■-»»r-f.- - - ■

NASLOV uredništva in upravništva:
1951 W. 22ad Place Chfcajp, DL
ORGAN
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATH. UNION
Entered m Seeond-CUae Matter Jenary 18, 1915, at tke Poet offiee at Chicago, Illinoie, under the Aet of Auguet 24, IMS.
OFFICE:
1151 W. 2tt Place Chicago, DL
No. 18. Štev. 18«
Chicago, 111., 12. (May) 1915
Lokalne vesti«
Morilcem na sleda.
Policija našega mesta je prišla zadnje dni na sled morilcem znanega poljskega bankirja John J.
Slomski-ja, kateri je bil dne 4. t m. pri belem dnevu napaden in ustreljen v svojem bančnem uradu na" 2159 W. 18. St.
Oblasti imajo namreč že pod ključem dva zaveznika morilcev in sicer nekega Howard Mortella in Henry Flossa, ki sta baje v tesni vezi s tem umorom.
Istotako zasleduje tudi policija morilca Mrs. Coppersmith, ko-jo so našli minuli teden umorjeno na njenem stanovanju na 7100 Lowe Ave. (Englewood) z njenim 3-letnim sinčkom vred. Umora je obdolžen nek bližnji sorodnik Coppersmithove družine, ki se je mudil dan pred grozno katastrofo na obisku pri njih. Policija je aretovala tudi Charles Meyerja, hišnika dotične hi« še, ker se je našlo v kleti krvavo žensko krilo. Vstop in ključ do dotičnega prostora v kleti je imel samo hišnik Meyers.
ustavil v našem mestu dne 6. julija t. I.
Nova postaja za vojaške aeroplane.
Naše mesto bode dobilo že tekom nekaj dni novo postajo za vojaške aeroplane, ki bi služili v slučaju vojne. Zvezna vlada je že naročila pri tvrdki S. McDonald in A. W. Andrews zračni čoln najnovejšega sistema; čoln se gradi pod nadzorstvom znanega avijatika Jack Vilasa in bo izdelan po Curtisovem načrtu.
Zapreke pri stavki tesarjev.
V dosego kakega sporazuma ali premirja med stavkujočimi tesarji in delavci železn. stavbin-ske stroge je došel dne 10. t. m. semkaj v Chicago, Thomas J. Williams, predsednik stavbin-skega oddelka zveze American Federation of La"Bor. Skušal bode tekom 4 dni doseči sporazum med unijskimi tesarji ter raznimi gospodarji, ki se upirajo zahtevam stavkarjev.
Dosti kontraktorjev se je že izjavilo, da bode izstopilo iz tozadevne zveze, samo da bodo za-mogli kot posamezniki priti do* sporazuma med delavci. V raznih krogih se govori, da bo trajala ta stavka najmanje še tri tedne.
29*. "Billy" Sundayevo propagando.
Vsied prizadevanja znanega lista "Chicago Examiner" se je pričela v našem mestu splošna propaganda za "Billy" Sunday-evo kampanjo ali agitacijo, ki ima namen spremeniti našo metropolo in okraj Cook v vrsto "suhih" ali temperenčnih mest
V to svrho ima tozadevni pripravljalni odbor že $36.500 denarja; prijavilo se je že tudi 528 raznih cerkvenih kongregacij, da bodo podpirale evangelij tempe-renčnega apostola "Billv" Sun-daya, kojega »nameravajo meseca junija semkaj povabiti.
Ameriške vesti.
Ljudska sodba.
Norman, Okla., 10. maja. — Včeraj, zarano proti jutru se je zbralo dvanajst oboroženih moških stanovalcev naselbine Noble, ki so s silo vdrli v tukajšnjo o-krajno kaznilnico. Posrečilo se jim je seboj odvesti Dr. B. E Warda iz zaporov kake 3 milje iz naselbine, kjer so ga obesili na neko drevo.
Ward je minuli teden v pijanosti umoril svojo ženo; to je pa ondotne prebivalce tako razkači lo, da so ga linčali.
"Bilo je v petek popoldne krog
2 ure ko smo bili ravno z obedom gotovi. Jaz sem opazil v razdalji 1000 jardov na morju, bližajoč se nam torpedni čoln, ki je bil po moji sodbi last Nemcev.
Naenkrat se začuje . pod nami čez nekaj minut grozen pok; torpedo je zadel prednji del parni-ka, vsled česar je nastala huda razstrelba. Videlo se je, kako so leteli kosi, ali deli parnika visoko v zrak. Zatem je sledila še ena detonacija, ker je sovražni podmorski čoln spustil torpedo ravno v sredino parnika, ali v oni del, kjer se nahajajo stroji in kotli.
Katoliški nadškof umrl. BufftJo, N. Y., 9. maja.—Danes je nenadoma tukaj umrl nad škof rimo-katoliške crkve, Charles F. Colton, zadet od srčne kapi. Pokojni nadškof je prišel semkaj dne 4. maja 1903 na mesto Rev. James T. Quigley-a, se danjega nadškofa v Chicagu. Predno ga je doletela ta visoka čast, je bil pokojnik župnik cerkve sv. Štefana v New Ydrku.
Zdravje nadškofa Quigley se boljša.
Washington, D. C., 10. maja.—
O stanju bolezni Rt? Rev. Quig-leya, chikaškega nadškofa, so iz dali danes zdravniki poročilo, da je izven nevarnosti, ker se mu zdravje boljša. Vendar bo moral ostati še več dni v zdravniški oskrbi.
Konvencija pekov.
Zveza "Pekovskih mojstrov" države Illinois zboruje že tri dni v hotelu Sherman, Chicago, 111. Glavni namen tega zborovanja je določba teže kruha in cena istega. Peki niso nikakor zadovoljni s tako nizko prodajno ceno kruha, ker morajo baje moko predrago plačevati?
Zopet nova stavka.
Dne 10. t. m. se je vršilo v neki dvorani na Harrison in Green St. v Chicagu posvetovanje organiziranih uslužbencev nadcestne železnice našega mesta. Zveza teh železničarjev, ki šteje 14.000 članov, zahteva izboljšanje plače in skrajšanje delavnega časa.
Zvon "Svobode" v Chicagu dne 6. julija.
Kakor smo že poročali, .da bodo prepeljali historični zvon "Svobode" (Liberty Bell) iz Phi ladelfie v San Francisco, CaL, na tamošnjo svetovno razstavo, — se je sedaj določilo, da se bode označeni zvon na potovanju
Priznal umor.
Rock Island, DL, 8. maja. —
Šele danes se je tukaj pojasnil misterijozni umor John B. Shoe-selna, kojega je še pred 18 meseci nekdo umoril pred njegovo hišo. Policija je izsledila sedaj komaj 201etnega Verne^Madde-na, ki je priznal, da je izvršil on umor. Svojo žrtev je ustrelil vsled tega, ker se je pri cestnem roparskem napadu ustavljal Poleg Maddena imajo oblasti pod ključem še tri druge sokrivce.
Ameriški konzul se pogreša.
Cleveland, Ohio, 10. maja. —
Privatno se semkaj iz Nemčije poroča o pogrešane®! ameriškem konzulu E. K. Footeju, ki je služboval v Chemnrtzu na Nemškem. Še pred mesecem se je napotil proti Ameriki a ni od onega časa o njem ne več duha, ne sluha. Konzul Foote je bil rojen v državi Ohio.
V znamenju sočutja. New York, N. Y., 10. maja.—V
znamenju sočutja nad padlimi a-meriskimi žrtvami parnika "Lusitania" je ižšel danes tukajšnji list "Herald" v črno obrobljeni ali žalovalni obliki in zavzema 24 strani. Na vsaki strani je videti velike napise: "V spomin onim ameriškim možem, ženam in o-trokom, ki so izgubili na "Lusi-taniji" svoje žviljenje!"
Na editorijelni strani je pa najti zanimive točke ter vprašanja, n. pr.: Škoda, da sedaj ni Theodore Roosevelt več pred-
sednik Zedinjenih držav!" — "Kaj bode sedaj naš predsednik Wilson ukrenil t" itd.—Tudi tukaj je ameriško in drugo ljudstvo zelo ogorčeno nad tem krvoločnim početjem Nemcev. Prav vsled tega slučaja bodo Američani jeli splošno črtiti nemški ži-velj v naši državi.
Ko je došla dne 7. t. m. semkaj vest o potopu parnika "Lu-sitania", se je zbralo na Park Rowu pred raznimi tiskarnami na tisoče občinstva. Med temi je bilo tudi nekaj predrznih Nemca, ki so to novico z veseljem in smehom odobravali. Prišlo je
vsled teiga med Američani in Naravno je, da je nastala vsled te-Nemci do takega prizora, — da^a razstrelba kotlov in je pričel so jo morali slednji naglih ko- že mai0 n&Knjen -,arnik goreti.
Kapitan parnika, Turner je izdal takoj moštvu povelje, da na i pripravijo rešilne čolne. Uradnik pri brezžičnem brzojavnem aparatu je pa dajal nagloma klice "S. O. S." na pomoč. Tedaj, ko se je katastrofa pripetila, je vozil naš
parnik z 16 vozlov brzine."
j	_
- x
Panika na parniku.
"Panike na parniku ni mogoče opisati. Prestrašcmi možje, žene in otroci so tekali kričaje v obupu po krovih "Lusitanije" in klicali na pomoč. Najbolj ginljivi so bili klici izgubljenih otrok. Častniki in moštvo oarnika so iipeli posla čez glavo, ko so spravljali najpr-vo žene in otroke v rešilne čolne Žene se kar niso hotele ločiti od svojih mož in so iste kleče prosile naj jih ne zapustijo. Takoj je bilo pri rokah cele kupe rešilnih pasov za ponesrečence. Marsikdo se je s tem rešil, ker je s pomočjo rešilnega pasa še pravočasno skočil v vodo in odplaval dalje."
rakov odkuriti domov.
Zavedni ameriški dijaki.
Cambridge, Mass., 9. maja. —
Takoj ko se je raznesla po mestu vest o katastrofi parnika "Lusi-tania", so se zbrali dijaki har-vardske univerze pred nemškim muzejem, kjer so priredili burno demonstracijo napram Nemcem Pred vhodom v - ta muzej stoji kamenit kip "Brunsviškega leva", kojega je univerzi podari nemški cesar. Dijaki so tega leva skrili in zavili v črno platno in so obesili predenj napis: "147 a meriških trupel, — tudi darilo nemškega cesarja." Na drugi strani tega spomenika je bil pa napis: "V spomin masakriranja na Lusitaniji! Človekoljubje."
Protinemške demonstracije.
Victoria, B. C., 9. maja.—Tukajšnje ljudstvo je zelo razbur jeno in razjarjeno nad Nemci vsled uničenja parnika "Lusita-nia", kjer je dalo toliko nedolžnih žrtev svoje življenje veled krivde nemške vlade. Takoj, ko se je izvedelo o tej veliki katastrofi, se je zbralo sinoči pred dvorano Nemškega telovadnega društva in pred hotelom Blan-chard na tisoče ljudstva, ki je v spremstvu policije in vojaštva zdrobilo in pometalo ria cesto vse pohištvo iz telovadnice in zbirališča Nemcev v hotelu Blan chard.
Pri tej demonstraciji je prišlo tudi do resnih spopadov; , več razburjenih Nemcev je bilojare-tiranih. v
Inozemske vesli.
Velika katastrofa na morju.
Parnik "Lusitanla" potopljen.
1184 mrtviti.
ob pol tretji uri se je potopil kakih 12 milj oddaljeno od Irakega
London, Anglija 8. maja. Vče
raj, v petek, dne 7. maja popoldne
^opil irsk
obrežja veliki potniški parnik "Cunard" družbe "Lusitania," zadet od dveh nemških torpednih krogel. Na tem parniku, ki je od-plul dne 1. maja iz New Yorka se je nahajalo 1918 oseb z moštvom vred. Od teh je našlo smrt v valovih 1154 ootnikov in mornarjev, rešenih je pa 462 potnikov in 302 mornana. Med ponesrečenci, ki so utonili je tudi 139 Američanov, večinoma iz boljših, ali premožnih krogov. Večkratni i^ znani milijonar Alfred G. Vander-bilt iz New Yorka se je tudi nahajal na Lusitaniji in je utonil.
Pripovedovanje očividca. London, Anglija. 8. maja. O grozni katastrofi parnika "Lusi-tanija" pripoveduje rešeni časnikar Ernest Cowper iz Kanade sledeče:

neke žene iz III. razreda, jo tolažil in ji konečno pomagal v rešilni čoln; sam je pa ostal na krovu. Najbrže ie zatem skočil tudi z rešilnim pasom v vodo, a velikanski val potapljajočega se parnika pa je najbrže požrl. Do sedaj še ni bilo mogoče najti njegovega trupla.
Ogromna škoda.
Poleg številnih človeških žrtev je oripisovati tudi ogromno materialno škodo vsled potopa parnika "Lusitanija," kajti ta parnik je stal Cunardovo družbo okoli $8,000.000, izgubljenega blaga ali tovora je bilo pa tudi nad $1,000.000.
Pretresljiv prizor.
"Ker so mornarji naložili v raz burjenosti v nek čoln preveč oseb, se je viseča vrv pri čolnu utrgala, da je padel čoln narobe v vodo. Pretresljiv in grozen je bil ta prizor in klic ponesrečenih žena ter otrok, ker so vsi do zadnjega utonili. Ta prizor je učinil preostalim potnikom še yeč strahu in groze, da so se rfekateri naravnost branili stopiti v rešilne čolne. Mislim, da je bilo vseh rešilnih čolnov sa mo 10; kajti dosti teh je bilo pokvarjenih vsled razstrelbe.
Jaz sem k sreči še pravočasno potegnil k sebi v čoln neko 6 letno deklico Heleno Smith, ki je izgubila pri tem svojega očeta in mater. Jaz sem stopil zadnji v rešilni čoln. V II. razredu je bilo mnogo žensk in nad 40 otrok manj nego leto dni starih."
Hitra pomoč ponesrečencem.
Na obupni klic "S. O. S." je prišla takoj v bližino katastrofe angleška ladjica "Daniel O' Conell" in več drugih, ki so spravile na varno obupane potnike iz rešilnih čolnov, ali one, ki so plavali z rešilnimi pasovi. Rešence so prepeljali zatem v mesto Kinsale, ki se nahaja kakih 10 milj oddaljeno od katastrofne točke.
k Pogumen kapitan.
Sivolasi kapitan ponesrečenega parnika Turner po imenu se je iz-cazal pri tej katastrofi pravim junakom. Na svojem mostiču je stal do zadnje minute ko se je jel ^ar-nik že potapljati. Dajal je častnikom in moštvu povelja da so za-mogli tim več notnikov rešiti; zatem si je pa pritrdil rešilni pas ter skočil zadnji trenotek v vodo. cjer je plaval cele tri ure, predno so ga rešili.
Multfailijonar Vanderbilt junak.
London, Anglija 8. maja. Znani ameriški multimilijonar Alfred G. Vanderbilt se je z Lusitanijo vred Dotopil. Njegovi prijatelji so ga videli, ko je stal ves čas poleg
Vzrok katastrofe.
Nemška vlada je že pred nekaj tedni opozorila javnost, da bode vse potniške parnike v angleškem vodovju potopila, če bodo dovažali kontrabantno vojno blago zaveznikom. Tako je to naznanil tudi v raznih ameriških listih nemški poslanik še predno je "Lusitanija" odplula iz New Yorka. Svaril je Američane pred nemškimi torpedi v bližini Anglije in zatrjeval, da tvega vsak potnik svoje življenje, ako potuje sedaj ven-kaj.
Nemčija je zvedela, da je na "Lusitaniji" dosti vojnega mate-rijala za Anglijo in zaveznike in vsled tega ie potopila ta parnik brez kakega prešnjega opomina od strani tornednih čolnov naj se ljudstvo ali potniki še nravočasno rešijo.
Nastop ameriške vlade.
Washington, D. C. 10. maja.
Predsednik Wilson in ves njegov kabinet je nepopisno potrt vsled velike izgube človeških življenj o-sobito Američanov, na potopljenem parniku "Lusitania,,. Včeraj je cel dan premišljeval, kake korake naj stori v tem slučaju! Via da še sama ne ve, — kaj naj bi ukrenila, ker ima zavezane roke — Poslalo se je že več brzojavk v Berlin v tej zadevi, — a Nemčija trdi, da je bila povsem opraviče na do tega koraka in da je nemški poslanik v Washin^tonu Dravoča sno posvaril vsakogar, naj se ne vozi s kontrabantnim parnikom "Lusitania." Jeli bodo napovedale Zedinjene države Nemčiji vsled tega vojno ali ne? — se še ne more soditi. — Pač se pa bode pretrgalo z Nemčijo vso diplomatič-no zvezo, ker se smatra to državo za brutalno ali za nevredno, da bi bila prijateljica Zedinjenih držav. Sklicalo se bo v kratkem posebno kongresno zasedanje, kjer se bo določilo, da naj se nemškega poslanika m vse ostale nemške konzule iztira iz naše domovine.
Krivično veselje.
Benetke, Italija, 9. maja. — V
Avstriji vlada vsled velikega uspeha nemškega torpednega čolna "U 39" nepopisno veselje, ker je blizu angleške obali potopil parnik "Lusitanijo". Razni listi so priobčili navdušene članke, ki proslavljajo svojo zvesto zaveznico Nemčijo nad tem velikem (?) in zmagonosnim činom?
Leto 1. Volume 1.
Evropska vojna.
Avstrijsko poročilo o položaju ▼ v Karpatih.
Dunaj, Avstrija, 10. maja. —O
položaju v Karpatih se danes
uradno sledeče poroča: "Na ru-sko-poljskem bojišču so naše hrabre čete pregnale sovražnika na več točkah, ter se jim je tako posrečilo zasesti dosti važnih postojank na fronti.
V	Zapadni Galiciji in y Karpatih so se vršili med našo artilerii jo in sovražnikom hudi spopadi
V	gorovju med Orawo in dolino Oper so naše čete pognale nazaj številno Rusov in so odvedle seboj dosti ruskih ujetnikov. Hud boj se je vršil tudi na višinah hribovja Ostry, kjer smo dobili na iztočni strani zopet odprto prehodno pot. 'Vjeli smo več sto Rusov in zaplenili dosti sovražnih strojnih pušk.
