Zgodnji program pomoči otroku z dispraksijo Ajda Bivic, vzgojiteljica za dodatno strokovno pomoč, Vrtec Črnuče V članku na kratko predstavim dispraksijo ter vzrok za nastanek te motnje. S strokovnimi izhodišči prikažem, zakaj je gibanje zelo pomembno v prvih letih otrokovega življenja in kako pomembne so posamezne faze gibalnega razvoja na nadaljnji celostni razvoj otroka. V drugem delu podam opis otroka z dispraksijo in predstavim nekatere metode, ki so bist- veno pripomogle k boljšemu funkcioniranju dečka in prinesle napredek na vseh področjih njegovega razvoja. 1 UVOD je zanimalo, ali je motnja trajna. Študije kažejo Letnica 2018 predstavlja prelomno 30. leto razisko- različne rezultate. Če je dispraksija blago izražena, vanja in ozaveščanja ljudi o dispraksiji ali razvojni še zlasti, če ni povezana z dodatnimi motnjami in motnji koordinacije (Vir 1). Dispraksija oziroma ra- predstavlja le motnjo dozorevanja oziroma razvoj- zvojna motnja koordinacije (nekateri avtorji razvoj- ni zaostanek na področju motorične kontrole, bo z no motnjo koordinacije pojmujejo kot težjo obliko odraščanjem zelo verjetno izzvenela ali se znatno dispraksije, spet drugi termin uporabljajo kot sino- omilila. Če pa je dispraksija povzročena z nepra- nim za dispraksijo) je specifična učna težava, ki jo vilnostmi v strukturi možganov, zlasti če je kom- lahko zaznamo že v predšolskem obdobju (Terčon binirana s še drugimi motnjami, bo zelo verjetno 2010, 42). Žal je dispraksija v slovenskem prostoru ostala trajna motnja (prav tam). med starši in strokovnjaki na vzgojno-izobraževal- nem področju še vedno slabo prepoznavna oz. ji Tudi Ameriško združenje za prepoznavnost dis- ne posvečajo toliko pozornosti. Predvsem starši praksije (Vir 1) navaja, da so vzroki za nastanek ne- ne vedo, da je gibalna sposobnost zelo pomemb- znani, vemo pa, da gre za nepravilnost v delovanju na tudi za uspešnost na drugih področjih učenja. možganov pri prenosu informacij iz možganov po Kljub opozorilom velikokrat dobimo odgovore: telesu. To pomembno vpliva na kakovost izved- »Saj moj otrok ne bo vrhunski športnik«. be gibanja v pravilnem, koordiniranem načinu. Filipčič (2006) zelo dobro razloži, v čem je težava Dispraksija, ki povzroča težave na področju giba- takega prenosa. Motnja med telesom in možgani nja, koordinacije, organizacije in pri predelovanju je drugotna, npr. pomanjkanje gibanja in zmanj- senzornih informacij, je skrita motnja, ki lahko šanega dotoka dražljajev, tj. znižani mišični tonus. otroka vodi v številne učne in socializacijske teža- Spremljajoča motnja senzorične integracije se ve (Kesič Dimič 2004). Zakaj skrita motnja? Dis- pojavlja kot zavora in kaže na neprimerno in pre- praksija predstavlja motnjo v senzorični obdelavi komerno občutljivost dražljajev v področju dotika prispelih dražljajev, ki otežuje k cilju usmerjeno (npr. taktilno zaščitni vzgibi). Ta motnja je pogosta in smotrno delovanje. Temelji na motnji možgan- pri otrocih z razvojnimi motnjami. skega delovanja, kar ovira urjenje občutenj dotika, ravnotežja in globinskega občutenja in s tem moti Janja Terčon (2013) v svoje članku navaja, da so sposobnost gibalnega načrtovanja. Je skriti pri- med rizičnimi otroki za razvoj dispraksije tudi otro- manjkljaj, ki povzroča težave z gibanjem, koordi- ci z izjemno nizko porodno težo, prezgodaj rojeni nacijo, organizacijo ter s predelovanjem senzornih otroci, otroci z govorno-jezikovnimi težavami in informacij (Terčon 2013). otroci z nižjim socialno-ekonomskim statusom, zato bi bilo pomembno posvetiti testiranje in po- 2 VZROK ZA NASTANEK zornost tem otrokom pred vstopom v šolo. Dispraksija je podedovana, včasih pa je vzrok blaž- ja funkcionalna možganska motnja (Filipčič 2006). 