili tudi hišno
preiskavo in pri tern našli 1.330 g
zelenih posušenih rastlinskih delcev,
ki so imeli vse znake mamila - kono-
plje.
Dne 15.9.1998 je v hlevu D. J. iz
Sevnice prišlo do pogina živine zaradi
električnega toka. Ugotovljeno je bilo,
da je prišlo do napake pri električni
napeljavi, ki je povzročila nihanje na-
petosti in preboj elektrike na vodovod-
no omrežje, ki je speljano tudi v hlev.
Elektrika je ubila enega bika, dve telici
in kravo.                                       ^_
Dne 16.9.1998 je delavec železnice
odkril dva ilegalca - državljana Romu-
nije na podvozju vlaka, ki je pripeljal
iz Budimpešte preko Hrvaške v
Slovenijo.                                     ^
28
30. September 1998
ObzörniK
UbZQRNIKOVA OGLASNA MREŽA
Dne 16.9. 1998 so bili neprijetno pre-
senečeni štirje lastniki osebnih avtomobilov
v Sevnici, ki so v jutranjih urah ugotovili,
da je neznanec vlomil v njihova vozila. Sto-
rilec je iz dveh osebnih avtomobilov v
Naselju heroja Maroka odvzel zadnji polici
z zvočniki, neznani zbiratelj zadnjih polic
je odvzel še eno polico z zvočniki iz avto-
mobila, ki je bil parkiran v ulici Cesta na
Dobravo. Glede na to, da si je priskrbel
več polic in zvočnikov, je iz avtomobila na
. Trgu svobode vzel še akumulator.
Dne 21.9.1998 so kriminalisti UNZ
Krško izvedeli, da je že dne 18.9.1998
v večernem času prišlo do streljanja in
telesne poškodbe pred gostinskim loka-
lom Mercator v kraju Bučka. Pred loka-
lom je M.P., rojen 1974, izza pasu po-
tegnil pištolo, v cevi pa je bil vložen
lovski šiberni naboj kal. 12, znamke
Mirage Clever. Enkrat je ustrelil v zrak
in jo ponovno napolnil ter poskušal us-
treliti, vendar ni prišlo do izstrelitve. Ob
ponovnem poskusu preklopa pistole se
je le-ta sprožila, pri tem pa so mu šibre
odtrgale mezinec in prstanec leve roke.
Štab CZ obvešča
OB VAJI »KLOR 98«
Klor je zelo strupen dražeč plin, ki ga
zaradi ostrega vonja zaznamo že pri
majhnih koncentracijah. Je 2,5 krat težji
od zraka in se zadržuje pri tleh, pri iz-
pustu klora v okolje pa se oblikuje viden
klorni oblak, ki je pri nižjih koncentraci-
jah bele, pri visokih koncentracija pa ze-
lenkastorumene barve. Klor pri prehodu
iz tekočega v plinasto stanje poveča svo-
jo prostornino za 450-krat.
Ob nesreči s klorom je nujna uporaba
osebnih zaščitnih sredstev: zaščitnih
mask, kombinezonov, ogrinjal, zaščitnih
rokavic ali pa si pomagamo s priročnimi
zaščitnimi sredstvi, kot so na primer
vlažni robčki, krpe, brisače, z vodo pre-
pojene obveze, deli oblačil in podobno.
Uporaba zaščitnih sredstev je časovno
omejena, saj filtri absorbirajo le določeno
koHčino strupenih snovi.
Posledice delovanja klora: Pri povečani
koncentraciji plinasti klor draži nosno
sluznico in oči ter poškoduje kožo. Vdi-
hovanje klora poškoduje dihala in
povzroča pljučni endem. Znaki zastrupi-
tve se stopnjujejo takole: kašljanje, ki-
hanje, solzenje, pekoče bolečine v žrelu,
pospešeno in težko dihanje, hropenje,
motnje zavesti, v najhujšem primeru ne-
zavest in smrt. Klor deluje tudi na živali
in rastlinstvo, zastrupitev tal s klorom pa
vpliva tudi na talno vodo, zato je treba
pred njeno uporabo upoštevati navodila
civilne zaščite.
