li§ pad€€ zsmerco na francosgtem avors. V Parizu je okranjena do današnjega dne slika, na kateri je videti francoskcga ikralja Ludvika XV. kot gosta pri svoji priležnici Dubarry. Glavna oseba na sliki je mlad, v belo svilo obleCen zamorec, ikateremu porivata v usta ko.ček čokolade dve dvorni dami. Zamorec je pokrit z zelenim turbanom, ob strani pa mu binglja sabljica s slonokoščenim ročajem. Črnec, ikatcremu je bilo ime Zamor, je prišel v Evropo, l_o je bil star 7 let. Neki angleški kapitan ga je kupil neki je v Afriki. Ta ga je zopet ponudil v nakup kraljevi Ijubici, !ki ga je vzela za svoiega slugo ali paža. Črni dečko je'bil zelo brihten, ikmalu se je naučil brati ter pisati \n je prejel sv. krst z velikimi svecanostmi. Dubarry mu je bila krstna botra in od tedaj je bilo videti zamorca v njeni bližini pri vseh raznih siovesnostih. Kraalu je postalo občc znano, da se je treba pred vsem prikupiti zamorčku, ako hoče kedo kaj doseči pri tedaj vsemogočni Dubarry. Zamorca so prcobkladali z dragocenimi darovi in z dokazi prijateljstva. Še le francoska revolucija je zlomila trdni položaj črnca Zamore. Osovraženo Dubarry so pahnili revolucijonarji v Versaillesu v ječo. Pri razpravi proti njej je bil zaslišan njen sluga ikot priča, ko je že poprej enkrat sam doživel obtožbo radi podkupovanja. Res, nekako čudežno se je rešil rabljeve sekire. Bil je toliko prebrisan, da se je izdajal pred sodniki za revolucijonarja in kot .akega so ga oprostili krivde. Meščani v Versaillesu so ga celo vzeli v občinski odbor in on je postal vodja skupine, koje naloga je bila: stražiti in čuvati nad monarhisti. Kakor že omenjeno, je bil zamorec Zamor v obravnavi proti kraljevi priležnici glavna priča. Dolga leta jej je služil in je lahko razodel marsikaj iz življenja na dvoru pred izbruhom re.volucije. Življenje gospodarice je bilo v njegovi rold. S svojim pričeva__jem bi bil lahko ovrgel vse napram njej naperjene očitke. Niti z eno besedo je ni poskusil opravičiti, čeravno je užil od nje toliko dobrot. Mirno je poslušal razglasitev smrtne obsodbe. Stopal je celo za vozom, v katerem so peljali obsojeno na morišče pod giljotino in je prisost.voval obglavljenju. Par mesecev po usmrtitvi Dubarry s.0 zamorca ponovno vtaknili pod Idjuč. Njegovi prijatelji so izposlovali oprostitev, vendar Zamor je imel dovolj od javnega življenja in se je potegnil v satnoto; Svoj denar je iguuii ikak.r vsi tu*ug. med ihflacijo (poplavljenje z bankovci) in le toliko je znano, da je bil nekaj časa poročen z žensko, .ri je trgovala s sukancem. Ko ni imel več toliko denarja, da bi se preživljal, je prodal zamorec vse dragocenosti, katere je nekoč prejel kot darila. Komaj pa je vtaknil v žep bogati izkupiček, mu ga je izmaknila njegova žena, pobegnila in ga pustila v pomanjkanju. Vsi njegovi sosedje so odobravali početje zamorčeve žene, katero je neusmiljeno pretepaval in trpinčil. . Slednjič se je zgubil Zamor v eni naji.olj umazanih in revnih pariških ulic, kjer je prebival že slar od leta 1815 naprej. Pct let je preživel v največjcm siromaštvu. Njegova edina tolažba so bile knjige, katere je bil s seboj prinesel. Dne 7. februarja 1820 je nmrl. Našli so ga mrtvega na kupu capja, ki mu je služilo za posteljo. Umrl je vsled mraza in glada. Celotna zamorčeva zapuščina je znašala 3 franke.