3 PREPOZNAVNI ZNAKI DISPRAKSIJE V PRED- Janja Drobež (2010, 87) navaja zelo podobne vzro- ŠOLSKEM OBDOBJU ke. Vzrok za nastanek dispraksije še ni identificiran V predšolskem obdobju starši in vzgojitelji ugota- in zelo verjetno ni en sam, pač pa gre za medse- vljajo pri otrocih z dispraksijo težave in počasnejši bojno učinkovanje treh dejavnikov: genetske pre- razvoj na področju plazenja, lazenja, sedenja, aktiv- dispozicije, spremenjene strukture možganov ter nosti v stoji, hoji in tudi govora. Te gibalne aktivno- prenatalne in postnatalne izkušnje. Raziskovalce sti izvajajo počasi. Otroci z dispraksijo imajo težave 37 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO pri teku, skakanju, lovljenju in metanju žoge in pri - Visoka raven motorične aktivnosti: nihanje in tem zaostajajo za vrstniki. Pri gibalnih aktivnostih topotanje z nogami med sedenjem, ropotanje mnogokrat padejo, imajo težave pri hoji po stopni- po mizi in vrtenje na stolu, nezmožnost sedenja cah (navzgor in navzdol). Težko navezujejo stike in pri mizi. se v družbi ne znajo obnašati, so napeti. Pogosto - Pogosto kričanje in cviljenje. imajo težave z orientacijo v prostoru in ne razume- - Zaletavanje v objekte in padanje čeznje. jo pojmov, kot so stopi noter, stopi na, stopi pred, - Ploskanje z rokami med tekom. stopi zadaj. Opaziti je, da so počasni pri oblačenju, - Težave pri učenju vožnje s kolesom. zapenjanju gumbov, pri hranjenju se mnogokrat - Pomanjkanje občutka za nevarnost. popackajo, risanje je v primerjavi z vrstniki manj - Težave pri uporabi jedilnega pribora: otrok raje razvito, slabo držijo pisalo (Filipčič 2006). je z rokami, poliva pijačo. - Izogibanje igri s kockami. Ameriško združenje navaja naslednje simptome - Slabo razvita fina motorika – težave pri držanju (Vir 3): pisala in striženju. - Otrok zaostaja pri doseganju razvojnih mejni- - Pomanjkanje domišljijske in ustvarjalne igre. kov (sedenje, hoja, govor). - Izoliranost med vrstniki. - Morda ne more teči ali skakati. - Dominantnost roke se ne ustali. - Daje občutek, da se ničesar ne nauči instinktiv- - Občutljivost za dotike in nove zvoke. no, vse veščine ga je treba naučiti. - Težave pri odzivanju in razumevanju. - Težave pri oblačenju. - Omejena pozornost: večina nalog ostane nedo- - Pri večini aktivnosti je počasen in oklevajoč. končanih. - Slaba drža pisala. - Odklanjanje obližev in obvez. - Ne zmore sestaviti sestavljanke, težave pri igrah - Odklanjanje česanja, striženja nohtov in las. razvrščanja. - Nezreli likovni izdelki. 4 POMEMBNOST GIBANJA ZA PREPREČITEV RA- - Ne razume predlogov v, na, za, pred … ZVOJA DISPRAKSIJE - Ne zmore brcati ali ujeti žoge. Ljudje smo ustvarjeni za aktivnost in gibanje. So- doben način življenja nas sili v vlogo pasivnega ži- Prepoznavni znaki visokega tveganja za pojav di- vljenjskega popotnika in kaže negativen vpliv že na spraksije med 3. in 5. letom starosti so (Kirby in začetku otrokovega razvoja. Omejene možnosti oko- Drew 2003 v Filipčič 2010, 45): lja ter hkrati zaščitniška družba in okolje otroku po- 38 Didakta nujajo omejene možnosti za skladen celostni razvoj. V času temeljne gibalne faze postaja gibanje vse Nekateri vsakdanji vzorci gibanja (hoja, tek, skoki) bolj učinkovitejše in usklajeno. Otroci v tem obdobju kljub temu dosežejo zadovoljivo raven razvoja, med- aktivno preizkušajo in raziskujejo svoje motorične tem ko drugi (plazenje, plezanje) zaradi neuporabe sposobnosti in zmogljivosti. Ravno