'V južnoiztočni Galiciji in Bu-kovini je položaj neizpremenjen.
Avstrijska zmaga.
Dunaj, Avstrija, 11. maja. — Kakor se uradno zatrjuje, je Ogrska zopet prosta ruskega sovražnika. Avstrijske čete so u-spešno pognale Ruse čez karpat-sko višino, med tem ko so Nemci uspešno prekoračili uzoški prelaz, Komanczo, Krosno, Debioo in Szcucin. Od 7. maja semkaj do danes smo ujeli ie približno 100.000 Rusov; najmanj 50.600 je pa ubitih in ranjenih.
Na galiikem ozemlju so se morali Rusi umakniti s svojo esio fronto približno 125 milj nazaj od Vistule proti Užok prelazu. Iztočno od tega prelajfe so imele avstrijske čete tudi lepe uspehe.
Z nap<v*no silo se nam je včeraj posrečilo zajeti veliki most pri Zaleszcyki, vsled česar je bil sovražnik pognan čez reko Dnjester. Samo na onem mestu smo zajeli 3500 vojnih ujetnikov.
Sv. oče potrt vsled izgube "Lusitanije".
Rim, Italija, 9. maja — Ko je papežev državni tajnik kardinal Gaspari naznanil sv. očetu o grozni katastrofi "Lusitanije". je bil papež Benedikt neznosno potrt. Hudo mu je bilo za toliko-številne nedolžne žrtve. . Poslal je zatem nemškemu cesarju brzojavko z izrazom ogorčenja nad nečloveškim početjem. Papeževa brzojavka je bila zaključena s sledečim svarilom: "Čuvajte se (cesar) da Vas Bog ne kaznuje!"
Avstrijske priprave za vojno.
Benetke, Italija 10. maja. — Iz
mesta Udine na avstro-laški meji se semkaj poroča, da se pomika proti naši meji že številno avstrijskega vojaštva osobito ar-tilerije. Na obmejne točke prihajajo čez noč številni vlaki s topovi in municijo; vojaštvo je zasedlo že vse -važne gorske pozicije.
V	bližini Gorice, Gradiške Tržiča in Tolmina je vlada prepovedala vsak drugi promet po noči. Glavne čete namenjene za Italijo so koncentrirane pa v Ljubljani.
Vojaštvo, ki se pomika proti naši meji sestoji iz Ogrov, Bošnjakov in Hrvatov.
V	Trentinu pazi strogo avstrijska žendarmerija posebno na ondi bivajoče laške podanike, ker se boji kake izdaje.
Tepeni Nemci
London, Anglija, 10. maja. —
Tukajšnja "Exchange" brzojavna agentura je dobila iz Kodanja poročilo, da so bili Nemci zapad-no od mesta Mitau na Ruskem tepeni. Ker so jim bile številne čete Rusov za petami, so morali Nemci bežati pred sovražnikom.
Socialisti m mir.
V Amsterdamu na Holand-skem se je vršila dne 1. maja velika manifestacija ondotnih socialistov, ki so zahtevali, da naj se ohrani v državi mir. V paradi je korakalo od 30.000 ^do 40.000 mož, žena in otrok. Te manifestacije se je vdeležilo tudi mnogo vojakov v raznih uniformah, ki so se s socialisti vred tudi izražali za mir.
Cenjeno uredništvo: Cenjenim sobratom in sose-stram naše si. matere K. S. K. J naznanjam tem potom, da je i-melo naše društvo "Marija Maj nika št. 154 K. S. K. J. v Peoriiu 111. svojo velikonočno spoved dne 17. in 18. aprila. Omenjena dva dneva sta "bila velikega pomena za nas v Peoria, 111 bivajoče Slovence, ker smo imeli priložnost opraviti versko dolžnost v svojem milem materinem jeziku in tudi slišati prelepo pridigo »č
gdč. Fannie Lepič in g. Mihael
Kobal-u, ki se vedno trudita, da vičili glede opravila svoje veliko-
imamo v cerkvi lepo petje.
Veže me dolžnost, da moram reči, da naša fara sedaj jako lepo napreduje, odkar smo dobili novega župnika Rev. Fr. Šalov na. Ljudje hodijo radi v cerkev in zraven tega še vedno kaj prispevajo k cerkvi. Naša cerkev je dobila zadnji, čas lep krstni ka-
one člane, ki se še niso opra-
no čne dolžnosti, naj se opravičijo pri prihodnji seji 23. t. m. Kdor tega ne stori, bode izločen is društva in K. S. K. J.!
Za društveni odbor:
John B. Sterbenz, tajnik.
Virginia, Minn. Iz urada društva sv. Jožefa št
men in krasen kip Lurške Mate-116 K. S. K. J. Virginia, Minn, re Božje, ki je ponos celi fari. Naznanje vsem članom omen Prav v tem mesecu se nam nudi j enega društva, da se je sklenilo sedaj lepa prilika, da lahko še na mesečni seji dne 11. aprila, da g. Frančiška Šaloven, kateri se I bolj goreče častimo Mater Bož se novi Člani sprejemajo v dru-je potrudil do nas semkaj iz me- jo in se ji priporočamo za pomoč štvo brez, da bi plačali pristopni« sta La Salle, 111. Njegove besede in zaščito lahko vsak večer pri no; torej se nudi sedaj jako le so segale vsem zbranim verni- smarnicah!	— pa prilika vsem onim, katferi še
kom globoko v srca. Govor č. g. S pozdravom do vseh članov niso pri nobenem podpornem Šalovna je bil v poduk za nas in Članic naše Jednote , osobito | društvu, da se zavarujejo proti vsakega. Zalibože, da se še najde pa do Vitezov društva sv. Marti dosti Slovencev v tem mestu in v na štev. 75.| okolici po premogovnikih, ki se | Anton Štrukelj, H. vitez, nočejo nikakor zavedati svoje
verske in narodne dolžnosti! Ako I	Pueblo, Cok>.
vprašaš tega ali onega rojaka. Cenjeno uredništvo: — če spada h kakem slov. podp V štev. 16. našega gjpsila sem I veste svojim prijateljem v Virgi-društvu ti bo odgovoril: "Bil čital, da želijo nekateri člani, da nia, Minn 'in okolici, ker to veljf* sem nekaj časa pri tej ali oni Je-1naj bi naša Jednota plačevala! samo za tri mesece od 1. maja
bolezni, poškodbam, in za slučaj smrti, lahko se pa zavaruje za $250. — $500. — ali $1000 po-smrtnine. Člane omenjenega društva, ki dobivate "Glasilo K. S. K. J." se prosi, da to novico po-
dnoti, — pa sem jo pustil, ker tudi nekaj odškodnine za izgubo do 1. avgusta 1915. je škoda?! plačevati tolike ase- enega, dveh, ali treh prstov na Torej z veseljem in z združe-8mente! Čul sem tudi od nekega eni roki. Naravno, to bi bila do- nimi močmi na delo celo društvo Tojaka, da je dosti takih naših bra stvar in potrebna za vsakega kar bode v korist vsakemu posa-rodoljubov v našem mestu in o- člana, ki opravlja nevarno delo, | meznemu Članu! kolici, ki pristopajo raje k nem- ali ne pa za vse. Čital sem tudi* ski delavski podporni zvezi. K da bi se moralo v to svrho zvi tej organizaciji spada tukaj 16 sati poškodninski asesment, ker Slovencev, a slovenska društva stari ne bi zadostoval. Tudi to je jim niso mar!	vse lahko umevno. Ta novi ase
Kako žalostno je v tem pogle- sment bi se potem zopet razdelil du gledati Slovenca, ko slavi tu- na vse člane irf članice po 5c me* jo mater in tujo narodnost, — sečno, kakor dosedanji poškod-dasiravno ga je dojila in vzgoji-1 ninski sklad, ker so tudi ženske la Slovenka; marsikatera sloven
Bratski pozdrav vsem Članom (icam) K. S. K. Jednote
John Sumrada, tajnik. Virginia, Minn. Box 349
Waukegan, 111.
Cenjeni sobrat urednik: Danfs Vam imam poročati ža> lostno vest o smrti člana našega zavarovane za poškodbo in bole-1 društva Marije Pomagaj, št. 79, ska mati toči vsled tega bridke I zen.	-	K. §. K. J., Frank Setnikarja.
solze za svojim narodno izgub, . Jaz sem mišljenja, da bi bilo Imenovani sobrat je služil pred ljenim sinom. Odšel je v tujino, bolj umestno, če bi bili pri naši par leti kot prostovoljec pri voda bi ji na stara leta kaj poma- Jednoti zavarovani za poškodbe jakih Zjedinjenih držav, kjer si gal, pa je žal zašel na slaba po- samo oni člani, kateri želijo, in je nalezel hudo bolezen, — jeti-ta, v slabe tovaršije, da se je ta naj bi ti plačevali v ta sklad pri ko, ktera ga je počasi spravila v ko izgubil v močvirju duševne- meroma toliko več.	prerani grob. Dne 27. aprila t. 1.
ga in narodnega življenja!	Vsi dobro znate, da se danda- okoli 9tih zjutraj je imenovani
Zatorej ljubi sobratje in sose- nes dela povsod slabo; prisluži- sobrat za vedno zatisnil svoje o-atre. Delujmo z združenimi moč- mo si komaj toliko, da se pošteno či, previden s sv. zakramenti mi, da se ohrani in zabrani naše preživimo. Marsikdd bi iz srca Pokojni sobrat je bil rojen še dobre Slovence in Slovenke rad plačal v. društvo, ker je že Zgornji Šiški pri Ljubljani 1 pred temi volkovi v ovčji koži. večletni član, ali ni mu to pri 1889 in je pristopil k društvu in To so nauki onih, koje je zaseja najboljši volji mogoče. Ako o K. S. K. Jednoti dne 26. junija la med naše dobro ljudstvo neka stane n. pr. dolžan za 2 ali 3 me- leta 1907 v svojem 18. letu, ter stranka odpadnikov od vere! sece, je potreba šteti že okoli $10. je bil vedno dober član društva
Še nam sije dan, da se kaj sto- — za društvo. Kje jih pa naj do svoje prerane smrti, ri za duševni blagor, teh, v temo vzame, ali dobi? Dolžan je že na Ker je bil" pokojnik tudi Član padlih rojakov. Delujmo torej vseh krajih, za rent, pri mesar- Samostojnega podpornega dru-neprestano v korist in napredek ju, grocerju, itd. tako da je tak štva "Vitezov sv. Jurija," zato« milega nam slovenskega naroda slučaj res omilovanja vreden. raj sta mu ta dva društva skup in naše sv. vere!	Moja misel je, da naj se zopet no napravila dostojen—pogreb
Zdaj se pa iskreno še zahvalju- napravi pri naši Jednoti sistem, kteri se je vršil dne 30. aprila, jem č. g. Frančišku Šaloven iz da se lahko zavaruje za poškodbo Kako priljubljen je bil rajnki La Salle, 111. za trud, katere ste kdor in ne pa vsi. Taki člani sobrat, je gotovo pokazal veliča imeli pri nas. Želimo da bi nas še naj bi potem plačevali primerno sten pogreb, kterega so se vdele-večkrat obiskali. Naj Vam ljubi zvišani asesment, razdeljen na te žila naslednja društva: Samo-Bog Vaš trud stotero povrne! zavarovane člane in ne pa na vse stojno podporno dr. Vitezov sv
Našemu društvu želim, da bi član8tv0-	Jurija, v svojjh uniformah in z
To naj služi v premislek vsem godbo na čelu, dalje dr. Sv. Jo članom in članicam K. S. K. J. žefa, št. 53. K. S. K. Jednote, in S sobratskim pozdravom	naše dr. Marije Pomagaj, štev.
J. D.	179, K. S. K. Jednote.
član dr. sv. Jožefa št. 8 Pueblo, | Pevski zbor mu je pod vod-Colo.
društvene seje
▼ mesecu in sicer v na-zborovalnih prostorih J. Lekšan-a, na 149 Center St.
S sesterskim pozdravom Marija Vidergar, tajnica 244 Melvin St. Barberton, Qhio.
Barberton, Ohio.
Cenjeni sobrat urednik: _
Oprostite, da se tudi jaz enkrat na tem mestu oglasim kot naročnik tega lista, ali član K. S. J. to pa radi tega, da ne, koliko sporočim o tukajšnji slo venski naselbini in o naših razmerah.
Kar se dela tiče, se ne morem nikakor pohvaliti, kajti tudi pri nas se dela bolj po malem. In vsled tega so tudi v tem naši rojaki prizadeti. Pa hvala Bogu. ne še tako hudo ali močno, kakor drugi narodi, kajti Slovenec s svojimi pridnimi rokami dela. ako je le mogoče. —
Naša slovenska naselbina je jako obširna in velika in ako jo pridete sobr. urednik gledat, se godbo na čelu, katera
ne-
m nase gag dobrega brata Janez-a Mrzlrkar, starosti 29 let. Umrl je za pljučnico £0 kratki 13dnevni bolezni previden s sv. zakramenti za u-mirajoče. Pokojnik je bil rojen na Belci pri Polhovem gradu. 'V Ameriki je bival 13 let. V sta rem kraju zapušča vžaloščene sta riše, brata in sestro, katere je lansko leto obiskal, tukaj pa žalujočo ženo v blagoslovljenem stanu z dvema nedoraslima otrokoma. Pokojni je bil član dr. sv. Jožefa štev. 53 K. S. K. Jednote in Sam. Slov, Podp. Kat. dr. Vi tezov sv. Jurija, katei'a sta mu priredila krasen pogreb. Da je bil mož spoštovan in priljubljen med tukajšnjimi rojaki, nam spri-čuje sprevod pri pogrebu, kateri se je vršil dne 2. maja ob 2 uri popoludne. Sprevoda so se korpo-rativno udeležila nasledna društva s svojimi zastavami: Dr, »Vit. sv. Jurija v svojih uniformah z
je igrala
bodete gotovo čudili, kako je I žalostinke, Šaa». podp. dr. Wau
se Slovenci kaj radi zbirali sku paj pod okrilje Marije Majnika, kakor smo se nekoč v stari domo vini, ko smo postavljali ob tem času lepe mlaje in hodili cel mesec k šmarnicam častit Kraljico majnika. Prav sedaj v tem mesecu lahko zbujamo lepe spomine na naše prošle čase v stari do movini.
Zdaj pa želim še vsem Sloven cem in Slovenkam, članom (icam) K. S. K J. po širni Ameriki in onkraj morja veliko sreče in blagoslova božjega!
S pozdravom. Vaš sobrat Matthew Papich. tajnik društva št. 154.
Denver, Colo.
Dragi nam sobrat urednik: ■ Izvolite priobčiti sledeče vrstice v našem glasilu, kojih na-
stvom rojaka A. Železnika zapel žalostinko "Blagor mu" . m pred hišo žalosti, in v cerkvi po peti sv. maši zadušnici pa žalostinko "Nad zvezdami," in ravno tako pa še na pokopališču pri
men je, da se v imenu našega odprtem grobu še enkrat obe društva sv. Roka štev. 113 K. S. zgoraj imenovani žalostinki. Pri-K. J. lepo zahvaljujeva č. g. I-1 znati se mora, da tako lepega poi
van Perše-tu, za njih trud in le* po podučljive pridige za časa o-biska v Denverju. Lepa Vam hvala torej g. župnik, ker ste nam dali lepo priliko, da je opravil lahko vsak Slovenec in Slovenka iz našega mesta svojo velikonočno versko dolžnost! Bog
La Salle, 111.
Dragi sobrat urednik: — .
Dolgo sem pričakoval, da bi se|yam stotero povrni ta trud kak dopisnik iz La Salle, lil. o- Kličemo, Vam: Na zopetno glasil v našem novem glasilu, svidenje prihodnje leto! Dalje se Zdi se mi pa, da se vsakdo težko zahvaljujeva tudi č. g. poljskemu pripravi stopiti v javnost s ka župniku, kateri nam je prepustil kim dopisom; torej sem se jaz cerkev v ta namen, da je lahko danes nameni,l na kratko opisa- Rev perge opravljal v nji svoja ti, kako se imamo v tem mestu. opravila. Lepa hvala tudi vsem
Velikonočne praznike smo tu- pevkam in pevcem, ki so pri ve-kaj jako lepo in sijajno obhajali černicah tako lepo ubrano peli. zato gre pa v prvi vrsti vsa čast Torej še na mnoga leta! našemu novemu župniku Rev. Fr. Joseph Erjavec, preds Šalovnu. Ob 6 uri v jutro na Ve- Louis Andolšek, tajnik liko nedeljo je bila procesija z|dr. sv. Roka štev. 113 K. S. K. J. vstalim Zveličarjem. Tega cer kvenega sprevoda se je vdeležilol tudi naše Viteško društvo sv. j Martina v svojih lepih in še novih uniformah , kar je naredilo pri sprevodu ali pri procesiji do-| kaj lep utis.
Ginljivo je bilo tudi
NAZNANILO.
Calumet, Mich. Iz urada društva sv. Petra št 30 K. S. K. J.
Cenjenim članom imenovanega društva se daje tem potom na poslušati I znanje, da imamo na prihodnji s kora lepovbrano slovensko cer- seji, ki se vrši 23. maja t. 1. več kveno petje, osobito naše znane važnih točk na dnevnem redu. velikonočne himne. Vse priznan | Dolžnost je torej vsakega člana, je, čast in lepa hvala gre zato da se iste seje gotovo udeleži,
greba že dolgo "nismo imeli v Waukeganu, zlasti ker je bilo še vreme krasno.
Pri tej priliki, se v imenu dr. Marije Pomagaj srčno zahvalim vsem pevcem za izborno petje pri pogrebu, in ravnotako pa tudi društvu Sv.- Jožefa, štev. 53, K. S. K. J. za vdeležitev pri pogrebu. Bog Vas živi!
Pokojni sobrat je bil tihega in mirnega značaja in gotovo povsod priljubljen. Bil je dober sin svojih starišev, ki so z njim izgubili svojo najboljšo oporo za na svoja stara leta. Zraven svojih starišev zapušča pokojnik .tudi še enega brata.
