32
Novičar iz domačih in tujih dežel.
z Dunaja, — Včeraj zvečer pričakoval se je tukaj ruski laiDister vnanjih  zadev Giers,  čegar prihod  se je z nanieDom  ali   brez  namena   zakasnil  za  en  dan. Njemu na  čast napovedano je za danes pri cesarji   sijajno kosilo; to je prvo znamenje, da bo tukajšnji sprejem njegov posebno odličen in tudi to,   da  naši  diplomati vedo   prav   ceniti  veliko   važnost naših razmer k Euski.   —  V resDici so tudi razmere naše proti Ruski zelo težavne na jugu,  kjer   bode  na   razvalinah   turškega ozemlja v Evropi ona država več dobila, katera bo mogla in znala več prijeti in držati.    Vse kaže,  da ne more tam doli ne naša sama in ne Iluska sama brez krvave vojske  in brez ugovora Evrope prisvojiti si vse evropejsko-turške dedšine;  misliti pa je,  da si morete in smete, in to brez bojev, prilično z lepo deliti obe državi one dežele; veljave in vpliva pa bode imela več tista ,  katera  bo   znala gospodariti in vladati modreje. S ponemčevaujem  in pomadžarenjem  se ve da,   si ne bomo pomagali.
Državni zbor imel je včeraj zopet sejo, nad katero so viseli črni oblaki hudega viharja;  toda  odpihala jih je ojstra burja.    Začetkom seje vprašal je Plener denarnega ministra Dunaj evskega,  kako  so razumeti njegove besede v zadnji seji: „ich hoffe doch wohl nicht mit Bezug auf seine Wahler?'' Minister odgovoril je na to,  posnemaje obseg svojega govora,  v katerem je odbijal neposredno, večkratno, vladi storjeno očitanje tihotapstva  ter je sklenil,   da  so   njegove  besede to pomenile, kar se je tukaj uže marsikateremu govorniku očitalo,  namreč,   „da govori skozi okno", to je,  svojim volilcem. — Plener odgovori na to, da je sicer z odgovorom ministrovim zadovoljen, da pa tega ne smatra za tolmačenje,   ampak   za preklic onega, kar je govoril v zadnji seji.    Dunajevski se zopet oglasi,   trdeč, da on nima ničesar preklicati, ker je svoje besede prvič tako razumel, kakor danes; tudi bi bilo čudno, da hoče Plener boljše vedeti, kaj si je Dunajevski pri svojih besedah mislil, kakor ta sam, pa tudi čudno, čemu ga po tem sploh kaj vpraša.  -  S tem bila je stvar pri kraji. — Potem se je vulii odsek   za  predloženo delniško postavo,   v katerega  je  bil  izmed  Slovencev voljen dr. P oklu kar,  in odsek za varstvene marke,  v katerega je bil voljen Obreza.   —   Potem  utemeljeval je Chlu-niecky   v obširnem   govoru   znani   gospodarski  predlog levičarjev. — Zbornica bila je zelo polna, navzoči skoraj vsi poslanci.
Iz Trsta, — Tudi pri volitvi v drugem razredu zmagali so „irredentovci'^ s sijajno večino, nasprotni njegov kandidat še polovico toliko glasov ni dobil, kakor pa lahon. Vidi se, da v Trstu laška pšenica dobro cvete. Pretiš biva uže nekaj dni na Dunaji, zakaj, ne vemo; to pa vemo, da v Trstu ne bo bolje, dokler ta-niošnjemu cesarskemu namestniku ne bo drugače ime. — Llojdov parobrod ^Minerva", ki je zavozil na skale grede v Aleksandrijo , je poškodovan na poti nazaj v Trst.
Francoska. —  Na drugem  mestu podajamo svojim bralcem ..manifest"* princa Napoleona, o katerem sodijo prijatelji in nasprotniki njegovi enako, da pravično obsoja vladanje  republike  v preteklih   dvanajst letih.    -Pa ne samo ta manifest,  ampak to, da se je tamošnji vladi potrebno   zdelo  sicer zasramovanega in zasmehovanega rudečega princa djati v zapor; dalje, da nasve-tuje v zbornicah postavo ,   s katero se vlada pooblasti, postopati s proguanstvora ali   zaporom  vseh  udov onih družin,   katere  so nekdaj vladale na Francoskem; nadalje: nove zarote legitimistov, katerih se bajeVde-ležujejo odlični politiki,   vojaki   in  zastopniki največih denarnih   krogov   z Rothschildom;   govorice   o  odstopu ministerstva;   nezadovoljnost  z   dosedanjim   vladanjem, vse to kaže, da se na Francoskem pripravlja velik prevrat, kateri nastopi ali prav kmalu, ali še le čez nekaj časa;   toda čuti se iz vsega negotovost,   tavanje, iiezaupnost v sedanje razmere, ki se nikakor ne morejo držati.    Morebiti   vendar uže kmalu  zmagajo tam krogi reda in postavuosti.
Nemška, — Preteklo nedeljo popoludne umrl je princ Karol, edini brat cesarjev, v visoki starosti 82 let; zato so odložene svečanosti srebernega ženitovanja ce-sarjeviča. — S Hamburga naznanja se zopet grozovita nesreča na morji. Velik parobrod ..Cimbria" odpeljal se je s 510 popotniki v Ameriko; pretekli petek ta brod z drugim skupaj trešči, in prav kmalu se potopi ,.Cim-bria'' z vsem, kar je bilo na njej. Mnogo popotnikov je Cehov in Ogrov, tudi z Dunaja nekaj; po sedanjih poročilih znano je samo o rešenih 73 osebah. — „Šultan" došel je v Hamburg tudi hudo poškodovan.
Ruska. — V Moskvi je govorica, da se hoče car z dvorom preseliti v Moskvo.