za to obdobje je izginjajo iz vsakdanjega življenja sodobnega otro- pomembno, da ima otrok spodbudno okolje z različ- ka (Plevnik in Pišot 2016, 11). Drobež (2005) vseeno nimi gibalnimi izkušnjami, saj bo imel, če izkušenj ne ostaja optimistična in pravi, da je možno preprečiti bo pridobil, težave z učenjem motoričnih izkušenj na nastanek dispraksije zaradi neustreznih senzomoto- naslednji fazi (Pišot in Planinšec 2005). ričnih izkušenj na ta način, da otrokom kljub vsemu omogočimo pridobivati gibalne izkušnje v skladu z 4.2 SENZORNI RAZVOJ naravnim potekom gibalnega razvoja. To ugotavljata Razvoj novejših metod za preučevanje možganov tudi Pišot in Jelovčan (2006, 7), saj pravita »da je otrok (magnetna resonanca) omogoča poglobljeno pre- v zgodnjem otroštvu izredno dojemljiv za impulze učevanje senzoričnega sistema v povezavi z razvo- okolja. Vpliv gibalnih aktivnosti na njegov celostni ra- jem možganov. Senzorni sistem je tako povezan z zvoj (do 5. leta) je v tem obdobju največji, kasneje pa razvojem možganov na področju, ki je odgovorno pada in se umiri. Zato je gibalna aktivnost izrednega za realizacijo senzornih naprav in funkcij. Razvoj pomena, ker omogoča vključevanje vseh področij senzoričnega sistema je neločljivo povezan z ra- njegovega izražanja, od motoričnega, kognitivnega, zvojem gibanja, razvoj senzorike pa je povezan z konativnega, socialno-čustvenega.« razvojem sistema čutil ter z razvojem zaznavanja in občutenja. Senzorne in gibalne procese je med Skozi razvoj otroka je izrednega pomena spoznava- seboj težko ločiti, saj so prepleteni in odvisni drug nje in usvajanje različnih načinov gibanja, ki so v veči- od drugega. Zato v povezavi z gibanjem največkrat ni filogenetsko pogojeni (hoja, tek, lazenje, plazenje, govorimo o senzorično-gibalnem razvoju oz. o sen- plezanje), drugi pa so specifični in se jih je treba nau- zorično-gibalni integraciji (Plevnik in Pišot 2016, 14). čiti (igre z žogo, plavanje, smučanje) ter so prav tako pomembni. Avtorja (prav tam) nadalje razlagata, da Pionirka v raziskovanju senzorne integracije je bila J. so otroci danes bolj sposobni in dojemljivi za moto- Ayres (2002). Senzorna integracija je običajen nevro- rično izkušnjo, poudarita pomembno dejstvo, da teh loški proces, ki se odvija pri vsakem od nas, ves čas, izkušenj niso enako deležni vsi. nezavedno. Omogoča osredotočanje na dejavnosti, ki so v določenem trenutku pomembne. Je sposob- Koordinacija gibanja in ravnotežje sta gibalni spo- nost urejanja, organiziranja čutnih vtisov. Možgani sobnosti, ki predstavljata filter za realizacijo večine morajo ob nenehno spreminjajočih se pogojih in- gibalnih nalog. Prilagoditev (želja po ohranjanju ob- formacije izbrati oziroma okrepiti ali preprečiti nji- stoječega stanja in hkratna želja po spremembah) hovo obdelavo. Naloga možganov je, da informacije na okolje, ki otroka nenehno spremlja, ter nenehno integrirajo tako, da jih posameznik smiselno upo- rušenje in težnja po ponovni vzpostavitvi ravnote- rabi. Cilj senzorne integracije je smiselno in ciljno žnega položaja sta pomembna dejavnika na poti k usmerjeno ravnanje. Omogoča učinkovito interak- novim gibalnim znanjem, zato jim moramo posvetiti cijo s fizičnim in družbenim okoljem. Senzorna inte- dovolj pozornosti (Pišot in Planinšec 2005, 11–12). gracija je zelo pomembna za čustveno stabilnost in zadovoljstvo posameznika, za motorično planiranje 4.1 POTEK MOTORIČNEGA RAZVOJA IN POMEN in koordinacijo oko-roka, za razvoj govora in aktiv- POSAMEZNIH FAZ nosti, usmerjene k cilju, za pozornost in orientacijo v Motorični razvoj