V imenu dr. Marije Pomagaj izrekam tem potom še vsem skupaj naše naj iskrene j še sožalje pokojnemu sobratu pa kličemo: Lahka ti bodi tuja zemlja!
S sobratskim pozdravom!'
Math. Jereb, tajnik.
NAZNANILO.
Barberton, Ohio. Iz urada društva sv. Srca Marijinega štev. 111 K. S. K. J.
Tem potom naznanjam vsem članicam našega društva sv. Srca Marijinega štev. 111 K. S. K. J. v Barberton, Ohio., da se
vendar to mogoče, da je tako malo naših rojakov brez delat Lahko bi se iste seštelo na prste.
Tukaj nas živi oženjenih, ali onih, z boljšimi polovicami okoli 135; kje so pa potem se samci? To veliko število že tvori lepo slovensko naselbino, kajneda. Že pred devetimi leti sem naštel tukaj približno 700 Slovencev; dosti se ne motim, ako izjavljam, da nas je sedaj že čez 1000.
Smelo trdim, da bi bili lahko tukaj Slovenci na prvi stopnji, ali v vzgled drugim (ako bi ho teli); da ne bi bilo toliko oseb nega sovraštva in nasprotstva med našim narodom; to je res obžalovanja vredno! Zatorej dragi mi rojaki v Barbertonu; ali bi res ne zamogli pokazati v javnosti, kaj mi zamoremo? — — Ali bi bilo to re» težko, da m si bratsko segli roko v roke in bi rekli: do tukaj, in ne dalje! ---ter da bi delovali za celokupno korist naše slovenske naselbine, koja korist nam je tako potrebna. Pomislite rojaki, koliko zaprek nam dela osebno sovraštvo, kojega smo si sami krivi in nihče drugi. Kaj vse bi še lahko imeli tukaj v Barber-tonu; lastno cerkev, Slovensko dvorano, ali Slovenski dom, Dramatično društvo, Politično društvo itd. Za dosego teh stvari nas ovira samo medsebojno sovraštvo.
Vendar pa moram priznati, da smo naredili že nekaj, kar nam je bilo v prvi vrsti potreba, to so naša številna ali razna podporna društva raznih Jednot in Zvez. Vsak rojak si lahko izbere to ali drugo društvo, ako želi kam pristopiti. Da bi se držali te navade in cilja le še oni, ki še niso pri nobenem društvu! Rojaki na noge, dokler je čas! '
Naj Vam še konečno razložim, kaj je pravi namen mojega pred-stoječega dopisa? Dragi mi sobratje in rojaki! Sami razvidite. da je naša slovenska naselbina zares velika in da pri vsem tem še nimamo svoje slovenske cerkve ali fare. Ta bi nam bila nujno potrebna in koristna za celo slovensko naselbino. Zatorej Vam kličem dragi mi Slovenci iz Barbertona: Zbudite se, in dajte začeti za ustanovitev • slovenske fare ali cerkve! Ne ozirajte se na napade, kojih bode mogoče še dosti, kajti vsaka dobra stvar i-ma svojo trnjevo pot. Ne bom Vam dajal navodila k tej stvari, zakaj poznam tukaj rojake, ki so v tej zadevi še bolj zmožni kakor jaz; radi tega jim priporočam, da naj preje ko mogoče kaj ukrenejo za vstanovitev Slo venske fare.
Po mojem skromnem mišljenju naj bi se sklical javen ali ljudski shod, in tam naj bi se izbralo može, kateri bi imeli nalogo to vprašanje rešiti, seveda pod pogojem, če bi jim šli vsi rojaki na roko. Zatorej upam, da moj glas ne bode zastonj in želim, da bi se še na tem mestu kdo drugi oglasil z bolj razumljivim ir jasnim dopisom nego jaz.
J. Podpečnik, član K. S. K. J
Waukegan, 111.
Cenjeno uredništvo!
Zadnje dni se je pričela nemila smrt v naši naselbini kar po vrstr oglašati. Še je ležal nadebudni mladenič Frank pSetnikar na mrtvaškem odru, — ko je ne-
kegan & No. Chicago; dr. sv. Roka štev. 94 J. S. K. J, dr. Presv. Srca Jezusovega štev. 1533 C. O. of F.; dr. Marije Pomagaj Štev. 79 K. S. K., dr. sv. Jožefa štv. 53 K. S. K. Jednote in odsek pevcev Slov. pevskega in dramatičnega društva "Ljubljanica," kateri so zapeli blagemu pokojniku-v slovo ganljivi pesmi "Blagor mu, ki se spočije!" in "Nad zvezdami!" tako krasno in ganljivo, da je marsikatero oko postalo rosno.
V imenu dr. sv. Jožefa se vsem cenj. društvom naj prisrčne j še za hvaljujem, ker so se radovoljno odzvala naši prošnji, ter v tako velikem številu izkazala zadnjo čast svojemu rojaku oz. sobratu. Posebno se pa zahvaljujem roja kom Al. Grebenc-u, Fr. Opeku Math Jerebu, Ant. Marinčič-u in vodju pevskega dr. Ant. Zeleniku kateri so delovali skupno s pev skim društvom pri petju. Tisoče ra zahvala vsem skupaj, kateri so pokojnika spremili k zadnjemu počitku! Tudi pogreb pok. rojaka Frank Setnikarja dne 30. aprila je bil veličasten.
Ob jednem smo podali tu lep vzgled tistim, ki ne spadajo k no benemu društvu. Tu je vzgled kako društvo s častjo izroči materi zemlji ostanke tistega, ki spada k društvu. Zatorej kateri še niste pri nobenem društvu, ne odlašajte, da ne bode prepozno Dragi rojaki, ne zanašajte se na svojo mladost in zdravje! Nikjer nimamo zapisano, do kedaj bodemo živeli in kako b'odemo umrli? Imejte za vzgled gori navedena slučaja: mladeniča, v katerega so stavili stariši svoje nade, pa ga jim je odvzela kruta smrt v naj lepši dobi svojega življenja v 24 letu. Moža, kateri je po kratki bolezni moral zapustiti za vedno svojo ljubečo soprogo in ljube stariše, ter se preseliti v večnost
Blagima pokojnikoma pa, ki že spavata v hladni gomili, tostran širnega oceana,- naj sveti večna luč in naj v miru počivata! Žalujočim ostalim izrekamo svoje sožalje vsled izgube dragoljub ljenih! —
Uljudno Vas opominjam cenjeni bratje, zahajajte malo bolj redno k društvenim sejam'. Nikakor ne napravi dobrega vtisa, a-ko jih pride k dr. sejam 50 do 60 članov, ko šteje dr. 170 članov. In še ti pridejo navadno vedno enoinisti.
Priporočam Vam, da se bi v prihodnje malo bolj zanimali za društvene i<J^je, da bode društvo bolj napredovalo in se razvijalo v lepem redu. Bodimo složni, de lujmo z združenimi močmi v slogi in bratstvu v skupno pomoč eden drugemu, za korist in napredek našega društva in v procvit in prospeh naše si. K. S. K. Jednote.
Naj mi bode tudi dovoljeno naznaniti, da bode društvo sv. Jožefa štev. 53 priredilo dne 16 maja veselico z dramatično predstavo, v Math. Slanovi dvorani na lOti cesti N. Chicago, 111. Igrala se bode namreč burka "Za Letovišče." (12 moških ulog in 2 otroka.) Ker je to prva dramatična predstava našega društva, naj-uljudneje vabimo slavno občinstvo iz mesta Waukegan in North Chicago, da bi nas blagovolilo v polnem številu obiskati, ter pri pomoči k boljšemu vspehu naše društv. blagajne. Vstopnina je
25 centov. Začetek točno ob lu osmih (7:30) zvečer.
Zajedno naznanjam nom (icam) omenjenega da mora biti vsak član in po sklepu redne mes. seje marca prisoten pri tej veselici, ko pa kdo izostane, prispeva v društveno blagajno. To tudi za članice.
Toraj na svidenje v nedel (16. maja) zvečer! Za dobro strežbo in fino zabavo bode ] skdbljeno. Ne veselici bode ij la slov. godba.
K obilni vdeležbi vabi Dr. sv. Jožefa št. 53 K. S. K. M John Petkovšek, dr. taj.
Chicago, Iz urada društva Marije Poma. gaj štev. 78 K. S. K. J. Naznanjam vsem članicam imenovanega društva, da bi se dne 16. maja v obilnem številu vdeležile redno mes. seje, ker imamo važne točke za rešiti. Dalje opominjam vso članice, ki so zaostale društvu z asesmenti na dolgu, da storijo svoje dolžnosti, drugače bom pri-morana ravnati se po pravilih. Dalje opominjam še enkrat vse ti ste, ki imate za premeniti dediče, da tudi to vašo dolžnost storite. Kajti, ako se primeri smrt ni slučaj, koliko sitnosti in dela je preje, kot se mora natanko do vesti, komu naj se izplača po-smrtnina ? Berite Jed. pravila točko 50, 105, 193. Dalje opominjam vse tiste, katere še niso storile velikonočne dolžnosti, da je čas še do 30. maja. Od vseh se bo stro go zahtevalo spričevalo velikonočne spovedi, to velja tudi za o-ne, ki so na potnih listih.
Priporočevala bi, da bi bile članice malo bolj ponosne na svojo društvo, da ko se je bilo treba javno pokazati, da bi se ne skri vale, kot ob času skupnega sv. obhajila, ko jih še ena tretjina ne pride. Ravno ta*ko ob kaki drugi priliki, ako se imamo kam skupno udeležiti. Toraj drage mi sosestre, zavedajte se vse vseh vaših dolžnosti do društva in Jednote! To je žalostno, da je pri vsem toliko nereda. Navsezadnje se pa vse na tajnico izgovarja, da je počasna, da je sitna i. t. d. Toraj prosim pri vsem malo boljšega reda.
Dolžnost me veže se tudi vsem prav srčno zahvaliti, kateri so nas na belo nedeljo na naši mali veselici obiskali. Hvala Mr. J. Muha, ker je tako neutrudljivo delal pri tej prireditvi od začet ka ^io konca! Prav srčno se zahvaljujemo Mr. .J. in sosestri L. Košiček, ker je društvu daroval dobro domačo kapljico in tako nam pomagal do boljšega finančnega vspeha! Bog povrni! Izid te male zabave nam je prinesel nad $70.00 čistega dobička. V imenu društva še enkrat vsem najsrčnejša zahvala.
■Naznanjam, da za mesec maj in junij je še prost pristop pri na šemu društvu. Zatorej drage sosestre, -pripeljite s seboj v našo društvo Marije Pomagaj in pod okrilje naše slavne Jednote Vaše prijateljice, katere še niso pri nobenem društvu! Svetujte jim dobro, ker pozneje 'Vam bodo zato hvaležne. Vas pa, drage rojakinje, vabim, pristopite v društvo, dokler ste zdrave, ako Vas zadene bolezen, ali druga nesreča, potem je prepozno in Vam bode žal. j Akoravno ne deli naše društvo redne bolniške podpore, (saj tudi ne plačujemo za podporo) vendar pa po zmožnosti vedno skrbi za l svoje bolne in revne sestre z pro- J stovoljnimi darovi. In namen na- 1 šega društva je, kolikor več bi | se vnemale za veselice in druge, 1 društvu koristne .stvari, toliko | več bi se še dajalo pomoči bolnim j in revnim sestram.
Toraj drage sosestre! Delajmo j po geslu "Vse za eno, in ena za * vse!"
Ako pa kakšna rojakinja želi i natančnega pojasnila, obrne naj se na katerokoli članico, ^li na podpisano, vsaka Vam bo drage volje vse pojasnila. Z spoštovanjem in pozdravom Maria Kob&l, tajnica. 2040 W. 22nd Place.
Rockdale, 111.
Slov. Žensko Podp. društvo Marije Pomagaj štev. 119 K. S. K. J. priredi svojo društveno veselico dne 15. maja t. 1. v Mavri-čevi dvorani. Pričetek veselice je ob osmih zvečer. Vsled tega so Članice tega društva uljudno naprošene, da se polnoštevilno u-deležijo te veselice, ker drugače
piiipppii m^m^
oddaljenost, ali e bivajoče članice so iz-
vsete.
Nadalje nljudno vabim cenjene člane našega sobr. druStva Sv. Treh Kraljev, Društvo sv. Mihaela in Sokolsko. društvo ter sploh vse rojakinje in rojake živeče Rockdale in bližnjem Jolietu, da «e blagovolijo vdeležiti naše veselice v kolikor mogoče obilnem številu. Vstopnina znaša 25c. Gospe in gospodične so proste. Žeje ali lakote tudi ne bo treba nobenemu gostu trpeti, ker bo za to preskrbljeno. Zatorej Vam kličem: Na veselo svidenje prihodnjo soboto zvečer v Mavričevi dvorani! Dobrodošli nam vsi mladi in stari! —
Nadalje opominjam vse one članice, koje še niso prinesle spo-vednih listkov, da to storijo v najkrajšem času, ker to zahtevajo društvena in Jednotina pravila.
Opozarjam tudi one članice, ki živijo izven Rockdale, da si preskrbe potne liste — kajti drugače zgubijo pravico do bolniške pod:
pore.
Vse one članice, katere govori jo v društvenih sejah z nečlani-cami našega društva svetujem, da naj prečitajo naša društv. pravi la stran 12, 10 vrsta, ki pravijo: 4'Članica, ki vpričo drugih ljudi slabo govori o društvu, se kaznuje od $1.00 do $5.00 ali se pa izključi iz društva." Upam torej, da si bo to vsaka dobro zapomnila.
K sklepu prisrčno pozdravljam vse Članice in člane K. S. K. J.
Marija Kastelec, tajnica
Pueblo, Colo.
Cenj. sobr. urednik:—
Poročati hočem o nenavadnem vrem^u, ki nas preseneti tu sko-ro vsak čas. Sredi aprila smo i-meli tako vroče dnove, da se ni bilo mogoče niti v senci ohladiti. Ko smo pa nastopili mesec maj, so nastopili zopet mrzli vetrovi. Na čudo je padal tukaj dne 6. maja sneg, kakor za stavo ali sredi zime!
Delavske razmere se tudi pri nas še niso nič na bolje obrnile. Mnogo ljudi je tukaj brez dela in brez jela, ki romajo za zaslužkom od tovarne do tovarne, pa vse zaman! Dosti se jih vsled tega tudi obrača na prag dobrosrčnih ljudi za košček kruha, kajti glad i-nia kakor znano vedno dobre zo-Vsled tega ne hodite rojaki semkaj za kruhom, ker je slabo!
Omeniti moram tudi, da bomo imeli tukaj dne 16. maja veliko veselje otrok namreč prvo sv. obhajilo in birmo. Vse se zato že živahno pripravlja. Tudi naš slovenski fotograf John Lipič ima polne roke dela da si bo preskr-bel vse potrebno, da bode slov. občinstvo ta dan kolikor mogoče zadovoljil z lepimi slikami. Za o-bilen poset se birmancem in botrom dne 16. maja toplo priporoča.
S pozdravom do vseh članov in članic dr. sv. Jožefa v Pueblo, Colo., ter bratov in sester K. S. K. J.
Poročevalec.
IZ COLORADE.
Zadnjic sem opisal ob kratkem svoje potovanje po državi California, kjer sem se mudil na svetovni razstavi v San Francisco; zatem me je dovedla pot v državo Wyoming, Utah — in danes — evo me v Coloradi, v tem prekrasnem gorskem raju, kjer lahko človek vzklikne: "Tam, kjer beli so snežniki, holmci mali in veliki!"
Da, zares si romantična, ti država! V nižavah kraljuje cveto^ ča pomlad. V višinah nam pa delajo čar veliki snežniki. —
Splošno, kar se delavskih razmer tiče v Coloradu, je tu kaj slabo, saj je vendar znano,. da Traja stavka premogarjev že dlje rasa. Samo v mestu Leadville je toliko ljudi brez posla, da lahko zbirajo delavce, kakor tepke v starem kraju.
Tukaj v Coloradi je najti po mnogih krajih lepo obdelano zem ljo in krasne kmetije, osobito o-koli G.rand Junction, kjer se večinoma pečajo s sadjerejo. *V bližini tega mesteca je mala slovenska naselbina Palisades; tukaj delajo naši Slovenci v nekem malem premogovniku. Kakor vsepovsod drugod, se dela tudi tukaj slabo. Zopet malo bolj naprej oddaljena je slovenska naselbina Sommerset, Colo., ležeča pod visokimi hribi. Kakih 50 milj čez
, Colo, kjer ima k. S. K. J. svoje krajevno društvo sv. Jože,
fa št. 55. Rojaki v Coloradi imajo po zin^i ali na jesen dosti zar bave z lovom, ker se nahaja v hribovju vsakovrstna divjačina kakor: gorski levi, medvedi, divje ovce, srne, jeleni, zajci, divje kokoši itd. —
Naravno je, da je država Colo-znana vsled svojega čistega gor skega zraka. Semkaj se hodijo zdravit ljudje iz vseh krajev, o? sobito jetični in bolniki, ki trpijo vsled revmatizma. Tako se nahaja v Glenwood Springs sloveče zdravišče ali toplice z naravno toplo vodo, ki izvira iz skalnate dupline. Marsikak bolnik pride semkaj z bergljami, pa se sčasoma ozdravi, ker ima ta voda mnogo mineraličnih m zdravilnih snovi v sebi. Sezona za letovi-čarje se odpre 15. maja ter traja do 15. avgusta. Po zimi ni tukaj dosti rekonvalescentov. Največ ji in najlepši je "Colorado hotel" v tem mestu, ker je zbirališče svetovnih bogatinov. Kar se pa tiče bolj revnih slojev, ki iščejo
v	tem mestu zdravja, se lahko ži
vi	tukaj po ceni. Slovencev tukaj ni dosti, pridejo včasih po opravkih in odhajajo. Pač ima en rojak ondi gostilno, nekaj jih pa služi po raznih hotelih.