Alarmni znak za nevarnost nesreče s klor-
om: zvok sirene, ki traja 100 sekund: 30
sekund zavijajoč zvok sirene, 40 sekund
enolični zvok sirene in 30 sekund zavija-
joč zvok sirene. Tak alarmni znak pome-
ni, da se moramo takoj umakniti v višje
kraje v smeri proti vetru oziroma stran
od klornega oblaka.
CPI
KR&KO
Posavski center za permanentno izobraževanje Krško
vabi k vpisu v
program usposabijanja po V. Stopnji
¦     KOMERCIAUST       .
rrogram namenjamo vsem:                                                    ^*
-   ki že delajo kot komercialisti, nimajo pa ustrezne izobrazbe
-   brezposelnim, ki bi se radi prekvalificirali in povečali svojo
konkurenčnost na trgu delovne sile
-   ki bi radi izpolnili svoja znanja s podrocij gospodarskega
poslovanja, marketinga, zunanjetrgovinskega poslovanja,
|p        Prijave sprejemamo do 15. 10.1998 na naslovu:      j||
Posavski center za permanentno izobraževanje Krško,     -
Dal matinova 8, Krsko                                :
telefon: 0608/22-677                           ^
P O V A B I  L O
Dan za dnem si sledijo v prostoru
Posavja prireditve, srečanja, dosežki
na različnih področjih, ki zaslužijo
pozornost širše javnosti. Časopis je
edini medij, ki lahko ujame dogodke
v trajen spomin in jih pomaga ohra-
niti kot vzpodbudo drugim, novim.
Sodelujte z nami! Obveščajte nas o
dogajanju v bližnjem okolju ali o pro-
gramih, v katerih sodelujete, sporo-
čite nam, kaj načrtujete. Pošljite nam
zanimive fotografije in če bi radi traj-
neje sodelovali, se nam oglasite v I
pisemcu.                                        m^
Posavski obzornikj
p.p. 288
8270  KRŠKO
30. September 1998
29
Ubvestila
ObzörniK
PROGRAM PRIREDITEV OB TEDNU OTROKA
V ORGANIZACIJI ZPM KRŠKO
»KALIČOPKO« - PA PA PALAČINKE
za predšolske otroke
in mlajše šolarje
PONEDELJEK, 5. oktober:
ob 08.45 vjedilnici OS Koprivnica
ob 11.00 v Domu XIV. divizije Senovo
ob 16.00 v Športno rekreacijskem centru Sp.Stari Grad
SREDA, 7. oktober:
ob 08.45 v telovadnici OS Raka
ob 11.00 v dvorani GD v Velikem Podlogu
ob 16.00 v Kulturnem domu na Zdolah
ČETRTEK, 8. oktober:
ob 08.00 v jedilnici OS Podbocje
ob 11.00 vjedilnici OS Kostanjevica
PETEK, 9. oktober:
ob 08.45 vjedilnici OS Brestanica
ob 10.30 v večnamenskem prostoru OS Leskovec
ob 16.00 v Kulturnem domu Krško
SOBOTA, 10. okrober:
ob 10.00 v Gasilskem domu Krško
POJMO IN USTVARJAJMO VSI,
nedelja, 11.10.1998,
Kulturni dom Krško
od  09.00 do 11.30 - program za predšolske otroke
od   13.00 do 16.30 - program za osnovnošolce
ob   17.00 - glasbeno plesna predstava »Vidkova srajčica« in
slavnostno obeležje 45. obletnice ZPMS s srečanjem prostovoljcev in
sponzorjev ZPM Krško
ob 18.00 - koncert glasbene skupine (v avli Kulturnega doma Krško)
ČESTITKA
Srečni mamici Mateji Kurent in očku Franciju Škodi iz Rozmanove
ulice v Krškem čestitamo ob rojstvu prvorojenca Leona.
Prijatelji s Kajuhove.
