Državni zbor. Ministerstvo uraira. Najbrž je že mrtvo, ko pridejo v Vaše roke te vrste. Grof Glary je mislil, da pridobi Čehe, ako jim vzame kos kruha, ki so ga dobili od poprejšnjih vlad, 6e jim le obeta, da se bo predložil nov jezikovni zakon. A zmotil se je. Cehi zabranjujeio vsako posvetovanje o tako imenovanih državnih potrebS6inah s tera, da imajo dolge govore, ki trajajo po več ur. — Pravijo, da sestavi železnični minister Wittek novo vlado. Ta bo domu poslala državne poslance, potem pa s pomo6jo znanega § 14. vredila državni proračun in pogodbo z Ogrsko. Jezikovni zakon. V seji 16. dec. je predložil dr. Gregorec s tovariši načrt zakona za vredbo jezikovnih razmer v Avstriji. 0 zadnjih BinkoStih so nemške stranke razglasile svoj jezikovni na6rt, vsled kterega se ima vse ponemčiti, kar je v Avstriji še slovanskega. Modri politiki so želeli, naj desnica izdela in objavi nasproti temu levičarskemu programu na6rt pravi6nega jezikovnega zakona za celo Avstrijo. Cehi bi bili k teinu pripravljeni; a ustavljali so se Poljaki, ki ne marajo Rusinom v Galiciji pripoznati jezikovne ravnopravnosti. Tako je stvar zaspala. Ko bi bila desnica vsaj takrat storila svojo dolžnost in sklenila tak zakon, najbrž ne bi imeli v Avstriji takih zmešnjav, kakoršne vladajo zdaj. Zato je »krščanska slovanska narodna zveza« sedaj, ko ni navezana na povelje Poljakov, sklenila, da se vloži dr. Gregorčev jezikovni zakon. Žal, da ga niso podpisali Hrvati iz Dalmacije. Slovensko uradovanje na Spodnjem Štajerskem. Mnogo ob6in je prosilo že ve6krat, naj se po cesarskih uradnijah uraduje s Slovenci v slovenskem jeziku. Ker se na te prošnje nič ne porajta, je poslanec Ži6kar v seji 16. decembra vložil interpelacijo v tem smislu na skupno ministerstvo. Veljavakrajcarjevinpolkrajcariev. S 1. januvarjem 1900 ima prenehati veliava krajcarjev in polkrajcarjev. Tako je 9. decembra t. 1. obvestilo trgovinsko ministerstvo vse poštne in brzojavne urade. Nahaja se pa med ljudstvora še mnogo. mnogo tega drobiža. Radi tega je poslanec Žičkar v seji 16. decembra predložil interpelacijo na finan6nega ministra, naj obrok za zamenjavo tega drobiža podaljša za daljnih 6 mesecev. Kajti, če se po novem letu ti denarji več ne sprejemljejo, bodo najrevnejše vrste ljudstva najhujše prizadete. Spr a va. Sobana, v kateri je oni dan zboroval proračunski odsek avstrijske delegacije, je poleg sobane, v kateri zboruje odsek za pogodbo (ali spravo) z Ogri. Le vrata ločijo sobani drugo od druge. V tetn pogodbinern odseku so pa provzročili Cehi velik ropot in nemir, tako, da so v sosednji sobani inorali za trenotek prenehati s posvetovanjem. Vpraša torej član delegacije: »Kaj pa imajo tam?« Drugi član odgovori: »Spravo«. Kako pa delajo Čehi obštrukcijo? V ponedeljek 18. decembra ob 10. uri predpoldne se začne seja pogodbinega odseka. Kot govornik je bil na vrsti česki poslanec Kulp. Do poldvanajste ure so se posvetovali, ali bi dali natisniti zapisnik zadnje seje tega odseka. Ob pol 12. uri začne govoriti Kulp, ki je že dan poprej napovedal, da bo govoril 7 ur. Za6el je blizu tako-Ie: »Preden govorim o pogodbi sami, moram vendar omeniti, kaj se ie vse godilo v zadnji naši seji.« Med drugim pripoveduje, da se je v tej seji porogljivo smejal Cehom pemški žid Auspic. Hitro pokliče nek poslanec Auspica, da pride Kulpa poslušat. Ko se Auspic vsede zraven Kulpa, ponavlja le-ta: >Auspic se je torej porogljivo smeial Cehom. To pa ni lepo. Kajti Avspic se ima zahvaliti za svoje veliko bogastvo Čehora, med kterimi ima svoje tovarne. Sicer pa ima Avspic navado, da se veCkrat Čehom posmehuje. Že lani 18. oktobra 1898 se je tudi Cehom posmehoval, kakor kaže stenografi6ni zapisnik.