Naprej od tega kraja se naha ja mala slovenska naselbina Aspen, kjer se je svoje dni pridoi bivalo srebrno rudo. Visoko v gorovju se pa prostira dalje na selbina Gilman; ondi kopljejo zla. to rudo; menda prebiva tam kakih 40 Slovencev? V tem kraju sem opazil tudi belo vrano med črnimi. Na mnogih drugih krajih je opaziti, da se pustijo delodajalci ali "bossi" kaj radi napajati od revnih delavcev; v Gilma-nu sem pa videl, da je prišel v gostilno "boss," ter je vse fante parkrat "trital.".
Kakor že preje omenjeno se v Leadville, ki je ena izmed starejših naselbin še nekaj dela in v o-kolici in sicer po zlatih, rudnikih in v rudotopilnicah; le ljudi je preveč. Tu živijo Slovenci zelo složno skupaj; imajo več društev in lepo urejeno slovensko Čitalnico. Ta Čitalnic* se ponaša, da je najvišja slovenska Čitalnica na svetu, kajti mesto Leadville se nahaja deset tisoč čevljev visoko na morsko gladino.
Nazaj proti Pueblo je lepa slovenska naselbina Salida, kojo sem že mnogokrat opisal. V tem mestu ima naš rojak Miklič uzorno
riborejo, ki mu donaša lep dohodek. Človek lahko kar z roko u-jame srebrnkasto gorsko postrv v njegovem ribniku. In zato je gostoljubna Miklivčeva družina že znana, da rada postreže potniku s to, doma prirejeno ribjo delika-teso. V Salidi je le ena rudotopil-nica, kjer se dela nekoliko; a ven dar je delo težko dobiti. Nižje proti Pueblu drdra železnica ob svetovno znanem gorskem prelazu ali soteski Royal Gorge. Blizu te se nahaja mesto Canon City z državno kaznilnico. V bližini je zopet mala slovenska premogar-ska naselbina Rockville, Colo.
Zapadno slovensko metropolo tvori gotovo mesto Pueblo, Colo., kjer prebiva in dela več tisoč naših rojakov. Tukaj so Slovenci zelo napredni ali podjetni; ima jo mnogo podp. društev, svojo lično cerkev, slovensko farno šolo, katero je vstanovil L 1896. Rev. Ciril Zupan; dalje imajo krasno društveno dvorano z ličnim gledal, odrom, mnogo trgovin in raznih drugih podjetij. V okolici Pueblo je dosti Slovencev, ki se pečajo s kmetijstvom. Po novem letu bodo morali zatvoriti vse gostilne tukaj, kakor tudi preostale v tej državi, ker je stopila Colo, tudi v vrsto temperenčnih držav. Piti bomo morali le vodo, ki je tukaj zelo slaba. Nedaleč od Pu eblo je več premogarskih naselbin, kakor Trinidad, kjer traja stavka že toliko časa. Naravno, da se vsled tega ondi ne dela dosti. —
Zdravišče, ali letovišče Colorado Springs se prostira ob vznožju velikih gorskih snežnikov. Znano je po svojih zdravilnih studencih ali vodah, kojih je najti dosti tam okoli. Naprej od tega mesteca se nahaja premogarska naselbina Curtis, Colo., in Colorado City, Colo. Slovencev v teh krajih ni dosti. Za par ur mudil sem se tukaj na obisku pri omilovanja vrednem rojaku Rev. Knafelcu ki leži že dve leti na bolniški po
vred
ni bolnifc malo bolj potolažen in tako nekako otročje vesel. Sedi, so ga dali v drugo sobo, kjer lahko zre skozi okno na kralja koloradskih hribov "Pikes Peak," ob danega z večnim snegom. Rev Knafelc se živo spominja svojih zdravih sošolcev in milo se mu stori ter tolažljivo, ako se ga kdo kedaj s kakim pismo spominja Vsa čast Rev. Ciril Zupanu iz Pueblo, da ga večkrat obišče! t— Od tukaj vodi potnika železni ca proti mestu Denver, tudi pre-« cej veliki slov. naselbini s pred me8tjem Globeville z znano veliko klavnico mesarskega trusta. Tu in v rudotopilnicah je zaposlenih precej Slovencev. Po mojem mnenju živi v državi Colorado od 8 do 10 tisoč Slovencev skupaj, kar tvori gtftovo lepo število izmec skupnega našega slov. ameriškega naroda.	M. P.
KAKO
POTAPLJAJO LADJE.
NEMCI
"Petit Parisien" priobčuje iz Cherbourga dopis, kjer neki očividec pripoveduje, kako je dne 17. februarja potopil neki nemški čoln francoski parnik "Ville de Lille." "Ladja, pod vodstvom kapitana Horchona, je vozila 1200 toi^ kamenja iz Cherbourga v Duenkirchen na račun države. Razen moštva se je nahajalo na ladji 19 moških in dve dami vsaka z enim otrokom. Gospe sta bili soprogi kapitana in strojnika s parnika "Ville de Strass bourg." Okoli pol treh, 8 milj severno od Barfleura, smo zapa žili pred seboj podmorski čoln, ki je plul v smeri proti "Ville de Lille." Ne vedoč, ktfteri narodnosti pripada podmorski čoln, je kapitan zapovedal, da se spremeni smer vožnje. Podmorski čoln je povečal svojo hitrost in je vozil s hitrostjo 15 vozlov. Ker pa je naša ladja vozila s hitrostjo 7 vozlov, se nam je podmorski čoln čezdalje bolj približeval. Med tem zapazimo spredaj signal, ki je sestal iz zastave, kroglje in plamena, kar si je kapitan razla gal po mednarodnem kodeksu Stojte, drugače streljam!" Se daj ni bilo nobenega dvoma, da smo prišli v sovražne roke. Kmalu smo zapazili, kako je zadaj na podmorskem čolnu mahal neki mornar z nemško zastavo. Naš kapitan je zapovedal^ naj obsta nemo in' ko je prišel podmorski čoln tako blizu, da se je moglo z njim govoriti, je poveljnik čolna zaklical: "Deset minut vam dam časa, da ladjo zapustite!" Naši ljudje niso čakali, da se jim to reče drugič. Mornarji so spustili čolne, kamor-so vstopile najprej obe dami z otrokoma, nato so naložili hrano, a končno se je ukr< calo moštvo; pri tej priliki je kapitan tako nesrečno padel, da se je težko poškodoval. Ko je bilo vse v čolnih, je zapovedal nemški kapitan, da se oddaljimo od ladje in plovemo proti obrežju, ki smo je točno videli. Podmorski čoln ie priplul čisto k naši ladji, dva mornarja sta šla na krov na-ladje, kjer sta položila dve bombi, in sicer eno v kapitanovi kabini, drugo pa spredaj. Mi smo veslali z vsemi močmi in kmalu smo zaslišali dve eksploziji. Naša ladja se je razletela in počasi potopila. Podmorski čoln ni izgubljal časa. Hitro je odplul k drugi lad* ji, ki je prihajala iz Cherbourga in jo preiskal, ako ne vozi vojno kontrebando. Ker se pa na ladji ni našlo nič sumljivega, je mogla ladja odpluti. Ko je kapitan videl, kako .se mučimo, da pridemo naprej, je zapovedal, naj podmorski čoln vleče naše čolne Ranjenega kapitana je spreje} na podmorski čoln, mu dal vodo in obrisačo, da si izpere rano; dal mu je tudi nogovice in čevlje* ker je bil bos. Razen tega je dobil vsak čoln dve volneni odeji in živež. Uničevanje "Ville de Lille" se je videlo iz svetilnika Barfleuru, ki je takoj o tem brzojavno obvestil pomorsko pre-fekturo. Kljub temu nas je vlekel podmorski čoln z največjim mirom in hladnokrvnostjo naprej in če se ne bi opazilo dima v smeri rta Levi. vlekel bi nas podmorski čoln 500 m do Bprfleura Tako pa nas je podmorski čoln pustil in izginil 50 m proč od nas pod morsko gladino. Francoske I ladje so nas pozneje sprejele na »I krov.
▼ etar! domovini izplača denar c. k.
za
Najnižje denarne cene:
5	kron	pošljemo
25 "	i*
50 "	<<
100	"	"
500	"	"
1000	"	"
.88 4.23 8.22 16.3S
" " 81.70 " " ......$161.75
Pri teh cenah je poštnina is vraču-
Pulte na naše prave cene denarja
Pošiljat ve in pisma naslovite na: AXEBIKAK8KI SLOVENEC Joliet, Illinois. Vse naie poslovanje je jamčeno.
TEL.: CANAL 6027.
PRVA SLOVENSKO-HRYATSKA
MLEKARNA
F. GRILL'S DAIRY
ISIS W. 22nd St.. Chicago. III.
Pozor gospodinje! Ako rabit« pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, ali ldslo smetano, (Cream) ali okusno, doma narefeno maslo,
(Butter) oglasite v moji mlekarni. H Jaz pred a jem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno pre-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Depart ment) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporo čati otrokom refeaeem.
Mleko razvaiam po hišah točno vsak dan o pravem času.
Za obilna naročila se toplo priporočam:
rHAAJC. CHILL.
slaianslwi fcetlsfci
ISIS W. 2 2nd St.. Chicoj*. Ill.
Denar naložen pri nas
Je varno shranjen.
Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodisi na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postreibo.
Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun.
Mi podpiramo Slovence ia te torej tndi priporočamo nji-tiovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če iivite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Zdrui. držav.
Dva člana K. 6. K. Jednote •ta naia dolgoletna uslužbenca: g. Jos. Dun da, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. Jos. F. Skrinar.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo ln po najnižjem kurra. Oddajamo v najem varn<wtne žkrinjice po 63.00 na leto za skranjenje vrednostnih papirjev in listin, kje? so vedno varne prod ognjem fa tatvino. Izdajamo menjice na vso kraje.
Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te bsske. Naia banka je d*poritni urad za mesto Joliet, za okraj državo Illinois in za vlado Združenih držav.
Will,
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.
JAVNI NOTAR
1M4 N. Chicago Ave., Joliet, m.
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvriuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Države in staro domovino.
Chkafo tel. 1048 N, W. 770.
Frank Petkovšek
720 Market Street WAUKBOAN, ILLINOIS.
Zastopnik rasnih parobrodnih družb. Pošilja denarje v staro domovino in o-pravi j a notarske poele.
Se toplo priporoča Slovencem v Waukegan in okolici.
NAZNANILO.
S tem naznanjam, da se je nekaj naših domačinov naselilo v novi k&toliiki naselbini v Alaba
mi, kjer ni snega, ne slane in ne neurja.
Podnebje v tej državi je fino, zemlja in voda dobra. Od tu se lahko pridelke proda in drugam pošilja.
To naselbino je priporočila: The Catholic Colonization Society of U. 8. A." Priporočena je tudi od škofijskega urada v Ala bami.
Pišite meni za pojasnila 1 Lahki kupni pogoji I
Math Cesar, 1900 W. 22nd St, Chicago, HI
Telefon Canal 80. 10—8.10 15
PBIPOBOČILO.
Rojakom sobratom v Waukega-nu in North Chicagu priporočam svojo trgovino z moškimi oblekami, kakor tudi za dečke. Blago prodajam po najnižjih cenah.
Pri meni dobite že primerno narejeno, ali gotovo obleko že za JilO. — do $13. — Ker sem sam a*ojač, lahko obleko popravim če Vam ne pristoja dobro.
Izdelujem tudi elegantne obleke po naročilu, ali meri; pridite k meni in pripričajte se!
Za obilna naročila in poset se toplo priporoča
Joseph Stira, slovenski krojač in
trgovec s moško obleko 602 —10 St; vogal McAllister av. Waukegan, HL
(Adv. 6. 17.)
GZ.


ee
NASLOV"
V slučaju da bi kterikolL čitateljev po raznih državah kadarkoli potreboval kaj za nakup pohištva (hišne oprave) kakor: peči j, postelje, omare, preproge itd. ali vse kar k temu spada, naj se obrne za eene in pojasnila na sledeči naslov:
A. GRBINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Blago pošiljam v zadovoljnost odjemalcev; to jamčim s svojim poštenjem. Ker trgujem že nad 11 let, imam že dovolj skušnje in upam da marsikomu točno poetrežem in mu prihranim kak dolarček.
Z odličnim spoštovanjem se priporočam
ANTON OBDINA, trgovec in pogrebnlk.
////////////////////^^^
Pozor slovenski gostilničarji!
Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihranite denar, s ko kupite od tvrdke A. HOB WAT. To pa radi tega, ker jaz ne plačujem dragih agentov ali 4' managerjev'' in opravljam sam vse posle.
Moje tvrdka je prva in edina samostojna tvrdka, ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropinovec in aM-vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pristne, ki nosijo na steklenici napis: "IMPOBTED". Tudi izdelujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Kranjski Gfres-čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, kolikor jih je bilo še kedaj na trgu. Prodajam samo na debelo. Pišite po cenik.
A. HORVVAT, 600 N. Chicago St., Joliet, ID.
Pozor krajevna društva K. S. K. J.
Kadar po treba j« te nova društvena pravila, lice ali drage tiskovine, obrnit, s. tudi na:
Narodno
2146-2160 BLUE BLAND AVE.
CHICAGO, ILLINOIS
Ta Vam bode irrrftila vse tiskovine v najboljio zadovoljnost fled, cene in ličnega dela. Pri naa je vse osobje unijsko. Imamo tudi Slovence zaposlene.—Osobito Vam priporočamo salo pripravne in prikladna "Vplačila, knjižice" za člane, ali članica, katere rabijo tajniki ali blagajniki pri mesečnih sejah. Te knjižice so sestavljeae zelo praktično za vsako društvo. Imajo posebno razdelbo vplačevanj in potrdila za 10 ali 20 let Razdelba ases-mentov ja narejena aa posebni tabelici in na podlagi "National Fraternal Congress Rata". Knjižic, so tiskane ali narejene v malem žepnem formatu in so trdo vezana. Pišite po vzorec, koj.ga Vam dopoiljamo takoj brezplačno.
V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote."

Nekaj
novega! $
Ki Si Ki Ji
is germanskega srebra v naravni velikosti kakor kaže ta slika, za vsakega člana ali članico K. S. K. J.
Gena komada 25c.
Važno
Kdor jih naroči pet skupaj, dobi enega povrh, n M. POGORELC, — 26 E. Madison St. Room 1112 Ckicsgo, 111. V
TELEFON: CANAL 2910
Pogovor na cesti:
Karolina: "Hallo Katij! Kam pa kam t"
Katarina: "Tjakajle na korner k Banichu."
Karolina: "Lepo spomladansko vreme, kajne t"
Katarina: "Kakor nalašč za našo vrtno solato! Pri nas jo jemo sedaj po večkrat na dan!"
Karolina: "Kje pa kupuješ solatno oljef"
Katarina: "Ravnokar grem z galonco ponj k Banirhn, tjale na 22. cesto in So. Lincoln St. Pri njem ee dobi najboljše solatno olje po 90c."	i
Karolina: "Dobro da si mi povedala, jaz ga pojdem pa jutri iskat!"
Hvo in npmvniitvo: 1W1 Wert 22nd Place, Chicago, m. Telefon: Canal 2487.
Za člane, na leto................$0.60
Za nečlane......................$1.00
Za inozemstvo...................$US0
OFFICIAL OBGAN of the
GRAND CARNIOLLAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
(JNITED 8TATB8 OF AMEBICA. _I—ned every Wedneeday.
Owned by the Grand Oarniolian Slovenian Catholic Union of the United State* of America.
OFFICE: 1961 Wert 22nd Place, Chicago, DL f Phone: Canal 2487.
Subscription rate:
For Member«, per year..........$0.60
For Nonmembers................$1.00
For Foreign Countries...........$1.50
31
Našim krajevnim društvom!
, V prvih številkah "Glasila K. S. K. Jednote" smo priobčili par pozivov "Krajevna društva na noge!" v katerih je bilo označeno, da je glavni odbor K. S. K. J. določil tri nagrade za društva, ki bodo pridobila od 1. januarja 1915 do 30. junija 1915 največ članov ali članic. Prva nagrada znaša $25.00 v gotovini; druga $15.00, tretja pa $10.00.
Kakor razvidno dosedaj iz "U-radnega naznanila" našega so-br, gl. tajnika, je padel ta poziv na rodovitna tla; že več let ni pristopilo v tako kratkem času k nasi Jednoti toliko novih članov in članic, kakor baš zadnje mesece, ali od novega leta semkaj. To je vse hvale vredno od onih društev, ki delujejo na ta način za prospeh Jednote.
Vpoštevati moramo pri tim slabe sedanje delavske razmere, razne stavke, draginje itd., ki zadržujejo še marsikoga^ da ne more pri najboljši volji pristopiti h kakemu društvu in Jednoti. Pa vseeno delujejo nekatera društva neumorno za povečanje števila svojih in Jednotinih članov. U-verjeni smo, če bi bile delavske razmere vsepovsod ugodne, bi i-meli pri tem še večji vspeh. Jednota ima že pripravljene 'Zlate bukve', v ko je bode zapisala o-na društva, katera bodo pridobila do 30. junija t. 1. največje število članov.
Dosedaj imajo priliko do razpisane nagrade sledeča krajevna društva: št, 7, 43, 44, 55, 63, 65, 78, 80, 84, 89, 108 in 144; torej je v tekmovanju 12 društev.
Imena zmagovalcev se bodo priobčila začetkom meseca julija t. 1., ko se sestane glavni odbor pri svojem polletnem zborovanju. Glavni odbor bode tudi tedaj določil ali prisodil gorinavedene častne nagrade trem društvom.
Cenjeni odborniki (ice) in članstvo krajevnih društev! Samo še nekaj tednov imamo do konca junija! Sedaj se morate še posebno podvizati da dobite tekoči in prihodnji mesec kar največ novih članov (ic) da Vam bode častna nagrada od gl. odbora prisojena.
Dosti krajevnih društev jte zadnji čas ali opustilo ali pa znatno znižalo pristopnino k društvu. Radi tega ima vsak rojak (inja), ki ne spada še v nobeno podporno organizacijo najlepšo priliko pridružiti se kakemu krajevnemu društvu naše Jednote.
Podrejenim društvom pa kličemo še enkrat: Na noge z združenimi močmi za pridobitev razpisane nagrade!
Pisma slovenskim materam.
Napisal duhovnik, član K. S. K. J.
n.
Da boste Ve, matere, imele poštene sinove in dobre hčere, je treba, da jim dajete dober zgled in — dober puk.