je povezan s telesnim, kognitivnim, času in prostoru. Pri prenosu iz možganov v mišice čustvenim in socialnim razvojem. V začetnem obdo- in predelavi informacij sodelujejo (Ayres 2002): bju poteka razvoj v cefalokavdalni smeri in proksimo- - Vestibularni sistem (sila teže, gibanje). distalni smeri. To pomeni, da razvoj najprej poteka v - Proprioceptivni sistem (receptorji za gibanje v bližini hrbtenice, nato pa se oddaljuje stran od nje. mišicah in sklepih). Vsaka razvojna stopnja je rezultat predhodne in po- - Taktilni sistem (dotik). goj za vzpostavitev naslednje, višje stopnje. Posame- - Vizualni sistem (opazovanje). zne razvojne stopnje se večinoma pojavljajo v enakih - Olfaktorni sistem. starostnih obdobjih in trajajo približno enako dolgo - Avditivni sistem. (Pišot in Planinšec 2005). Slabe senzorne integracije ne moremo videti, lah- Posamezne gibalne faze se delijo na (Vir 2): ko pa opazimo slabo koordinacijo. Pogosto otrok 1. Refleksna gibalna stanja (od prenatalnega obdo- izvaja preveč motoričnega planiranja pri vsaki na- bja do 1. leta) logi. Kadar se uči neko igro ali športno aktivnost, 2. Začetna gibalna stanja (od 1. do 2. leta) mora vedno motorično načrtovati. Čeprav se trudi, 3. Temeljna gibalna stanja (od 2. do 7. leta) mu zaznava ne omogoča dovolj informacij, kako 4. Specializirana gibalna stanja (od 7. do 14. leta) naj se uči. 39 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Večina otrok takoj ve, kaj naj storijo z igračko (se Plezanje je eden izmed izjemno pomembnih ele- vključijo v manipulacijo, npr. gredo takoj v tunel, mentarnih gibalnih vzorcev v gibalnem razvoju se kotalijo, vzpenjajo, gradijo stolp) – otrok ve, človeka. Plezanje krepi ramenski obroč, stabiliza- kako naj se zabava. Otroci s težavami imajo slabši cijo trupa, je korektivna vadba zaradi posledic dol- občutek za svoje telo in ne vedo, česa je njihovo gotrajnega sedenja. Ima pomembno psihološko telo sposobno, ne znajo se igrati, npr. namesto da sestavino. Otroci med plezanjem razvijajo sposob- bi manipulirali z igračko, jo le porivajo ali polaga- nosti reševanja prostorskih težav, izboljšujejo pro- jo v vrste. Tunel, tricikel, plezalo jih ne zanima. Ne storsko orientacijo in vizualizacijo. zmorejo planirati igre, čeprav opazijo druge pri igri in njihov način in razumejo delovanje. V po- O plazenju sem govorila že zgoraj, saj plazenje po- trebi po igri igračke pogosteje polomijo, pokvari- membno vpliva na skladnost gibanja in delovanja jo, so nespretni in nagnjeni k nezgodam (včasih obeh možganskih hemisfer. Pri otrocih, ki plazenja gre tudi za namerno uničevanje zaradi občutka ne usvojijo ali ga preskočijo, se umanjkanje lah- manjvrednosti). Imajo težave pri oblačenju in od- ko negativno izraža v njihovem gibanju v začetni penjanju gumbov ali zadrg, težje se naučijo zave- fazi. Kljub temu ni mogoče trditi, da bodo ti otroci zovanja vezalk. zaostajali za vrstniki, saj lahko vzorce usvojijo ka- sneje in tako nadoknadijo zamujeno. Težave lahko Senzorna integracija pomaga otroku z dispraksi- nastopijo takrat, ko otroci tudi kasneje nimajo pri- jo uravnovesiti sistem preko različnih gibalnih in mernih gibalnih izkušenj. To vodi v težave z uče- drugih izkušenj, ki naj vsebujejo: veliko plazenja njem v času šolanja. Raziskava je pokazala, da je skozi ozke tunele, vidno načrtovanje časa, naloge vzorec plazenja eden izmed najbolj zapostavljenih po posameznih delih in krajši, dosegljivi koraki na gibalnih vzorcev v gibalnem razvoju otrok! poti do cilja. Drobne gibalne spretnosti zahtevajo harmonično 4.3 GIBALNI MEJNIKI IN POMEN FAZ delovanje