Lokalne volitve 1998
PREDVOLILNE OBJAVE
Obveščamo politične stranke in organ-
izatorje predvolilnih kampanj, da
bomo pri objavah v zvezi z volitvami v
času volilne kampanje za volitve župa-
nov, volitve v občinske svete in svete
KS upoštevali naslednje:
- na kratko in brezplačno bomo poročali
o predvolilnih prireditvah posameznih
strank,  če nam bodo le-te pravočasno
posredovale vabila ali nam same za-
gotovile osnovne  informacije,
-  na kratko, v obsegu četrtine strani,
bomo brezplačno predstavili uradne
županske kandidate v posavskih
občinah, če bodo to želeli oziroma nas
povabili,
-  vse druge informacije, predstavitve
list, volilnih programov in obvestila vo-
lilcem bomo objavljali na podlagi pred-
hodnega naročila ter v skladu z vel-
javnim cenikom in roki za običajne
oglase, možen pa je tudi dogovor o ob-
javi posebnih prilog in izdaj.
NIŽJE OBRESTNE MERE BÄNKE CELJE
V Banki Celje so z mesecem septembram 1998
ponovno znižali obrestne mere. Pravnim ose
bam in zasebnikom nudijo od 1. septembra
1998 dalje kratkoročna in doigorocna posojila
po nižjih obrestnih merah. Izhodiščna obrestna
mera za kratkoročna posojila znaša od TOM +
3,90% dalje letno glede na ročnost in namen
posojila. Posojila za plačilo v tujino je možno
najeti po obrestni meri TOM+3,5%. Izhodiščna
obrestna mera za doigorocna posojila znaša
TOM+5,50% dalje.
V Banki Celje nudijo od 7. septembra 1998 dalje
stanovanjska posojila po nižjih obrestnih me-
rah in z daljšo dobo odplačila. Stanovanjska
posojila z odplačilno dobo do 20 let je možno
najeti po obrestnih merah, ki se gibljejo med
TOM + 4,50% in TOM + 6,20%. Od 4. septembra
1998 dalje nudijo potrošniška posojila po
obrestnih merah, ki se gibljejo od TOM + 3,75%
do TOM + 7,25%. Višina obrestne mere je odvi-
sna od dobe najema posojila. Prav tako so
znižali tudi obrestne mere za posojila imet
nikom tekočega računa študenta, ki sedaj
znašajo TOM + 3,75% za posojila z odplačilno
dobo do 12 mesecev. Stroškov odobritve poso
jil študentom ne zaračunavajo.
ObzormK
Posavski obzornik - štirinajstdnevnik za Posavje izdaja Kulturno društvo Obzorje - Krško.
Glavni in odgovorni urednik: Silvester Mavsar.  Prelom strani: Dlan design, Krško.
Tisk in vezava: Grafit, Senovo. Naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško.
Telefon in fax: 0608/20-320. Naročnina: cena izvoda v prosti prodaji - 200 tolarjev, naročnina
za 12 številk (polletna) z 20 % popustom - 1.920,00 tolarjev. ŽR: 51600 - 678 - 72359.
Posavski obzornik je vpisan v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zap.  številko 1500, je proizvod
informativne narave in se zanj  plačuje 5- odstotni prometni davek na podlagi odločbe 415-41/98..____________________
30
30. September 1998
rtrtfojmOf, &f&'JWt6Wi
Foto: ßostjcn Colorič
•TO »»STMTEH  OB»RŽAIJI.
FITHCS KUIß
VÄS VABI NA:
FH^Hte"^1
J*'T^^H8fHJ|^^^^^^™5l>   • * • ' •*¦• ^-^ I
A^OaKA
feOCARIJ
SAVNA

SAMOOBRAMBA (BOKS, JUDO, KARATE)
ZAČETNIPLESM TEČAJ ZA ODRASLE1MLADINO- plesno šola Lukec
¦
^d 10.OO do 13.OO ur«, od 16.OO do 22«OO ur^
sobotat od 14«OO do 2O«OOure.
INFORMACIJE   V««^W TEL.t   O^^OSB/T^ — "1 2^^S