Kaj želiš od cerkve božje t — vpraša duhovnik otroka pri svetem krstu. In botri odgovorijo: Sveto vero! In to sveto vero morajo otroka najprej učiti starši Poeebno mati je največ pri otro-eih, zato naj bo ona prva in naj-
Jezusu,
ko je rad ubogal Marijo in J fa. Priložnost za poučevanje i-maž, mati, povsod. Vzemi otroka ven iz hiše v prosto naravo! Otrok utrga cvetlico! Mati! Po vej otroku, da je cvetlice Bog n-stvaril ljudem za veselje, in da zato moramo Boga radi imeti...
Vsaka krščanska hiša ima sveto razpelo. Naj mati svojemu o-tročičku, ki ga nosi v naročju, pokaže sveto razpelo in pove svojemu otroku, da je Jezus umrl za nas...
Naj vsaka krščanska mati ima na stenah obešene svete slike, svete podobe: Kako Marija drži Je-zuščka v naročju, kako mili Jezus objema nedolžne otročiče — In od teh lepih slik, obešenih na steni vaših hiš, se bodo otroci Vaši, Vaše meso in Vaša kri, več naučili, nego od Vaših slik — fotografij, oče in mati, ki jih imata obešene, v ta namen, da bi vsak obiskovalec spoznal, kako sta bila zala, ko sta se vzela ...
Matere! Ni še vse storjeno, če imate otroke! Otroke imeti — je ena stvar; otroke vzgojiti — je druga stvar. Marsikateri oče ali mati si mislita: če otroke preživim in zredim, s tem je fse storjeno. Pa ni tako! Otroka obleči, otroka nasititi — to je samo ena stvar. Otroka poučiti in vzgojiti, to je pa — druga stvar.
Čitajte sledečo dogodbo!
Živel je svoje dni prevzeten človek na Laškem, ki je svojega sina slabo odgojil, mu vse na prosto voljo prepustil, ga nikdar posvaril in mu je celo dejal pohujšanje s svojim slabih zgledom. Sin odraste ves zdivjan, in v prepirih in v pretepih nekoč ubije svojega tovariša in nato zbeži med tolovaje. Kmalu na to se dogodi, da je padel njegov oče v ravno tisto tolovajsko družbo^ v kateri je bil ein. Ta hitro spozna očeta, ga pelje nekoliko v stran v gozd in mu reče: Oče, pripognite mi ta stari hrast! To ni mogoče, mu odgovori oče. Pripognite mi pa tole malo drevesce, reče nesrečni sin očetu. Oče ga uboga in stori. Oh oče, vi moj nesrečni oče, zavpije sin, tudi jaz sem bil malo drevesce v svojih mladih letih v vaših rokah, pa me niste posvarili in nič poučili. Zrastel sem malopridno drevo, ki ni drugega vredno, kakor da se poseka. To izgovori, potegne svoj tolovajski meč, prebode očeta, potem pa izroči samega sebe sodnikom in konča svoje življenje na vislicah.
Takih sinov in take vrste hčera je veliko na tem božjem svetu. Zakaj f Prav veliko zato, ker očetje in matere ne znajo ali ne marajo učiti svojih otrok.
Da! Učite jih!
Učite jih, da je Bog rekel:
Spoštuj očeta in matere, da boš dolgo živel in da ti bo dobro na zemlji!
Učite jih, da je Bog rekel:
Ne kradi!
Učite jih, da je Bog rekel:
Ne nbijaj!
Matere! Storite svojo sveto dolžnost, učite svoje otroke, ker enkrat boste dajale odgovor za one, katere Vam je Bog izročil v varstvo in skrb!
Kako si v prid obračamo moč temperamentov?
(Spisal A. K.)
Slehernemu je jasno, da ima različnost temperamenta dokaj vpliva na našo časno srečo, kajti temperament stori, da smo bolj ali manj občutljivi, bolj ali manj strastni. Sreči je najbolj ugoden veseli, sangvinični, temperament zdravega in čilega človeka, temperament nedolžnih otrok, neizprije-ne mladine; najmanj pa ji ugaja motni in otožni, malanholični.
Vendar moram opomniti še tole. Prvič se tako čisto odločen temperament, kakor sem ga zdajle poizkusil razložiti, skoro nikoli ne nahaja pri nobenem človeku, več-jidel se mu še kaj primesi od dru« gih. Drugič ima vsak izmed štirih temperamentov svojo slabo, pa tudi dobro stran. In tretjič ni noben temperament nikomur tako trdno vzidan, da bi se ne dal še izpremeniti, da, celo sam se spreminja po letih in opravilih, po čutilih in vtisih itd.
Naj se torej nihče ne izgovarja
jel talent za s pra rim umom in stanovitno voljo se da tudi slab temperament še prenarediti, izboljšati, kakor se žal tudi dober tako lahko zlorabi in izpridi: greh pride po večkratnem ponavljanju v navado, postane druga narava, rekel bi, temperament hudobneže v — čednost postane po dolgi, stanovitni vojski tudi druga, boljša narava — temperament svetnikov!
Vsak naj goji in razvija dobro stran svojega sedanjega temperamenta, zatira pa slabo stran, naj pridno obsekuje in olikuje, kar ie robatega in oglatega. Kar pa še nima v svojem, naj izkyša izposoditi in prisvojiti od drugih temperamentov, n. pr. veselo čilost sangvi-ničnega, možato stalnost koleri č-nega, premišljeno treznost melanholičnega ter neprecenljivi mir flegmatičnega temperamenta.
Kdor ima pravi um in krščansko modrost ter stanovitno voljo, bo gledal v kratkem času na veliko radost svojo velikansko izpre-membo. Če se čez nekaj let povpraša samega sebe, kakšnega temperamenta je zdaj, izprevidel bo, da je ves drugačen; skoro komaj spozna samega sebe, tako je vse izpremenjeno zunaj in znotraj. Njegove gospodarske reči so vse v redu, za kruh in obleko mu ni sile, družina je najrajša pri njegovi hi ši, vse ga čisla, celo tisti, ki so ga nekdaj zaničevali. Da, še obraz i-ma zdaj drugačen, še gldl je prijetnejši in njegova hoja je lažja in stopinja lepša.
Tako neizmerno važna izpre-memba in izboljšava se pa da najlaže in najlepše izvršiti v mladih letih, ko je otroško srce še kot vosek gibljivo: lepe navade v krščanskih družinah postanejo polagoma lastnina in srečna dedšči-na otrokom in jih temeljito prc-drugačijo, ko skoraj sami ne vedo, kdaj. Zato je zelo obžalovati, da mnogi stariši črezdalje bolj popuščajo prelepe bogubljubne in čed-nostne vaje, ki imajo do mladega srca tako blažilen vpliv, in namesto njih vpeljavajo prazne običaje, ki nimajo nič vzgojilnega v sebi. Zelo je obžalovati, da učitelji, gospodarji in gospodinje in drugi čuvaji mladine ne delajo skupno in z vsemi močmi na to, da bi se značaj čistil in utrjeval. Prevelika popustljivost od te strani je kriva, da jih mnogo krene zelo zgodaj Ba napačno pot, da se popolnoma prenaredijo — na slabo stran v časno in večno nesrečo. Kako redki so vodniki, ki bi neizkušeno mladino varovali vsega nevarnega in jo v dobrem utrjevali z vsemi pomočki! Pač tisočkrat škoda! Krvavih solz je vredna prežalost-na usoda neizkušenega mladenčka in preproste deklice, ki si po vne-marnosti svojih varuhov lahko zapravita srečo za vselej.
Silno važno za našo srečo je torej vprašanje: kaj nam je storiti glede svojega temperamenta? Pa to vprašanje se je že tako zelo približalo mojemu prešnjemu vprašanju: kaj nam je storiti glede strasti? da lahko oboje rešim z enim samim odgovorom, upajoč, da se bode umelo.
ŠE ENKRAT: STRASTI.
Kaj nam je torej storiti glede svojih strasti? ali vsem vojsko napovedati in jih ugonobiti? ali pa se jim mehkužno prepustiti, da nam oblastno gospodujejo?
Ni eno, ni drugo! — Vseh želja svojega srca ne smemo in — ko bi tudi hoteli — ne moremo pogasiti. Nikakor ne smemo biti le suh razum, nečuteče mumije. Dokler nam bo srce v prsih bilo, bode to srce tudi čutilo, upalo in so balo, hrepenelo in skrbelo, veselilo se in žalovalo. Ker nam je Bog dal čuteče srce, naj ostane čuteče: naj bo lačno in žejno, — le dobre in zdrave hrane mu privoščimo! Naj ljubi človeško srce, toda ljubi naj po Jezusovi in njegove Cerkve zapovedi; naj bode častila-komno, toda svoje časti naj išče v poštenju in čednosti; naj ima strah, toda boji naj se ne tolikanj onih, ki umorijo telo, ne morejo pa umoriti duše, marveč boji naj se "Njega, ki lahko dušo in telo pahne v pekel"; naj bo naše srce ttafno in žejno, toda lačno in žejno naj bo — krščanske pravice.
Nikoli ni bilo in ne bo veliko pričakovati od otroka, ki je ves mrzel in mrtev. Ravno živahnost temperamenta, ravno strasti (v
jo človeka, d pri svojih srednjih dar daleč pride, večkrat prav daleč. — Neki kmetski voznik je ne-
kikrat vozil imenitnega gospoda. Na samotnem kraju ju sreča hu doben človek in jima začne zabavljati. Pa to še ni zadosti, začne tudi pretepati, in sicer najprej gospoda. Kmet pa gleda. Ali hudobnež se spravi kmalu tudi nad kmeta. Pa ni utegnil dolgo tleči, kajti že pri drugem udarcu kmetu ta ko vzkipi kri, da spravi potepina pod kolena in tako namaže, da se mu ni več ljubilo nagajati potnikom. Ko se spet mirno peljeta dalje, vpraša gospod kmeta: "Zakaj ste pa prej bili kar pri miru, ko je mene tepel?" Kmet odgovori: "Vidite, gospod, to je tako: jaz se moram prej razgreti, potlej se da kaj opraviti." — Iz tega se vidi, da brez vneme in ognja se nikjer ne da storiti veliko — ne dobrega, ne slabega.
Vseh strasti nam torej ni ukon-čevati, ko bi prav mogli; nasproti se jim pa tudi nikakor ne smemo brezskrbno prepustiti! Delajmo torej razloček: Vojsko moramo napovedati vsem strastim, katere so grešne in v greh napeljujejo, katere nas sramotijo pred poštenimi ljudmi in pred živim Bogom; vojsko tudi onim, ki siper niso grešne, pa drugače izpodkupujejo našo srečo, ker nas delajo otožne, žalostne, sitne, malosrčne, boječe, obupljive itd. Pa tudi strastim, katerim odkažemo pravo pot, moramo vedno odločevati pravo mero ip nikdar popolne svobode.
Ker je ta reč za našo srečo tolikanj imenitna — morebiti izmed vseh najimenitnejša, naj vam jo še pojasnim z nekaterimi zgledi in primerami.
Z ozirom na strasti se da človeško srce lepo primerjati uri na steni; kar so težaki za uro, to so strasti za srce. Ti težaki vlečejo z veliko silo k tlem in tako obračajo razna kolesca v uri in tisto vreteno, ki pomika kazalce naprej. Ko bi jim ne bil premeten u-rar postavil zadržka, bi vrtili s tako silo in tako hitro, da bi ti v tem trenotku ura pokazala poldne, čeravno še nisi lačen, in ta hip večerno uro, čeravno še nisi kar nič zaspan — in še zobčke bi ji morda polomili. Da se ne zgodi kaj takega, je modri urar pripel nihalo (perpendikel) ali — kakor smo ga včasih imenovali — "muho." Marsikdo, ki ne ume livarske umetnije, bi utegnil misliti, da nihalo, ki se vedno poganja semtertja, je tista moč. ki naprej pomika kazalo. Pa bi se jako motil, kajti to delajo težaki; nihalo ali muha le zadržuje, da se*vse v pravem "taktu"'in lepem redu pomika naprej; je takorekoč vajet in uzda, ki brani, da se ura ,ie spusti preveč v tek. — Kako je v tem" oziru uri podobno naše srce! Strasti ga s tako silo urno drvijo naprej, da se v kratkem času konča, ako jih krščanska modrost ne zadržuje in ne devlje v pravi red. Potlej pa pravijo: srce je počilo temu ali onemu! Kaj bi ne? Gorje torej človeku, če je zapravil modrost, da nima nikogar, ki bi se ustavljal strastim. Nasproti pa blagor vsem, ki so odmladihnog vajeni sami sebe zatajevati in hoditi za Kristusom. Da gre ura prav, se mora ravnati po taki uri. ki je popolnoma zanesljiva; tako tudi srce. Jezusovo presveto Srce je vzor, p5 katerem naj bi se ravnala vsa srca človeška: in zemlja bi nehala biti solzna dolina, rajska sreča bi se povrnila.
Strasti so v življenju to, kar iskri konji na cesti. Če imajo taki konjiči modrega voditelja, izvrstno delajo; če jim je pa voznik — norec, se lahko zgodi največja nesreča, največja škoda. Zato je treba pri vožnji posebne previdnosti in so v ta namen v postavo postavljeni še posebni ukazi. — Kadar zaviješ na veliki cesti v kak dolg. in posebno strm klanec navzdol, zagledaš večjidel poleg ceste v zemljo zabit kol in na kolu proti cesti obrnjeno belo tablo, na kateri je dostojno naslikana za-vornica "coklja" precej zraven se pa še s črkami zapisano bere: "ali pa 10 kron!" Vsak voznik ve, kaj to pomeni. Če namreč ne podloži coklje po takih nevarnih krajih, bosta zaropotala — najprej z vozom, potlej pa še ne-
tak voznik namreč še živ prišel do podklanca. Zato se spodaj pod
ali pa že kje v sredi nahaja druga enaka kateri je tako ali tako narisanih par ali ve« splašenih konj v divjem diru, voznik pa pred, pod ali za kolesi — v smrtnem žrelu!
Naj vam povem, kaj si je izkusil neki hribovski kmet pred nekaterimi leti v taki strmini. Ta kmetič se je bil v krčmi nekoliko predolgo zamudil in si nekoliko preveč privoščil "novega." Vino razveseli človeka, to je znano. Jako vesel napreže tudi naš kmetič svojega "rjavca" v koleselj. posadi svojega sinka in sebe na vrh soda, ki si ga je bil dal pri krčmarju zopet napolniti z "novim," — vzame bič v roke in zapodi proti domu. Kmalu pri-dirjata do zelo strmega klanca. Na vrhu je poleg ceste stala tablica s tako podobico in takim napisom, kakor sem preje razložil. Toda, kadar je človek malo vinjen, je tudi bolj učen kakor v treznosti; zato se ima tudi naš kmetič danes za najmodrejšega; in da bi izkazal svojo modrost in učenost, se kar nič ne zmeni za svarilo na tablici poleg ceste, marveč še nalašč poči z bičem, u-dari po konju, da kakor blisk zdirja po strmini, da se iskre delajo in se prah vzdiguje po cesti kakor hudourni oblak. Fantiču, ki je sedel poleg očeta, je zelo všeč taka vožnja, da zauka v otročjem veselju, kolikor zmore njegovo mlado grlo. Za minuto pozneje, ko se nagloma zasučeta okrog nekega ovinka, se voziček prevrne s tako silo pod cesto, da se je vse valilo v strmi prepad. Strašen prizor: lep "rjavček" je proč, voz je proč, vino je proč; fantek, ki je prej veselo likal, se zdaj milo joče za nekim drevesom, ležeč s krvavimi listni in z izpahnjeno roko; oče pa si je zlomil desno roko in nogo in še dvoje reber si je polomil. ' O, Če bode še kdaj vpzaril poleg one svarilne tablice, gotovo bode vselej podložil cokljico. Toda zastonj si je delal take sklepe; nekaj tednov pozneje je že počival v hladni zemlji, ,ni mu bilo več treba zavirati koles.
Ravnotako ravnajo strastni ljudje. (Strasti človeka upijani-jo, da se ne zmeni za svarilo, ki ga je Bog sam zapisal Mozesu na dve kameniti plošči za vsakega potnika, ki hoče srečno potovati po strminah sedanjega življenja in srečno dospeti v Očetov dom. Kdor pa ne mara za zapovedi božje ter se ravna le po strastnih željah svojega srca, bode kaj hitro končal svojo vožnjo in njegove sreče bode že konec, ko bi se imela šele začeti.
Strasti se mi dalje zdijo kakor ogenj in voda vsled pregovora pravi: "Ogenj in voda dobro služita, a slabo gospodarita!" A-ko znamo ogenj in vodo prav o-bračati, nam silno veliko koristita v življenju. Le poglej tovarne, ladje, železnice itd. Ako sta pa ogenj in voda svobodna, takrat se podirajo mostovi in jezovi, pokončujejo se polja, travniki in gozdovi, uničujejo se mesta in vasi: v kratkem lahko naredita neznansko škodo. Ravnotako lahko strasti prineso člove-če, ako si jih zna vselej v svoj prid prav obračati: zanetiti tam. kjer je treba, pogasiti pa, kjer veleva uma luč in zapovedi svetost. Neizmerno gorje pa prinesejo njemu, ki se jim prepusti brezskrbno, lahkomlšljen.
Posebno zaradi mladih bi se rad tukaj ponudil še trenutek. O, pomisli, neizpačeni mladenič, ne-izprijena deklica, — pomisli o pravem času, kolika je zdaj tvoja lepota in sreča, kam pa bi vkratkem zabredel, ako bi se prepustil raznim strastim, ako ne znaš in nočeš zatajevati in premagovati samega sebe. Neizbris-ljivo si v mlado srce zapiši nauk, ki ti ga tu podam v trojni podobi.