senzorike, osrednjega živčevja in mišič- Matej Plevnik in Rado Pišot (2016) sta v svoji razi- nega sistema. Ti sistemi se razvijajo od drugega do skavi leta 2016 ugotavljala pomen gibalnih faz na šestega leta starosti, ko je tudi gibalna aktivnost razvoj otroka. Preučevala sta vzorec hoje, navpič- zelo pomembna. Ob fini motoriki otrok razvija nega skoka, delež športne aktivnosti, plezanje in koncentracijo, čut za red, samostojnost, uči se za- plazenje ter aktivnosti drobnih mišic. poredij, rešuje težave in so dobra osnova za razvoj grafomotorike (Plevnik in Planinšec 2016, 143). Med temi fazami bi posebej poudarila pomen ple- zanja, plazenja in razvoja drobnih mišic, saj so to Dobro razvite finomotorične veščine otroku omo- sistemi, ki so pri otroku z dispraksijo okrnjeni prav gočajo izvajanje opravil, ki so pomembna v šol- zaradi slabih povezav med možgani in mišicami. skem okolju. 40 Didakta Ob pomoči gibanja in plazenja ter dejavnosti fine ga gibanja preko telesa. Prijem pisala je z dvema motorike se razvija tudi uporaba dominantne roke prstoma, pisalo prijema z levo roko, roko ima še (Plevnik in Planinšec 2016). Otrok, ki uspešno preč- dvignjeno od podlage. Pritisk na podlago je šibak, ka središčnico telesa, kaže na višjo raven gibalne- zmore preslikati krog in kvadrat. Se primerno ori- ga razvoja. Uporaba dominantne roke pomembno entira po telesu. Nariše preprostega glavonožca. vpliva tudi na razvoj pisanja in uspešno izvedbo fi- Ko sva risala krog, je našel izvirne ideje in razširil nomotoričnih aktivnosti. Če se dominantnost do 3. risbo (naredil robota). Skozi kalejdoskop gleda sko- ali 4. leta ne razvije (Marjanovič Umek in Zupančič zi desno oko. 2004), lahko prihaja do zamud pri razvoju finomo- toričnih spretnosti. Otroci lahko kasneje zamenju- Zelo išče vestibularne dražljaje (poležava po tleh, jejo črki b in d, pišejo zrcalno ali pa si ne morejo se meče po blazinah). zapomniti vrstnega reda črk v besedi. Prav tako ne morejo opraviti križnih gibanj, težje pišejo velike Govor, komunikacija: tiskanje črke L, E, H, saj zahtevajo križanje. Vzrok Deček pri komunikaciji težje vzpostavlja očesni stik za nedominantnost lahko pripišemo tudi temu, da in ga tudi ne vzdržuje. Ko ga kaj vprašaš, odgovarja se ti otroci niso razvijali gibalno usklajeno ali pa se zgolj z eno besedo (kako si: v redu, kakšno je vre- niso dovolj plazili oziroma so celo preskočili to fazo me zunaj: umazano). Pri opisovanju so povedi več- (Plevnik in Planinšec 2016, 130). stavčne in v pravilni slovnični strukturi. Občasno so samostalniki in pridevniki v nepravilnem sklonu 5 PROGRAM POMOČI; PRIMER IZ PRAKSE (tolkel kladiva z žebljo). Zelo težko prikliče besedo, Prvo leto izvajanja dodatne strokovne pomoči v s katero bi opisal slike, potrebuje spodbude, podv- vrtcu sem se srečala z dečkom, starim 5 let in 5 prašanja, asociacije ali celo izpeljanke iz teh besed. mesecev, ki je imel že diagnosticirano motnjo di- Besedišče je skromno. Sam redko začne komuni- spraksije. Diagnosticiral jo je dr. Matevž Petelin na kacijo in pokaže povod ali zanimanje. motopedagogiki. Pogosto odgovarja z: »Ne vem«, »Ne morem«. Pri Njegova groba motorika je okorna, hoja je trda, delu veliko sprašuje: »A kle?