PRIPRAVE NA 10. KONGRES ZSS
Skrbno pripravljeni stabilizacijski programi
Predsedniki osnovnih organizacij ZSS so si na junijskem posvetu zastavili dve temeljni zadolži-tvi glede priprav na bližajoči se kongres Zveze sindikatov Slovenije. Gre za pripravo stabilizacij-skih programov in za obravnavo kongresnih gra-div oziroma določene konkretne problematike.
Dejstvo pa je, da so v-osnovnih organizacijah ZSS veliko dosledneje uresničevali prvo zadolži-tev in skrbno pripravili stabilizacijske programe, kar je v sedanjem gospodarskem položaju tudi razumljivo. Stabilizacijski programi so kvalitetni, vsebinsko konkretni in realni, vsetujejo zadolži-tve izvajalcev, opredeljujejo odgovornost za izvr-ševanje pa tudi nadzor nad izvajanjem nalog.
Kar zadeva obravnavo gradiv za 10. kongres ZSS, torej poročila o delu RS ZSS, osnutka reso-lucije in statuta ZSS, z njo ne moremo biti zado-voljni, saj razen iz Ilirije Vedrog ni informacij, ali so gradiva sploh obravnavali.
Dvajset osnovnih organizacij Zveže sindikatov pa je spomladi sprejelo zadolžitev, da izpeljejo tematske razprave, torej razprave na določeno, za posamezno organizacijo aktualno vprašanje. S te-mi razpravami naj bi poudarili tipično podobo družbenoekonomskih razmer v združenem delu naše občine. Tematske razprave so organizacije začele organizirati šele v jesenskem času in jih bodo zaključile tja do 9. septembra.
Poglejmo na kratko vsebino treh razprav v treh organizacijah.
Za boljše povezovanje
V   Zdravstvenem   domu   Ljubijana   TOZD
Osnovno zdravstveno varstvo so pripravili razgo-vor na temo »Pridobivanje dobodka na podlagi svobodne menjave dela.« Razprava je poudarila ugotovitev, da v zdravstvenem varstvu nismo uspeli uresničiti svobodne menjave dela niti v formalnem smislu, saj zakonodaja osnov svobo-dne menjave dela ni ustrezno uredila. Prav tako pa tudi ni zaživel delegatski sistem oziroma je njegov vpliv na obseg sredstev za zdravstveno varstvo minimalen. Prispevne stopnje so namreč že prej določene na političnih ravneh.
Delavci v zdravstvu tudi menijo, da v socialno-ekonomskem pogledu niso enakopravni z delavci v gospodaretvu in družbenih dejavnostih, čeraur so vzrok predvsem pičla sredstva, ki jih družba nanienja za to dejavnost.
V  Gozdnem gospodarstva LjuMjana so raz-pravljali na temo: »Združevanje dela in sredstev TOZD  na podlagi  dohodkovne  povezanosti.« Obravnavali so predvsem dohodkovno povezova-nje v reproverigi. Ugotovili so, da je bila DO GG Ljubljana že cxl 1977. leta pobudnik dohodkov-ncga povezovanja s porabniki lesno surovine. Do-govorili so se za enotno in skupno politiko plani-ranja potreb ter oblikovali skupne normative in standarde med porabniki. Zavzemajo se, da lesna surovina na območju posamezne občine ostane porabnikom in se izvaža finalne izdelke, ki ople-meniteni z delom dajejo tudi večji devizni priliv. Opozorili so na problematiko cen lesa, na eviden-tiranje skupno ustvarjenega dohodka in na vpra-šanje, do kdaj je les last TOZD gozdarstva in od kdaj last finalista. Prav ta element namreč tudi vpliva na vprašanje rokov plačil lastnikom lesa in na likvidnost OZD. Razpravljalci so tudi menili, da so v dohodkovnem povezovanju v gozdarstvu kljub težavam storili precejšen korak naprej.
V DO Mercator Rožnik so razpravo usmerili na temo »Uresničevanje samoupravnih družbenoe-konomskih odnosov med TOZD proizvodnje in trgovine pri zagotavljanju ustrezne preskrbe ob-čanov.« Ustrezna preskrba občanov je odvisna od povezovanja trgovine s proizvodnjo, vlaganje tr-govine v proizvodnjo in obratno. V zaostrenih pogojih gospodarjenja se te možnosti vlaganj oži-jo. Primerov sovlaganja proizvodnje v trgovske mreže je vse manj. Dmgi splet vprašanj je ka-drovska politika z znadlnostmi visoke stopnje fluktuacije   delovne   sile,   slabo  kvalifikadjsko strukturo, slabega zanimanja mladine za poklice v trgovini. Delavci trgovine so se tudi odločno zav-zeli, da mora samoupravna zakonodaja urediti vprašanje odgovornosti in sankcij za neizpolnje-vanje obveznosti iz sprejetih samoupravnih spo razumov o dohodkovnem povezovanju.
N. L.Č.