Prekrasni grški otok Kios je nedavno še slovel zastran lepote in rodovitnosti daleč naokrog; ponosno se je smel imenovati "vrt grške zemlje;" prelepe hiše, krasne cerkve, velikanske pa lače so ga pokrivale; prijazne u-lice, prijetna šetališča, divni razgledi, itd., vse je bilo tako vabljivo! Pa — v desetih minutah je bil (1. 1881.) prekrasni Kios. "vrt grškega sveta" — tužna podrtija!! In kaj se je zgodilo? Potres je nenadoma nastal; podse
mara z okrajnim sodnikom, če bo meljska moč — moč podzemelj
skega ognja — je zdivjala in vso lepoto je izpremenila v strašno
grobi jo razdejanja! Nikdar bo Kios več to, kar je bil! Po^ preljuba mladina, ki hoče« svojih mladostnih letih noretlj
divjati — streči svojim a — poglej v tej podobi tužno drtijo svojega srca, kakršna'rf gotovo nastala, ako zdaj ne čujel in ne varuješ svojega zaklada' Kako si hočeš potlej na razvalinah take podrtije, ki bi jo napravila pogubna strast, še kdaj postaviti pravi dom časne in večne sreče?! Torej premaguj svoje hudo nagnjenje!
Drugo podobo ti pomaknem pred oči. Poglej prekrasno cerkev, kako lepo se vzdiguje odzu-naj zidovje nakvišku, kako po-nosno se vzpenja zvonik proti zračnim višavam in — odznotraj kolika krasota: te krasne stene, to veličanstvo stebrovje, te dragocene podobe, ta v zlatu se ble* ščeči oltar.! Pa nenadno izbruhne ogenj 1 In kaj vidiš? Ravnokar tolika lepota odzunaj in znotraj, — zdaj pa le Osmojene stene nakvišku štrle, tako poškodovane, da se utegnejo tudi kmalu zgruditrfin^na mestu svetišča je kup kamenja, peska , pepela.. Solze pritečejo nehote! In to si ti, predraga mladina! Zdaj še tako krasna v svoji nedolžnosti — tempelj božji; pa v kratkem času, ako se prepustiš ognju raznih strasti, postaneš tužno pogorišče, kjer ni izpregledati najmanjšega znamenja tvoje prejšnje sreče; celo upanje je izginilo, da bi se kdaj mogla spet povrniti v toliki lepoti in prijetnosti.
Pokažem ti še tretjo nodobo: pojdi z menoj, popeljem te pod visoko goro. Tam se razprostirajo prelepi vrti, polni duhtečega, obilno sadja obetajočega cvetja, zeleni travniki, kjer se bodo kmalu vrstile goste kopice sena in o-tave, ter dobro obdelano polje, ki obeta najboljšo žetev. Po sredi se mirno pretaka potok, ki pospešuje rast. Kar prihruni nevihta, — oblak se utrga, — vode prišume z gorovja v divjem teku: v kratkem času je vse pod vodo, s kamenjem, peskom, blatom pokrito, — nikoli več ne Do tako kakor prej! To je čisto zrcalo, v katerem si lahko ogleduješ svojo nesrečno prihodnost, preljuba mladina, ako se ne daš pregovoriti, da bi svoje zlobne strasti zatirala o pravem času!
Strasti slednjič (opustivši še druge primere) primerjam vetrovom, ki naprej drvijo barčico našega življenja. Gorje mu, kdor ne zna ali zamudi krmiti! Ko bi pa vetrov ne bilo, tudi ne pridemo dalje. Le to prednost imamo, da ko pravi mornarji ne morejo ustaviti viharja, mi pa s pomočjo Njega, ki je zapovedoval vetrovom, z velikim trudom ustavimo strasti in jih- dobimo v svojo oblast. In srečen, kdor jih ima v svoji oblasti, jim kakor kralj zapoveduje; dobre si voli za svoje služabnice, slabe pa odločno odganja od sebe. Ko bi bil tudi raztrgan pastir v planinah ali preprost drvar v gozdu — njemu -gre kraljevska čast!
Da bi čeloma razvil in dognal prekori8tni nauk o strastih, moral bi opisati še posamezne strasti vsako posebej, vendar naj tu zadostuje le splošno (saj je tudi splošnega pomena "lačen in žejen"), ker o posameznih strastih je bilo že govorjenje nekoliko,' pride pa še pozneje na vrsto.
Pridelek avstrijskih premogovnikov januarja 1915.
Ministrstvo za javna dela je izdalo statističen pregled pridelane množine premoga v avstrijskih premogovnikih za januar 1915. Nakopalo, ozir. izdelalo se je ka-menitega premoga: 12,848,000 q surovega premoga, (lani v istem mesecu 14,649,000 q), 190,000 sto-tkov briketov (171,000 q) ter 1,-454,000 q koksa (2,194 q), Ruja-vega premoga se je pridelalo: surovega 19,482,000 q (23,428,000 q) ter 226,000 q briketov (243,-zagorskega revirja je znašala v januarju 930,280 stotov rujavega premoga. Celokupna produkcija avstrijskih premogovnikov v mesecu januarju t. L znaša 34,201,-700 q naproti 40,685 100 q v januarju t. 1. je torej za približno 6 in pol milijona meterskih stotov manjša kakor lani istega meseca.


Slama je navadno rumenkaste barve. — Ako se pa morda kak mož zateleba v kako "slamnato" vdovo, tedaj postane popolnoma slep za spoznavanje barv.

K« S- K«
l;
WWWVI W\\\\\^
I Jednota i
g-g

Ustanovljena v Jolietu, III dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jo-lietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898.
GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048
Od ustanovitve do 31. marca 1915. skupna izplačana podpora
$1,051.290.40.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago 111 L Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N .Chicago St., Joliet, ni. H. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, Hi. . Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, m. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Prank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, IU. Frank Frančič, 293 Reed St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 1306 E. 55. St., Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
telefon: Canal 2487.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 1951 W. 22nd PI., Chicago, 111.
[jjURADNO NAZNANILO.
V prevdarek.
krajevnim društvom in članstvu K. S. K. J.
Odkar so stopila naša nova pravila v veljavo, je došlo glavnemu uradu K. S. K. J. od krajevnih društev že par pritožb, da se je na zadnji konvenciji določilo premalo odškodninske podpore za gotove slučaje pri ponesrečbah. Nekatera društva so mnenja, da naj hi plačevala naša Jednota tudi nekaj podpore, ali odškodnine za izgubo treh, dveh in enega prsta na roki
Res je, da naša Jednota dosedaj ie nikdar odškodnine ni plačevala članom za slične poškodbe. Od leta 1903 do leta 1914 se je plačevalo le za izgubo 4 prstov na eni roki četrtino zavarovalnine oz. posmrt-ninskega zneska, dele pa zadnji konvenciji v Milwaukee, Wis. se je odločilo za tako poškodbo določeno podporo $200. —
Dne 23. aprila t. 1. sem se v tej zadevi posvetoval z ostalimi gg. gL odborniki v Jolietu, HL Določilo se je, naj se o stvari vsa krajevna društva K. S. K. J. sama iz-
javijo in določijo tudi kako podporo za izgubo treh, dveh ali 1 prsta na eni roki, če jih je volja?
Cenjeni člani in članice! Pomniti je pa pri tem, da ne bode sedanji poškodninski asesment 5c nikakor zadostoval, ako želite, da se podporo določi še za gorioznačene poškodbe na roki!
Iz pravil vseh drugih slovenskih podp. organizacij se lahko prepričate, da se mora pri vseh teh vplačevati več nego 5c za člana (ico) v poškodninski sklad. Z malimi a-sesmenti se ne more nikakor pokrivati velikih izdatkov.
Krajevna društva naj torej raz-motrivajo to zadevo na svojih sejah in naj se izrazijo o povišanju te podpore in tudi povišanju tega asesmenta. Glavni odbor bode na svoji prihodnji polletni seji meseca julija t L že lahko uvidel koliko društev je za to novo točko in koliko pa ne? Zatem pride zadeva na splošno glasovanje. . .Društva imajo sedaj lepo priliko pošiljati svoje tozadevne resolucije ali izjave naravnost "Gla silu K. S. K. Jednote." S sobratskim pozdravom Za glavni odbor K. S. K. J. Paul Schneller, predsednik.
K 50. letnici zaslužnega moža.
(Nekoliko podatkov iz življenja in delovanja gosp. Josip. Stukel-na, ustanovnika in prvega predsednika K. S. K. J. ter do-stavek kako in zakaj se je vstanovila K. S. K. J.)
Danes prinašamo zopet na tem mestu sliko moža, ki si je iztekel aa društvenem polju v Ameriki mnogo zaslug — sliko gosp. Jo-»p Stukel-na, vstanovnika in prvega predsednika naše K. S. K. J. Te črtice naj mu služijo v znak spoštovanja in zahvale, K-S. K J. za njegovo požrtvovalno pijonirsko delo na tem polju
baš sedaj--ko bode praznoval
dne 17. maja t. 1. svojo 50. letnico. Začnimo torej najprvo z njegovim življenjepisom, kojega nam je naš slavljenec sam dopo-slal za objavo:
Gospod Josip Stukel se je rodil dne 17. maja leta 1865 v Petrovi vasi št. 8, fara Črnomelj na Dolenjskem. Njegovi stariši so bili kmetskega stanu, ki so pošiljali dečka v ljudsko šolo, da se je priučil potrebnih ukov za vsakdanje življenje. Kot 17 letni deček se
je napotil za srečo semkaj v A meriko in je dospel v New York dne 27. aprila 1. 1882; podal se je takoj k svojemu stricu na kmetijo v Nashville, Iowa (Jack son Co.) drugo leto zatem se je pa preselil v Chicago, 111. V prostih urah zvečer je obiskoval kaj-rad večerne šole, da se je priučil našega deželnega jezika: angleščine.
Meseca sept. 1. 1885 se je zaročil tukaj z gdč. Margareto Žugel. rodom iz vasi Čpril, blizu Metlike Tukaj v Chicagu je živel blizu 6 let v sredini med Slovenci na Centre Ave. in 18. ulici. Mr. Stukel je vstanovitelj društva sv. Martina, sedanje ime: sv. Štefana št. 1. K. S. K. J., Chicago, 111. Dne 1. aprila 1890 se je preselil s svojo družino v Joliet, 111., kjer je imel svojo trgovino do 1. julija 1. 1895, potem se je pridružil k mestni policijski službi v Joliet, Tli., katero opravlja še dandanes. Za časa svojega bivanja v Jolietu je vstanovil društvo sv. Jožefa št 2 K. S. K. J., društvo sv. Cirila' in Metoda št. 8. K. S. K. J. in L 1890 Slovensko Godbo, ki je bila ena izmed prvih slovenskih godb v naši novi domovini. Deloval je tudi marljivo pri cerkvenem odboru pri vstanovitvi prve slovenske cerkve v Jolietu.
Družino Jos. Stukel-na je blagoslovil z 8 otroci. Enemu izmed starejših sinov, roj. 2. marca 1887 se je posrečilo, da je bil po očetovi in materini volji posve čen v duhovnika 4. sept. 1910, to je sedanji župnik Rev. Josip F. Stukel v Waukegan, 111: Izmed otrok je bilo 6 sinov in dve hčeri; dekleta se nahajati še pri stariših v Jolietu, en fant obiskuje vseučilišče v Bourbonnais, 111., trije se nahajajo na kmetijah v Montani. najmlajši sin je pa umrl pred 5 leti. š
Iz gorinavezenih podatkov ae razvidi, da je Mr. Stukel dosti pripomogel k napredku slovenske naselbine v Jolietu, 111. Največja zasluga in pripoznanje pa gre našemu slavljencu zato, ker se tako trudil za vstanovitev naše K. S. K. J. V dostavek ali po prave k k zgodovini naše Jedno te, priobčene v prvi štev. glasila dne 13. januarja t. 1. nam je do poslal M. Stukel baš sedaj še sle deče vrstice:
Kako in zakaj se je vstanovila K S. K. J. 1. in 2. aprila 1. 1894 v Joliet^ 111.?
V Jolietu smo imeli pred vsta-novitvijo K. S. K. Jednote dva podporna društva in sicer: dru štvo sv. Jožefa, sedanja št. 2 pri Jednoti in društvo sv. Jurja, se dan j a št. 3 pri Jednoti. Oba dru štva sta spadala k I. Češki R. K Jednoti.
Z veseljem sem zasledoval no vice in poročila v tedaj še mla demu listu A. S., da se naša slo venska podporna društva po raz* nih malih naselbinah množijo. Tedaj sem si mislil: Čemu bi tu di mi, v Zedinj. državah živeči Slovenci, ne poskusili sreče vstanovitvijo lastne podp.Jedno-te? Nekega večera se torej napotim v župnišče k našemu tedanjemu vrlemu župniku, sedaj že blagopokojnemu Rev. F. S. Šu-šteršieu in sva se dolgo časa po govarjala glede vstanovitve Jed note. Rev. Šušteršič, mož blagem ga srca, je bil takoj navdušen za to stvar. Rekel mi je: "Kako pa naj sploh začnemo?" Jaz sem bi tedaj I. tajnik pri društvu sv. Jožefa, rojak in sobr. Mihae Vardjan je bil pa I. tajnik pri društvu sv. Jurja v Jolietu.
Tako smo se sestali zatem še enjfrat vsi skupaj, kjer se je do-loielo, da naj Mr. Vardjan na znani vsem tedanjim slov. podp. društvom širom Amerike, da na meravamo tukaj v Jolietu vsta-noviti lastno ali slovensko Jednoto za vsa katol. slov. podp. društva. In res se je na bodrilna pisma Mr. Vardjana odzvalo več društev, ki . so navdušeno pozdravljali to idejo. Skoro vsi so se strinjali in izjavili, da se ho čejo združiti z našimi društvi 3ri vstanovitvi Jednote. Čez ne-saj časa smo se zopet sešli skupaj pri Rev. šuštereiču v žup-nišču, kjer je Mr. Vardjan spo* ročil o dobrem vspehu glede po živa za vsrtanovitev Jednote. Razgovarjali smo se dalje, kedaj ravno bi bil pripraven čas za vstanovno zborovanje, ali prvo konvencijo, koja naj bi se vršila tukaj v Jolietu? Določili smo ko nečno za to dan 1. aprila 1894 in da naj tedaj pošlje vsako dru štvo enega delegata po številu članov do 50; in potem za vsakih 50 članov dalje zopet enCga itd
Rev. Šušteršič je bil tedaj tudi urednik A. S., radi tega smo določili, naj se stvar glede nove Jednote obelodani tudi v listu, kar se je naravno z veseljem izvršilo. Kmalu ^ zatem so pričeli naši vrli rodoljubi pisati lepe članke v A. Sv o vrednosti slov. podporne Jednote, o združenju in o medsebojni slogi, da bi se na ta način kaj več ukrenilo za naš slovenski narod in sv. vero. Posebno so se s članki odlikovali Rev. F. S. Šušteršič, Rt. Rev. Josip F. Buh, tedanji dijak Matija Šavs in še mnogo drugih. Bog jim to delo stotero poplačaj! — Napočil je torej težko pričakovani in napovedani dan vstanov-nega zborovanja 1. aprila 1894. Sestali smo se na tem zborovanju v Jurjevčičevi dvorani na vogalu Chicago in Ohio ceste, Joliet. 111. Za časnega predsednika sem bil izvoljen jaz, Josip Stukel, in tajnikom Mihael Vardjan, vsja-novne seje so se vdeležili tudi Rev. Šušteršič in Rt. Rev. Bijh, ter več delegatov, ki so zastopali ra2na društva. In sedaj so se pričeli lepi govori Rev. Šušteršiča in Rt. Rev. Buha o vrednosti in velikem pomenu Jednote za alo-
i narod v Ameriki; tudi so se oglašali razni delegati s slišnimi govori. Zatem se je vršila pomenljiva točka dnevnega reda: glasovanje za združitev slov. podp. amer. društev in za vstanovitev Jednote. Debata glede
je dajala mati pri njih slovesu, ali odhodu v Ameriko, tedaj ko je zapušeal(a) svojo rojstno hišo; organizacije, ki je storila že toliko dobrega za slovenski narod v Ameriki! Mr. Stukel polaga tem potom
imena nove Jednote je bila pre- ali danes še enkrat na srce vsem
Slovenkam širom
cej živahna. Eni so zahtevali ime "Jugoslovanska Katl. Jednota", drugi pa "Kranjsko Slov. Katol. Jednota". Dva duhovna sta bila za prvi predlog, ali za prvo ime, a vsi drugi delegati pa nasprot no; tako se je torej z večino določilo ime K. S. K. J., ki je bila tem korakom formalno ustanovljena:'
Potem "smo sestavljali in nadaljevali še pravila ter zaključili, da se ima vršiti prih. zborovanje ali konvencija dne 5. julija 1. 1895 v Tower, Minn. Temu je sledila dne 2. aprila 1. 1894 volitev prvega glavnega odbora K. S. K. J. in sicer s sledečim izidom:
Josip Stukel, I. predsednik, Joliet, 111.
Štefan Pašič, II. predsednik, Tower, Minn.
Mihael Vardjan, I. tajnik, Jor liet, 111.
Ivan Pakiž, II. tajnik, Ely, Minn.
Štefan Štanfel, blagajnik, Joliet, 111.
Math. Brunski, I. nadzornik, Chicago, 111.
Ivan Oberstar, II. nadzornik, La Salle, 111.
Peter Miketič, III. nadzornik, Joliet, 111.
Rev. F. S. šušteršič, duhovni vodja, Joliet, 111.
Slovencem in
naše nove domovine: pridružite se K. S, K. S tem boste sledili zlatim besedam svojih starišcv v stari domovini in dajali tudi lep zgled Vašim otrokom! —
Ob zaključku izraža Mr. Stukel še priznanje sedanjemu vrlemu odboru K.S. K. J., ki deluje v korist celega članstva, od gl. predsednika do zadnjega gl. odbornika. Znano mu je, da je to težavno in odgovorno delo, ker se mora prestati večkrat dosti grenkosti; — toda kadar vidi pred seboj gl. uradnik nakaznico v izplačilo posmrtnine za umrlim očetom, materjo, sinom ali hčerjo, — tedaj ga prešine notranja zavest, da dela koristno reč v pomoč nesrečnih vdov
in slovenskih sirot!--
Za časa predsedništva Mr. J. Stukla je štela naša Jednota 500 Članov, pod sedanjim predsednikom pa šteje okoli 13.000 Članov in članic.