« Potrebuje potrditev netekoča in tudi nestabilna, pri hoji in teku ne odraslega. uporablja rok, te so statične ob telesu. Ko je utru- jen, se pogosto zaletava v vrata in težje oceni svoj Spoznavno področje, pozornost in koncentraci- položaj telesa glede na druge premikajoče ali sta- ja, interesi: tične predmete, orientacija po prostoru je slabša. Dečkova koncentracija zelo niha, raje ima prepro- Pri vidno-motorični koordinaciji (metanje žoge v ste naloge (npr. pripenjanje klinčkov, razvrščanje predmete) prijema žogo z obema rokama (enkrat po barvah), pri težjih miselnih nalogah hitro odne- z levo, drugič z desno), celo zamiži na desno oko, ha, govori »Ne morem«, se naslanja na roko, položi ko meče. Rad meče žogo na koš, kjer uporablja glavo na mizo. Prisoten je nemir. Prepozna in po- obe roki. Pri gibanju je hiter, nenatančen, vaje ne imenuje krog, kvadrat, trikotnik. Koncentracija je izpelje po navodilu, postane manj poslušen in ne boljša, če je naloga razdeljena po korakih, posto- upošteva navodil. Rad se meče na blazine in skače pna, z manj informacijami. Mehansko šteje 1, 2, 4. po trampolinu. Pri plezanju še ni vidnega križnega Sestavljanke do 10 delov zmore sestaviti ob pomo- gibanja. Ko pleza navzdol, ne pogleduje navzdol, či odraslega, sestavlja še po metodi preizkušanja. se pusti ujeti. Težko preceni globino in kaže strah Uvidi količino do 2. Razume količinske predstave (ko sva šla prvič v telovadnico po stopnicah). Preva- več, manj, največ, najmanj. Poimenuje in pozna la še ne uspe narediti, skok na trampolinu je sono- osnovne barve. Poučenost je slabša (Tiger živi v žen. Po gredi hodi z oporo odraslega, ko skoči, ne živalskem gozdu). Opažam odkrenljivo pozornost. pogleda navzdol. Čustveno–socialni razvoj (socialne veščine, ve- Opazila sem grizenje z zobmi, sam je tudi izrazil, da denje): rad grize (nabava materiala za grizenje, električna Deček pokaže veselje ob gibanju, drugače je nje- zobna ščetka). gov obraz pogosto brez izraza. Navezuje stik z otroki in se igra z njimi, predvsem ob konstruk- Pri sedenju se preseda, podpira glavo in je hitro cijskih igralih, kjer najbolj uživa. Za delo ga je tre- utrujen (sam pove), četudi imava skoraj vsako uro ba veliko spodbujati in motivirati, zelo mu upade prvih petnajst minut gibalne aktivnosti v telova- koncentracija in potrebuje vizualno nagrado pred dnici. seboj za delo. Pomaga tudi, če ga takrat pustimo pri miru in mu damo čas in se potem sam odloči Pri finomotoričnih dejavnostih bolj uporablja levo nadaljevati. Omenja mi, da slabo spi in da je zato roko, pomaga si še z desno. Ob večkratni ponovi- utrujen. Ob opozorilu postane užaljen, zapira oči tvi in počasni izvedbi izvede preprosto vajo križne- in se umakne vase. 41 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Skrb zase: ne ovire, skoki na trampolinu in s trampolina, igre Je primerno skrben zase, pri rutinah hranjenja z žogo, met na koš, hoja po gredi, dvig lažje uteži in odhodu na igrišče potrebuje razdrobljena na- in hoja z njo, tek čez ovire, izvajanje vaj na terapev- vodila in postopnost ter dovolj časa in spodbudo tski žogi (ležanje na terapevtski žogi na trebuhu, odraslega. Še vedno slabše sledi skupinskim de- izvajanje naklona naprej, nazaj, levo in desno), vle- javnostim oz. so odvisne od njegove notranje mo- ka vrvi. Velikokrat se je gibanju tudi upiral, takrat tivacije in počutja. sem mu dala čas, da se je spočil, ulegel. Po nekaj trenutkih je sam nadaljeval dejavnosti. Po uspe- Močna področja: šno opravljenem gibalnem poligonu je sledila na- Veselje do gibanja, iskanje rešitve, opisi slik, igra s grada na premični klopi, s katero sem ga vozila po kockami, konstruktorji, poslušanje zgodb. telovadnici. Šibka področja, področja primanjkljajev: Nadaljevala sem z delom za mizo. Sprva je vaje za Motorika, odkrenljiva koncentracija, besedišče. razvoj grafomotorike delal na večjih listih, ki sem jih pritrdila na steno, kjer je v pokončnem polo- Z dečkom sva ure