« Zdaj pokaže Kulp dotični zapisnik. Govoril je Kulp do 1. popol. Nato se seja pretrga. Ob 3. uri se je zopet seja začela. Kulp je govoril do 8. ure zve6er ter pričakoval, da se seja pretrga za eno uro in se potem nadaljuje: kajti pripravljen je bil, govoriti do polnoči. Toda sklenilo se je, da sploh seja za ta ve6er preneha. Predsednik Bilinski reče ob koncu: »Najbrž se pred prazniki ve6 k seji ne snidemo. Če se torej v tera letu več ne vidimo, želim gospodora vesele božične praznike.« Ali še je večina— desnica skupaj? Čehi so s svojo obštrukcijo dosegli, da se zadnji čas oni odsek desni6arskih voditeljev, ki je vodil do zdaj vse razprave, ve6 ne shaja. Kajti naravnost se vendar ne odobrava postopanje Čehov, dasiravno so tudi Poljaki in drugi Slovani nasprotni sedajšnji vladi. A ne Poljaki, še manje Slovenci in Hrvati, tudi ne katoliška ljudska stranka niso radi 6eškega postopanja Cehom sovražni; ne! Vsi razumevajo, da Čehi druga6e postopati ne morejo. Vse desničarske stranke spoznajo, da je to po6enjanje Gehov zakrivila sedajšnja vlada. V tem smislu so napravili tudi Poljaki 17. decembra nek sklep. Radi tega sklepa se močno jezijo nemški liberalci, ki so se že zanašali na svoje nove zaveznike — Poljake. Izjava vlade. 14. decembra }e naznanil grof Clary v proračunskem odseku, da vlada ni sovražna Gehom. Rekel je, da je bilo treba odpraviti jezikovne naredbe, da se zamorejo pričeti spravna pogajanja. Naj Čehi ne zabranijo, da se državne potrebščine dovolijo, ker bi to vtegnilo imeti slabe posledice. V prora6unskem odseku ie 14. decembra razjasnil poslanec dr. Krek vzroke, radi kterih Slovenci ne moremo biti zadovoljni z vlado. Moravski izgredi. V seji 16. decembra je poslanec dr. 2a6ek poročal o vspehu posvetovanja preiskovalnega odseka za izgrede na Moravskem. Prišel je do sklepa, naj se vsi, ki so bili vsled teh izgredov kaznovani, pomilostijo; a njihove vdove in sirote naj se podpirajo z državnimi sredstvi. Pravosodni minister je obljubil v iraenu vlade, da bo rada storila v ta namen, kar ji bo mogo6e. Plače državnih uslužbencev. Vlada je letos sama na podlagi § 14. odločila, da se naj začasno do novega leta zboljšajo plače državnim uslužbencem. Državni zbor se je s to rečjo pečal že pogostoma, a ker je vselej večina sklenila, take plače, ktere so se dozdevale vladi previsoke, se ni postava potrdila. Tudi zadnjo soboto se je isto zgodilo. Najbrž zavrže gospodska zbornica ta državnozborski sklep in postava pride še enkrat v posvetovanje pred državni zbor. Mitnina odpravljena. S 1. januarjem 1901 se ima odpraviti davek, ki se je plačeval na državnih cestah, če si se vozil skozi mitnice. Tako ie sklenil soglasno državni zbor 16. decembra. Poročal je o tej zadevi česki poslanec Janda. K besedi se je zglasil tudi koroški poslanec Ghon, ki je hvalo pel vladi, da je tak predlog stavila zbornici. A grozno je Ghona osmešil poro6evalec Janda, reko6: »Poslanec Ghon se je hudo zmotil; svoje hvale ni poslal na pravi naslov. Saj ni sedajšnja vlada tega predlagala. To je predlagal poslanec Gotz. Ko smo vladinega zastopnika vprašali v odseku, kaj vlada poreče k našemu na6rtu, še odgovora nismo dobili, da ne vemo, bode-li vlada to postavo predložila v potrjenje cesarju ali ne.< —Tudi pogodba o vožnini po železnicah in postava za napravo zemljiških knjig na Predarlskem se je sprejela v isti seji.