• • •
Vrlemu in zaslužnemu slavljencu Mr. J. Stukel-mu kličemo iz dna srca: "Bog ga živi še mnoga, mnoga leta, ter mu obilno povrni vse, kar je storil za našo Jednoto dobrega!
Josip Stukel,
vstanovnik in prvi predsednik K. S. K. J., ki bo obhajal dne 17. maja t. 1. svojo petdesetletnico.
II.—Glavno	zborovanje v Tower, Minnesota.
Drugo glavno zborovanje se je vršilo dne 5. julija 1. 1895 v Tower, Minn., kojega se je vde ležilo več delegatov. V odbor za 1. 1986 so bili izvoljeni sledeči gl. uradniki:
Josip Stukel, I. predsednik, Joliet, 111.
Josip Panian, II. predsednik, Joliet, 111.
Mihael Vardjan, I. tajnik, Joliet, 111.
Karol Bernik, II. tajnik, Bi-wabik, Minn.
Štefan Štanfel, blagajnik, Joliet, 111.
Math. Brunski, I. nadzornik, Chicago, 111.
Ivan Oberster, II. nadzornik, La Salle, 111.
Frank Trampuš, III. nadzornik, Virginia, Minn.
Rev. F. S. Šuštaršič, duhovni vodja, Joliet, 111.
Prihodnje zborovanje se je vršilo zatem leta 1896 v Jolietu,
III."	--
Gospod Jos. Stukel je služboval kot I. predsednik K. S. K. J. samo še pol leta po towerski konvenciji; zatem je pa to službovanje odklonil, ter izročil urad ništvo in knjige tedanjemu podpredsedniku Josipu Panianu. Vzrok temu je bil, ker je odbor sprejel v Jednoto neko nesposobno osebo ali člana. — Bil je [>ač še kasneje na konvenciji v Olevelandu, O., izvoljen II. tajnikom.
• • •
Mr. Jos. Stukel želi povodom svoje 50 letnice K. S. K. J. največ vspeha! Bog ga je ohranil še čilega, zdravega. Čuti se srečnega ,ter veselega, da je bil tako srečen, da je pomagal pred 21 leti zasaditi ali zasejeti seme našega podpornega in dobrodelnega drevesa: K. S. K. J., organizacije, ki veli in opominja svoje sinove in .hčere, naj se vedno Spominjajo onih lepih naukov, koje jim
Mark Twain v avdijen-ci pri avstrijskem cesarju.
Največji in najbolj znani a-meriški humorist Samuel Lang-horne Clemens — "Mark Twain" je potoval leta 1890 po Avstriji in se je mudil dlje časa na Dunaju. Želja sedaj že umrlega najbolj slovečega humorista na svetu je bila, da si ogleda tudi avstrijski cesarski dvor, ter da se pokloni cesarju Franc Josipu. V tej zadevi se je obrnil Mark Twain na tedanjega tajnika pri ameriškem poslaništvu na Dunaju DiS Karol V. Herdlicka, rodom Čeha. da bi mu pripomogel do avdijence.
Marka Twaina je zelo skrbelo kaj naj bi j>red sivolasim cesarjem govoril, da bi ne prišel v kako zadrego; to svojo skrb je naravno odkril že preje tajniku ameriškega poslaništva. Bal se je, da bode v navzočnosti cesarja tako razburjen, da sploh ne bo mogel svojega malega pozdravnega govora na cesarja končati.
Dr. Herdlicka ga je kmalu zatem potolažil naj bode brez skrbi radi tega rekoč: "Cesar bo že preje vedel, kar mislite govoriti. Pošljite vaš nagovor v cesarsko palačo že nekaj dni pred avdijenco; ako mu ne bo všeč nagovor, — vas tudi ne bo sprejel v avdijenco. Sprejem pri cesarju se vrši na sledeči način: Cesarja bova našla sredi velike sprejemne dvorane v svoji pala-
to odgovoril. Takoj zatem je pričal humorist Twain S svojim nagovorom; komaj je pa dovršil 2 stavka, je posegel že cesar Franc Josip v besedo s tem, da je nekaj zašepetal Dr. Herdlicku v nemščini, — obrnil svoje pete in se napotil proti stranskim vratam. Tajnik Herdlicka je naravno cesarju sledil v stransko sobo in pustil Twaina odzadaj. .
"Počakajte gospod doktor! To se še ni izvršilo vse po vašem navodilu ali po vaših besedah. Ali naj nadaljujem svoj govor?" je klical v angleščir. Mark Twain Dr. Herdlicku.
Ta mu je zatem razložil, da je cesar dejal v tej zadevi sledeče: "Povejte Mr Clemensu (Mark Twainu) da ni potreba z govorom nadaljevati, ker sem ta nagovor že včeraj čital. Pojdita o-ba skupaj v mojo privatno pisarno!"
Te besede so Mark Twaina zelo potolažile; sledil je Dr. Herdli-sku v privatno pisarno cesarja kjer je cesar prezrl vso formali-teto, ter je oba Američana zabaval po domače skoro celo uro..
To je.naredilo na humorista globok in povoljen utis, prešnji strah glede avdijence in nagovora pred kronano glavo ga je minul popolnoma; najbolj so se pa Twainu dopadle podarjene smodke iz cesarjeve pisalne mize. Kakor znano, je bil Mark Twain do svoje sbrti strasten kadilec.
Tako se je bližala ta zanimiva avdijenca h koncu. Cesar Franc Josip se pa pri tej avdijenci tudi ni oziral do cela na dvorno etiketo, ker je krepko stisnil roko Mark Twainu pred odhodom v pozdrav, istotako tudi njegovemu spremljevalcu.
Ko sta dospela naša dva Ame-rikanca v hotel, kjer je stanoval Mark Twain, sta pronašla, da se je cesar Franc Josip zopet izvan-redno izkazal. Poslal je namreč tjakaj Twainu po nekčm lakaju cel ducat škatelj najboljših smodk, kater«^ so humorista nepopisno razveselile in iznenadile.
či; jaz vas bom peljal po dvo-
rani do njega ter vas bom jaz vladarju predstavil s formalnim nagovorom. Na cesarjeve besede, se oglasite vi v angleščini, kar govorite obrnjeni proti meni iaz bom pa vse vaše stavke ponovil cesarju v nemškem jeziku. Cesar bode nato gotovo kaj pripomnil ali odgovoril v nemščini in sicer napram meni, jaz vam pa nato prestavim njegove besede."
"Ali je to vse, pri taki avdijenci?" je nadaljeval Mark Twain vidno razburjen.
"Da. — Nikar pa ne ponujajte cesarju desnice v pozdrav, to bi bil namreč neodpustljiv prestopek dvorne etikete. Takoj, ko bodeva pri cesarju s poslovilnim pozdravom gotova, — se bodeva zopet odstranila z dvora," ga je potolažil Dr. Herdlicka.
Ko se je približal določeni dan avdijence, sta se podala oba navedena Amerikanca v cesarski dvor. Treba je bilo iti mimo dosti dvornih straž, predno sta dospela Mark Twain in Dr. Herdlicka do sprejemne dvorane.
Vrata iste so se torei odpria. — Humorist in poslaniški tajnik sta se spoštljivo bližala postaranem monarhu, nakar sta se mu glob6ko priklonila. Dr. Herdlicka je Twaina predstavil cesarju, ka-taBr je to na cesarskih dvorih o-bičaj. Cesar jima je prijazno na-
RaznoterostL
Amerikanske kupčije.
Newyorska "Evening Post" navaja najnovejša naročila triplg-entente v Ameriki: Francija je naročila 900 petnajstcentimeter-skih havbic, ki morajo biti v 18 mesecih gotove, 3,500.000 kg. smodnika, 100,000 pušk sistem Remington s 13 milijoni nabojev ter velikanske množine artilerijskega streljiva.
Anglija: 200.000 pušfk sistema Winchester in 200,000 sistema Remington s streljivom, 500.000 pušk za vežbanje, 1500 strojnih pušk, 50.000 revolverjev, 20 oklopnih avtomobilov, 2 milijona kg. smodnika.
Rusija: 50 možnarjev kalibra 23 cm. za 12 milijonov dolarjev smodnika, 100.000 karabinerjev, veli-ko množino aeroplanov in 40.000 pšic za avijatike.
Eden najslavnejših mož XVI. stoletja je Poljak Peter Skarga, znamenit govornik in pridigar, u-čenjak in temeljit zgodovinar, ki je poleg bistrega razuma imel plemenito, angeljsko srce. Dasi je bil pridigar kralja Zigmunda III., vendar je živel jako akronamo. Nekoč je potoval v Lvov "ter se je ustavil v majhnem trgu. Tu je o-pazil blizo neke hiše tolpo ljudi. Povprašujoč po vzroku, je zvedel, da se tu prodaja na dražbi orodje ubožnega rokodelca, ki se je zaradi bolezni močno zadolžil ter ni mogel vmiti dolga. "Koliko pa je dolžan?" vpraša Skarga. "Sto zlatov,'' odgovore ljudje. Skarga je molčal, ukazal peljati dalje, in ko so se že nekoliko oddaljili, ukaže vozniku, da naj ustavi voz. Nato izvleče iz vreče sto zlatov, jih dš vozniku ter reče:
"Vrni se ter kupi za teh sto zlatov prvo uglednejšo stvar, ki jo bodo tam prodajali". Služabnik je takoj izvršil gospodarjev ukaz. Uprav, ko je prišel na mesto, so prodajali trinožnik. 'Sto zlatov!' zakriči voznik. Vsi ga pogledajo; nekateri so se glasno smejali, drugi pa so dejali: "To je bržkone norec!" Toda kako so se začudili, ko prodre tujec v kmetiški svoji opravi množico ter ponovi: "Dam zanj sto zlatov!" Po teh besedah položi na mizo denar, ki ga je zahteval upnik. Dolg je bil takoj plačan, nesrečni oče in njegova rodbina pa rešena bedfe.
Izza ikrlatastih in zlatih par je solnce obsevalo zujajoči se tabor sedemnajstega redovnega pehotnega polka blizu majhne boseiK8ke vasi. Naglo se je dvig-. nil slok in majhen mlad lajtnant s črno polno bratlo in z modrimi očmi s postelje pod milim nebom« raz snopje na ječmeniSču; obraz mu je bil izredno resen, tožen, zamišljen.
Ko so ga na cesarjev rojstni dan lani na vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu izbrali iz četrtega letnika za poročnika si je dal s tovariši narediti novih posetnic. Vsi židane volje so jih nabili na vrata in srečkali, po ka terem redu bodo streljali vanje z revolverjem. Šalili so se: Čigar vizitnico zadene kroglja,"tisti pade na bojišču! Že prvi strel je prevrtal njegovo karto... Od-sihmal so mu rojile slutnje o rani smrti neprestano po glavi. V prvem boju pri Varcarovem mu je pred dvema dnevoma svin-čenka prevrtala in ožgala parama tn i plašč. Zastonj so mu go-voroli tovariši, da je to ona krogla, prerokovana mu v akademiji.
•Sluga mu je prinesel vode v menažni skledi. Poročnik se je umil in použil revni zajtrk, kos komisa, v trdo kuhano jajce in požirek vodenega ruma.
Prihajali so nekateri častniki njegovega bataljona; vsi so se mu zdeli dobre volje. Od hudih naporov so bili jako shujšani, in ogoljene uniforme so jim bile mnogo preširoke.
"Danes bo kaj lepo, Josip," mu je dejal prvi po kratkem pozdravu.
"Pa vroče!" je dodal drugi hitro. "Sedmi avgust leta 1878. si utegnemo dobro zapomniti! Ulanci so našli železna vrata trdnjave Jajca zaprta. In štiri Kruppove topove imajo Bosnja ki, če ne več."
"To bo pa spet semenj, kakor predvčerajšnjiim pri Varcar-Va-kufu," je pripomnil tretji.
Lajtnant Josip jih je početko-ma le poslušal, naposled pa je rekel: "Danes pridem jaz na vrsto. Kar ne morem se iznebiti slutnje, da padem!" Izgovarjal je to z enakodušnim glasom žalostnega preverjenja, kakor nekaj nepobitno gotovega, kar je človek večkrat premišljal sam zase in našel vedno enako neiz-premenljivo in neodvratno.
"A, beži, no beži!" je vzkliknil prvi oficir. "Nikar ne bodi tak nepoboljšiv črnovidec! — Vstaši so ustaši. Streljajo mnogo previsoko. Ne bodo ga dolgo markirali, ne P Sicer pa utegne zadeti krogla vsakega izmed nas!"
*1 Boste že videli." je odgovoril, obrnivši se v stran.
Iz bližine naokoli je slišal zamolkel ropot, žvenket orožja, ukaze. Naredniki, vodniki so hiteli semintja, vojaki so zadevali težke telečjake na rame. Mlad infanterist z nežnimi, skoro dekliškimi potezami se je držal ne* znansko kislo, pa je klel kakor star Madžar; izgubil je svojo ljubljeno Linnemannovo lopato in stikal povsodi za njo.
"Kako bomo marširalif" je vprašal drugi častnik. "Ali ve kdo "kaj ° tem?"
"Jaz, gospoda," «e je oglasil prvi. "Ulanci in strelci so že odšli. Najprva odkoraka genij-ska stotnija, za njo pionirski oddelek našega polka; potem naš tretji bataljon, gorska baterija 1/X., naša peta in šesta kompa-nija, naposled pa prvi bataljon. Naša enajsta stotnija pojde za desno stransko varstvo onkraj Jezera."
Tovariši so se poslovili. Na-" redniki so šteli in uvrščali moštvo, zastavonoša je prevzel mno-gokod prestreljeno zastavo. *
Lajtnant Josip je stopil k svojemu vodu ip pregledal veipidlov-ike. Zapori so zaropotali in za-jžvenketali, vojaki so nabili puške in jih zadeli na rame.
Čete so se jele pomikati. Na levi strani ceste so se dvigali vrhovi, pokriti tu z grmičevjem, tam z njivami; na desn pod cesto pa 86 je ob gozdnatih gričih v idilskem miru zrcalilo ozko in dolgo Jezero s svojimi kristalnimi vodami.
Na ovinku ceste je videl, da so krenili prvi oddelki daleč tam spredaj na levo navkreber, in
vražnih pušk. Kar je konjika s svetlomodro desetnik petega ulanskega polka je jahal nazaj. Desnico je tiščal na ranjeni bok; s smrtnobledim, pretvarjenim obrazom, toda še vedno trdno in pokoncu je sedel v sedlu. Izpod bele rokavice so kapale rdeče kaplje in lile po sedlu i» desnem škornju v cestni prah. Jezdec je vprašal, kje je pomočišče in oddirjal s svojim žoltkom. Pešci so se nehote spogledovali ; v vseh očcfh je trepetal kalni svit neprijetnega prii čakovanja.
Trume so se ustavile in čakale; to so bile plahe, neskončno dolge minute. Pešaki so tiho govorili po vrstah; lajtnant je razločil posamezne poluglasne slo venske besede in kletve. Skozi daljnovid je razločil med drevjem obrisje zidin daleč tam spredaj onstran Jezera, odkoder so vstaši neprenehoma streljavkali v sprednje stotnije. Strelci so se že razdelili v roje in raz skalnatega pomola na levi nad cesto odgovarjali sovražniku s puška mi. Tudi gorska baterija je zavija na levo. Težko se je pomi kala bičana tovorna živina v jarku na strmine.
Čete so korakale dalje, kmalu pa zapustile cesto in se obrnile na levo po strmem skalovju med živo trnje in bodeče grmičevje. Ves usapljen je ril lajtnant skozi trnulje in robidovje; uznojen je postal zgoraj, si otiral pot in pil z dolgimi, žejnimi požirki mlačno vodo iz čutare. Videl je, da sta major in pribočnik rrfzjahala konja, in zaeno slišal brenčanje kakor od velikih muh; bile so zavratne izgubljene krogle. Naenkrat se je razlegnil oster pok. ŽVižgaje in pošastno zavijaje v zraku je priletelo nekaj belkastega nad glavami in izginilo zadaj.
"Na tla!" so velela povelja.
Reservne stotnije so ležale na veliki koruzni njivi za nizkim grebenom. Bolj gori spredaj se je štab ustavil za gorsko baterijo.
Lajtnant Josip je videl tovariša zk tovarišem hiteti na gorenji kot polja v majhen used in je šel tudi sam tja ogiedavat sovražnikove pozicije.
Onkraj kotlinaste doline, preko tisoč korakov široke in polagoma nižajoče se proti Jezeru, je videl skozi svoj daljnogled za gostim hrastovjem in za nasipi v treh vrstah temne obraze, pisane turbane in bele košulje vsta-šev, rdeče fese in raznobarvne uniforme nizamov, rednih turških vojakov. Natančno in fino so se odražale lične postavice od ozadja, kadar je razgnal veter goste oblake smodnikovega dima. Na sovražnikovem levem krilu in na sredi onostranske rebri pred očrnelo trdnjavo je bruhalo šest topov bombo za bombo. Od skale na levo do avstrijske baterije so se vrstili roji desetega strelskega bataljona; za njimi ležali oddelki reserve.
Pravkar so nesli strelci ranjenega častnika z bojišča. Zadaj za njih krdeli je sedel brigadir, generalni major nadvojvoda I-van Salvator na skalini; blizu njega je hodil z uklonjenim životom divizijonar vojvoda Viljem Wurttemberg v gubati generalski bluzi, s kapo na zatil niku, z rokami na hrbtu iiemir no gorindol, majal z belosivo glavo in nervozno odbijal sabljo z levim škornjem.
V tem so se nakopičile na nebu težke svinčenosive kepe oblakov. Po razpaljepem/ zraku so doneli preleteči visoki glasovi turških trobent, iff temne trume so hitele podaljšati sovražnikovo desno krilo.
"Kje so Leopoldovci, Hrvati?" je vprašal nadporočmka ležečega poleg njega v plitvem udoru.
"Na levi. Da bi le kmalu zajeli sovražnikovo desno krilo in ga popadli za njegovim hrbtom! Premalo nas je; pametneje bi bilo, či bi bili počakali prvo gorsko brigado. Le j ,lej, tu dirja ž<i druga ordonanca divizijonarja prosit podkrepljenja. Ce se umakne naše levo krilo preveliki sovražni sili, moramo vsi v Jezero, ali pa pod handžar."