vedno začela v telovadnici. Tam žaju izvajal različne gibe na papirju: s posebnim sem mu pripravila posebej zanj opremljene gibal- triprstnim čopičem, z voščenkami ali debelimi ne poligone, ki so krepili šibka področja gibalne- barvicami. ga razvoja. Ker je imel gibanje zelo rad in je bilo to njegovo močno področje, sem temu namenila Nato je izvajal različne risbe na A3 papirju: čačke, tudi več pozornosti. sekanje črte, kroženje, vijuge. Vse vaje je delal z debelimi krajšimi barvicami ali voščenkami, saj je Gibalni poligoni so vsebovali krepitev plezanja bil prijem pisala takrat pravilen. po plezalni steni in lestvi, izvajanje kobacanja in plazenja po blazinah, izvajanje »palačink na blazi- Izvajala sva vaje za razvoj dominantne roke: risa- nah«, hoja po vseh štirih nazaj in naprej čez različ- nje osmice na papirju, risanje mavrice ipd. 42 Didakta Fino motoriko sva krepila z vajami, kjer je moral kona je zagotoviti sistemsko urejeno ter celostno vezati niti po luknjicah, pripenjati gumbe, vleči obravnavo otrok s posebnimi potrebami v obdo- zadrge, prenašati vodo s kapalko, pripenjati šči- bju od rojstva do vstopa v osnovno šolo. Zakon palke, razvrščati po barvah z več vrstami pincet, obenem predvideva preoblikovanje zdajšnjih ra- različne dejavnosti s škarjami ipd. Na voljo je imel zvojnih ambulant v centre za zgodnjo obravnavo različne gnetljive snovi: plastelin, kinetični pesek. ter vključitev strokovnjakov z drugih relevantnih področij v obliki multidisciplinarnih delovnih sku- Večkrat sva prebrala slikanice, ki si jih je izbral pin. Nov zakon hkrati načrtuje tudi večjo podporo sam iz knjižnega kotička. družini, saj naj bi bili na multidisciplinarne delov- ne skupine vabljeni tudi starši oz. predstavniki Predvsem z gibalnimi nalogami, s katerimi sem družine ter nevladne organizacije, ki družinam krepila njegova šibka področja, je bilo opaziti ve- otrok nudijo psihološko pomoč, svetovanje in lik napredek na grafomotoriki in fini motoriki. podporo. S tem naj bi se zagotovil optimalen ra- Deček je razvil dominantno roko, postal je moč- zvoj otrok, večja vključenost družine v samo načr- nejši, manj je bilo nemira, pritisk na podlago je tovanje pomoči. Obenem to pomeni tudi krepitev bil primeren, razvila se je risba, prijem pisala je bil oziroma opolnomočenje družine ter spodbujanje ustrezen. Začel je spontano izražati svoje želje in njene socialne vključenosti v družbo. potrebe, izkazovati je začel čustva. Napredek je vi- den predvsem zaradi gibalnih nalog, ki izhajajo iz Če je pomoč primerna in temelji na krepitvi gibal- spoznanj senzorne integracije. nih mejnikov ter faz, se šibka področja pri otroku ojačajo in opazen je celosten napredek na otro- 6 ZAKLJUČEK ku, kar smo videli tudi v opisanem primeru v tem »Storil bi, če bi zmogel, a včasih preprosto ne gre«, članku. je zapisala Katarina Kesič Dimič (2004). Ko imamo otroka z dispraksijo, je zelo pomembno, da ima- mo to misel vedno pred seboj. VIRI IN LITERATURA Razvojna motnja koordinacije oz. dispraksija je Ayres, J. (2002): Dijete i senzorna integracija. Jastrebasko: Slap. Drobež, J. (2005): Razvojna motnja koordinacije. Pridobljeno specifična razvojna motnja gibalnih funkcij, ki 22. 10. 2020, www.dlogs.com se pojavlja pri sicer zdravih otrocih z normalnimi Drobež, J. (2010): Razvojna motnja koordinacije. V (Pišot, R., Šimu- nič, B., Dolenc, P., Malej, R. ur). Sodobni pogledi na gibalni razvoj intelektualnimi sposobnostmi in obsega izrazite otroka (str. 87-88). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno- težave na področju koordinacije in izvedbe gibov -raziskovalno središče Koper. Filipčič, T. (2006): Dispraksija –razvojna motnja koordinacije. ter statičnega dinamičnega ravnotežja. Je motnja Šport, letnik 4, št. 1, str. 12–15. Ljubljana. Fakulteta za šport. Prido- motoričnega funkcioniranja (tako na področju bljeno 22. 10. 2020, http://www.pef.uni-lj.si/didaktikasv/zaposleni/ OPP/SPLOSNI_CLANKI/Filipcic_Dispraksija_ali_razvojna_motnja_ grobe kot tudi fine motorike), ki ima neugodne koordinacije.pdf posledice na vsakodnevno funkcioniranje, na Kesič, Dimič. K. (2004): Storil bi, če bi zmogel, a včasih preprosto ne gre. Pridobljeno 22.  10.  2020, http://katarinakesicdimic.com/ učno uspešnost in izobrazbeni nivo ter na social- uploads/3/4/6/5/34653316/dyspraxia.pdf no integracijo ter psihosocialno adaptacijo (Dro- Marjanovič Umek, L., Zupančič, M., Kavčič T. in Fekonja, U. (2009): Gibalni razvoj po rojstvu. V Marjanovič, Umek (ur.). Razvojna psi- bež 2010). hologija (str. 170–185). Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete. Plevnik, M. in Pišot, R. (ur.) (2016): Razvoj elementarnih vzorcev v Pomembno je, da so strokovni delavci v predšol- zgodnjem otroštvu. Koper: Univerzitetna založba Annales. skem obdobju usposobljeni, da hitro prepozna- Pišot, R. in Planinšec, J. (2005): Struktura motorike v zgodnjem otroštvu: motorične sposobnosti v zgodnjem otroštvu v interak- jo znake dispraksije in otroka vključijo v zgodnjo ciji z ostalimi dimenzijami psihosomatičnega statusa otroka. obravnavo pomoči. Zakaj? Pri otrocih z RMK lah- Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredi- šče, Inštitut za kineziološke raziskave, Založba Annales. ko z zgodnejšo obravnavo preko prilagoditev in Pišot, R. in Jelovčan, G. (2006): Vsebine gibalno/športne vzgoje dodatne strokovne pomoči dovolj hitro spodbu- v predšolskem obdobju. Koper: Univerza na Primorskem, Znan- stveno-raziskovalno središče, Pedagoška fakulteta, Založba An- jamo večjo motivacijo za vključevanje v tipične nales. aktivnosti v otroštvu in tako zmanjšamo tveganje Terčon, J. (2010): Zgodnja obravnava otrok z dispraksijo. Bilten društva Bravo, letnik VI, december 2010, str. 42–55. za nizko samopodobo in slabše socialno vključe- Terčon, J. (2013): Odkrivanje petletnikov z razvojno motnjo koor- vanje (Terčon 2013). V Sloveniji pa smo v letu 2019 dinacije. Šport (Ljubljana), letnik 61, številka 3/4, str. 111-116. Prido- bljeno 22. 10. 2020, https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC- dobili zakon, ki namenja pozornost zgodnji obrav- -UOOI6TT2 navi otrok. Cilj zgodnje obravnave je nuditi pod- Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebni- mi potrebami (2017). Uradni list RS, št. 41. Pridobljeno 17. 11. 2017 poro in krepiti otroka, družino ter vse vključene s spletne strani https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/ službe, kar je tudi načelo inkluzivne pedagogike. vsebina?urlurid=20172065 Vir 1: Kaj je dispraksija? Pridobljeno 22. 10. 2020, https://dyspraxia- foundation.org.uk/about-dyspraxia/ Julija 2017 je Državni zbor RS sprejel Zakon o celo- Vir 2: Normalni motorični razvoj. Pridobljeno 22. 10. 2020, https:// poliklinika.org/sl/normalni-motoricni-razvoj/ stni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s poseb- Vir 3: Znaki dispraksije. Pridobljeno 22. 10. 2020, https://dyspraxia- nimi potrebami (Uradni list RS, št. 41/2017), ki je foundation.org.uk/about-dyspraxia/dyspraxia-glance/ Vir 4: Normalen motorični razvoj. Pridobljeno 22. 10. 2020, https:// stopil v veljavo z januarjem 2019. Osnovni cilj za- otroskarehabilitacija.si/normalni-motoricni-razvoj/ 43 Didakta