Častniki so se vrnili k svojim vodom. Po grmovju, po grčavih hrastičih je jelo strahotno šumeti in vršeti; lub in perje, odllbe-ljene veje so podale na tla, mrke
le-80 se
in od Jezera sem je sunkoma ^ hala plašna sapa. Od onostran-skih hribov so odmevali žalobni jeki.
Bilo je proti eni. Okrogli, gosti oblaki smodnikovega dima, sketajočega se sivo in belo, se dvigali, viseli v vzduhu in zlivali v meglen zastor. Tajin-stven mrak je osenČal bojišče. Od otemnelega neba so padale prve velike kaplje. Vojaki so komaj razločevali muho na puški; njih streljanje je ponehava-lo. Viharen dež s? je usul iz hu dournih oblakov, kakor bi jih bila presekala velikanska sablja. •V malo trenutkih so bili bojevniki do kože mokri. Sovražna granata je padla pred * la jtnanto-ve roje, toda ni se razpočila v premehčani zemlji.
Naposled je solnce posvetilo skozi razkosano oblaeino in ujas-nilo se je nebo; pogosteje so zopet pokale puške in grmeli ka-noni. Izza smodnikovih megla je videl lajtnant skozi daljnogled na vsej sovražnikovi vrsti rdeče ognjene toke, ter slišal grozen grohot in zategle krike: "Allah il Allah! Allah il Allah!" Rdeči-in zeleni prapori s polumeseci in konjskimi repi so vihrali v vetru. Tuintani je zamahnila oborožena roka nad nasipom, izgnila pisana povojnica za njim, in odnesli so ranjenca nazaj. Vedno gosteje so žvižgale krogle nad porocnikovo glavo in se zarivale blizu njega v mehka tla.
Naenkrat se je zvalil vojnik pred njim na hrbet. Krogla ga je zadela nad levo oko. Noge so se mu nekajkratov hitro skrčile, in že je iztrepetal. Poročnik ie ' spoznal onega mehkoličnega infanterista, ki je zjutraj izgubil lopato. Tu je ležal nepremično s pokojnim izrazom na obrazu, očrnelem od smodnika. Ledeno mrzlo je preletelo poročniku hrbet. Opazil je, kako se mu trese roka. Ali je bil to smrtni strah? Hitro je obrnil pogled od ubitega in vzdignil glavo s kljubovalnim ponosom.
Mislil je na- domovino, na Kras. Srce mu je utripalo burno; gomzelo mu je po vseh živcih. Kadar so pokale puške, sosednih oddelkov hitreje, sta mu rastla samozavest in pogum; kadar pa je streljanje ponehavalo, se ga je iznova loteval mučni nemir.
Proti trem so se promikale poslednje reserve v bojno vrsto. Druga in tretja stotnija je hitela z nasajenimi dolgimi bajoneti po nevarnem potu pomagat levemu krilu, ki so ga ljuto napadali hrabri vstaši.
"Prvi vod v roj! Drugi v pod poro!" je ukazal stotnik, majhen čokat mož s svetlosivimi očmi ,rjavo brado in orljim nosom; pokazal je smer s sabljo.
"Rojna vrsta! Vod za mano!" je kričal poročnik Josip, skočiv-ši pred vojake in jim velel s sabljo. vsaksebi. Roji so se razdelili in hiteli naprej za bližnje zakri-lje. Lajtnant je pokleknil dvajset korakov za njimi na tla.
"Streljaj! Cilj sovražnik! — Šeststo!" je vpil.
Od gorske baterije je grmelo venomer in potresala se je zemlja, podrhtavali so zrakovi.
Izkusal je, da bi mislil na kaj drugega, nego na kri in nevarnost, ali ni se mil dalo. Z vsiljivo živahnostjo se mu je vračala domneva, da bo padel. Mučila ga je strašna razburjenost. Zbudila se mu je neukročena, strastna želja, da bi zagrabil puško in streljal z infanteristi vred. Krogla se je zarila dva komolca pred njim v zemljo in mu brizgnila blata in osmojene trave v obraz. Precej potem je prižvižgalo ne^ kaj svetlega po zraku, padlo komaj petnajst korakov . pred rojem na tla in se sukalo kakor vrtavka. Ttfnak bel dimček je preteče sikal in se kadil iz granate. Nehotoma je legel lajtnant na tla in zamežal. Zdaj je zablisnilo, počilo, streslo tla in zagrnilo vse v gost dim... Vojaki so se norčevali; nihče ni bil ranjen. Vroče cevi njih pušk so se svetile v solncu; srditi obrazi so jim rdeli od razburjenosti, bo-jaželjnosti, razkačenosti, besno-sti. Kakor prežeči levi so ležali tu in držali kazalec venomer ob puškinem jezičku, vsak čas pripravljeni na moritev.
Tedaj mu je prišlo povelje, naj pritisne zopet naprej, j- Fred roji je bil gorski travnik, širok
dvesto korakov, brez zaklona,
44Torej zdaj!" si je mislil poročnik. Ljudje so vzdigali glave in gledali nazaj. "Torej zdaj. . da... gotovo!"
Z jasnim močnim glasom je velel vojakom, naj nehajo streljati. Moštvo je ponovilo ukaz z divjimi, hripavimi klici.
"Naprej!" je kričal in skočil pred vod. Zdelo se mu je, da je komandiral to drug, tujec. Srce mu je utripalo do vratu, ustni koti so mu drgetali, oči so mu plamtele.	,
Piščalke so zapiskale; voditelji so vstali in dirjali z upognjenimi životi naprejj dolge nožnice bajonetov in sabelj so žven-ketaje bile ob stegna; patrone so ropotale v patronjakih. Nekaterim vojakom je trepetal čuden, blazniv smehljaj okoli odprtih ust.
Slišal je hitro sopihanje za sabo. Nekdo je zaukal, in drugi so vriskali za njim. Kakor omočen po opojni pijači je hitel dalje. Bobni so ropotali, žvižgale so krogle, grmeli topovi. Prinesli so ranjencev mimo. Ni se menil več za njih stok, tožbe, kletve, škripanje z zobmi. Na desni, na levi so prodirali drugi vodi, druge stotnije. Junaški Bošnjaki sa ležali na tleh z zdrobljenimi kostmi in krvavečim mesom, s sre-pimi, oteklelimi očmi. Zadaj je slišal vodnika kričati, ali ni ga razumel in pogumno vihtel svetlo sablje visoko v zraku. Naenkrat in kakor toča so se usule krogle.
Kar je začutil pod prsmi udar in nekaj vročega. Onemogla roka mu je padla ob stran in spustila sabljo; zdelo se mu je, da se mu umikajo tla pod nogami Opotekal se je, koleno sa se mu šibila; truden se je zgrudil na tla. Pred očmi so mu plesale škr-latastordeče luči, po ušesih mu je šumelo in bobnelo. Iz rane je tekla temnordeea, kadeča se kri in lila v travo.
Bataljonski prib čnik je prihi-tel k njemu, mu zavezal rano z vojnim pasom in ga rešil iz svinčene toče. Sanitetna patrola ga je položila na nosilnico in ga odnesla v ozadje. Velikansko breme je čutil na malokrvnih možganih. Kaplja za kapljo je cure-la izpod obveze, v naglici nare« jene za silo. Trudna zaspanost ga je osvajala, oči so mežale. Hladan veter mu je usmiljeno poljubljal vroči senci. Nosilci s<T se ustavili in počivali pod košato bukvo.
Ranjenec je dvignil glavo, pogledal naokoli in poizkusil govoriti; težko je ubogal jezik.
"Kaj je to?" je vprašal jec-ljaje.
"Naši kriče "Živio!", gospod lajtnant!" je od govoril blesiran narednik, ki je dohitel sanitejce. "Ni jih boljših junakov, kakor so Kuhnovci. Hrvatje so prišli pomagat o pravem času. Vstaši beže."
Ponesli so ga dalje po raztep-tanem, razritem svetu, kjer je razsajal predkratkim ljut boj. Povsodi so ležali mrtvi sovražniki, razmesarjeni, z izbuljenimi, besno zaobrjenimi očmi, s široko odprtimi očrnelimi usti, ki so navidezno kričala, z raztrganimi prsmi in razbitimi čeljustmi, v oblekah, obrizganih s krvjo in z možgani. Povsodi so se svetile krvave mlake z mastnim oljnatim svitom.
Še enkrat se je poizkusil vzdigniti, ali takoj je omahnil nazaj in čutil v dobrodjeni brezželjnosti in brezvoljnosti le, kako se globlje in vedno globlje potaplja v neizmerne škrlatne temine.
Drugi dan proti večeru so počasi, počasi prepeljali vzdihujoče ranjence skozi tabor v zasedeno mesto. Poročnika Josipa so popadali in zvijali siloviti krči. Z ža-rečimi lici in potnim čelom je ležal v zapuščeni turški hiši z ranjenim častnikom strelskega bataljona na široki klopi, postlani z odejami. Ob strašnih popadih je vselej poklical svojega slugo in se ga oklepal, kakor bi iskal edine rešitve pri zvestem prostaku-roja-ku.
Tovariši so ga poslednjekrat o-biskali lepega jutra; preden so odrinili proti Travniku.
"Zame je vsi kri kraju," jim je dejal. "Niti juhe ne morem uživati več.''
Slabotno jim je stiskal roke in žalostno gledal s svojimi udrtimi, nemirnimi očmi za odhajajočimi. Kmalu nato je slišal enako-
m vojaško _
divizije je m pravilno zalivati
korakal proti Karavlji gori. Razposajeno in izzivalno, doneč in bu-čeč so se razlegali močni glasovi vesele koračnice, da so se tresle stene, in da je odmevalo od bližnjih gora. Poročniku Josipu se je storilo inako; šiloma je zadrževal
"Nikdar se ne vidimo več!" je vzdihnil. "Z Bogom!"
Umrl je po dolgih mukah; uresničila se je njegova zla slutnja.
Vrl.
druge, ne pozabi večkrat gnojiti
Delo na vrtu meseca majnika.
Koncem, majnika in začetkom junija *poberi ocvele hijacinte in tulpe iz zemlje. Posuši jih v senci in potem spravi za nasadite v jeser ni. Zemljo prenovi in nasadi: astre, levkoje, cinje, nagel je, begen-ke in še druge poletne cvetice. Zamakaj pridno, da ti ne uvenejo. Nase j cvetice, ki ti bodo v jeseni cvetele. Presadi cvetice ločnice ma gredico, da ti močne zrastejo. Po velikih posodah nasajenim cveticam, kakor lovor, oleander in
V	sredi meseca nasadi kumare, friol, presadi vseh vrst ohrorta in zgodnjega zelja. Za poznejo rabo naeej: redkvico, špinačo, naaadi graha, peso m solato presadi. Najboljše sredstvo proti škodljivim bolham je pridno zalivanje in gnojenje. Mravlična gnezda uniči le vrela voda. Mravlje se zastrupijo z sirupom ali sladkorno vodo, pomešano s kvasom (pressgerm).
V	vojnih časih se rode dečki
"Dziennik Cieszyneki" poroča, da je med novorojenci v dveh poljskih občinah v Šleziji pretežna večina dečkov. Od L jan. do 15. februarja 1915. se je rodilo v Jaworzu 20 otrok. Izmed teh je bilo 18 dedkov. V Bystrzyci se je v tem času rodilo 16 dečkov in samo 1 deklica.
Ako se primeri človeku, da začne korakati v nižino življenja, ga njegovi sosedje pri tem kaj radi rinejo. Iskati foi pa moral pomoči od sosedov v nasprotnem slučaju, kadar bi rinil voz svojega življenja v klanec.


ROJAKI IN ROJAKINJE
ŠIROM AMERIKE.
Podvizajte se; sedaj se Vam nudi najlepša prilika pomagati sorodnikom in prijateljem v stari domovini dokler so krone še ceno. *	Sedaj pošiljam:
10 kron za____$ 1.70	200 kron za . . $ 32.50
25 kron za____ 4.15	250 kron zrn . . 40.60
50 kron za____ 8.15	500 kron za . . 81.20
100 kron za____ 16.25	1000 kron za . . 160.00
Denar je točno in zanesljivo dostavljen, kar Vam jamčim s svojim, meni lastnem premoženjem.
Slovencem priporočan v poset tudi mojo
GROCERIJO IN MESNICO
* ter zalogo kuhinjskega in namiznega orodja.
Prodajam blago najbolje vrste po najnižjih cenah. KRANJSKE SUHE KLOBASE domače** izdelka raspoiiljam na vse kraje. Pišite po cenik tek.
JOSEPH SITAR
SLOVENSKI TRGOVEC IN POSESTNIK
801-2-3 N. Chicago St.	JOLIET, ILLINOIS.

ČLANI
FEDERAL RESERVE BANKE
Ustaiffljui lata 1157
lieijtuHzt-raulita 1864
* - "m i i

Pod nadzorstvom vlade Zed in jenih držav
NALAGAJTE VAŠ DENAR
v najstarejšo, največjo in najbolj močno
BANKO V JOLIETU
-ki daje-
3%
3%
pripisuje polletno k glavnici
Mi pošiljamo ^denar v staro domovino po
najnižjem dnevnem kvorzu.	um JI
(Prva Naclfonalna Banka)
FIRST NATIONAL BANK
Srt "Eirss $5,000.000.00

DOMAČA NARAVNA OHUSKA VINA kakor DELAWARE, CATAWBA In CONKORD prodaja	
JOSIP	SVETE
1780-82 E. 28tti	St., Lorain, Otilo
CONCORD RDEČE VINO 60c. galona.	CATAWBA BELO VINO 80c. galona
Te cene veljajo od 25gaJonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan. —Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.— Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order.	
	
ce iz stare domovine.
KRANJSKO.
Umrli k> v Ljubljani: Dne 9. aprila: Katarina Ferlan, mestna uboga, bivša mizarjeva vdova, 79 let. Japijeva ulica 2-
Dne 10. aprila: Martina Mila-vec, hči uradnega sluge, 7 mesecev, Hrenova ulica 13.
Dne 11. aprila: Leopoldina Križaj, gostija, b^vša kuharica, 48 let, Kadeckega cesta 22.
Dne 11. aprila: Sestra Marija Jazbec, uršulinka-lajika, 34 let, Kongresni trg »t. 18,
Dne 12. aprila: Fran Wenk, pešec 91. pehotnega polka, v garnizijski bolnici. — Frančiška Kno-blehar, krojačeva vdova, 70 let, Žabjak 3. — Ivan Dolinšek, pešec 17. nešpolka, v garnizijski bolnici.
_ Draga Schierer, hči uradnika
Juine železnice, 25 let, Pražakova ulica št. 3. — Peter Ferjančič, če-tovodja domobranskega pešpolka št. 5, v garnizijski bolnici.
Dne 13. aprila: Edij Dežman, občinski ubožec-hiralec, 52 let, Radeckega cesta 9.
V deželni bolnici: Dne 8. aprila: Ivana Križaj, posestnikova hči, 21 let.
Dne 11. aprila: Andrej Kosec, drvar, mestni ubožec, 50 let.
Dne 12. aprila: Ivan Žaldeja, orožniški stražmojster iz Vipave.
(Duhovni svetnik in župnik v Šmarjeti vlč. g. Andrej Zaman je umrl 18. aprila. Rojen je bil dne 22. decembra 1853. leta v Škocija-nu pri Mokronogu. V mašnika je bil posvečen 27. julija 1878. Služboval je kot kaplan v Smledniku in Semiču, kot župni upravitelj v Podgradu in od leta 1890. nadalje kot župnik v Šmarjeti. Zadnja leta je i>redvsem posvetil svoje delo in skrb zidavi nove cerkve in si pri tem zadobil velikih zaslug. Leta 1913, je bil imenovan duhovnim svetnikom.
Stud. med. Ivan Lovšin. — v Sibiriji umrl. Zopet je poiskala vojska svojo žrtev — trinajsto — v vrstah naših katoliških akademikov. Iz Sibirije sem je došla dne 10. aprila kakor mrzel dih ledene sibirske sape tužna vest, da je v sredini marca v Omsku preminul med. Ivan Lovšin, član kat. akad. društva "Danica," doma iz Ribnice, ki je služil pri 47 pešpolku in izvršujoč sanitejsko svojo službo, padel meseca novembra v rusko ujetništvo.
Zločin ali nesreča?—Iz Kandije pri Novem mestu poročajo: Dne 15. februarja 1915 na večer je izginil prvi hlapec župana in deželnega poslanca Zurca "Pri Štem-burju" v Kandiji. Ta hlapec je v omenjenem kraju malo časa služboval. Prej je bil dolgo let kot domač hlapec pri gostilničarju Janezu Ferlič v Novem mestu. Bil je zelo marljiv. Dne 31. marca 1915 je priplavalo njegovo truplo po Krki. Prenesli so truplo na suho pri Št. Jerneju, kjer so mrtveca tudi pokopali. Za ta dogodek je izvedelo tudr orožni-štvo. Dalo je truplo po sestri vtopljenca agnoscirati. Vtopljenec se piše Janez Jordan in je doma iz občine Št. Jernej. Ljudstvo pa je začelo sumiti, da se je najbrž izvršil nad nesrečnežem zločin, kateremu mnenju se je priklopilo tudi orožništvo in to javilo mero-dajni oblasti. Sedaj bodo truplo izkopali in natančno ogledali. Čudno je le to, da je mtveca narasla Krka nesla v njegovo pristojno občino.
Smrtna nezgoda. — 121etni posestnikov sin iz Jablana pri Mirni Peči je jezdil napajat konja. Ko je uravnaval pokrivalo, ki jo je porabljal kot sedlo, je izgubil ravnotežje in je padel tako nesrečno s konja, da je v dveh urah nmrl.
Umrl je na velikonočno nedeljo v Zagrebu c. in kr. stotnik 53. pešpolka g. Oto Rudman, sin g. Josipa Rudniana, trgovca v Krški vasi na Dolenjskem. Bil je na južnem bojišču ranjen in za izredno hrabrost ponovno pohvaljen in dobil odlikovanje "Signum laudis" z vojno dekoracijo. Rane so se mu sicer zacelile, a posledice hudih naporov v vojni niso ostale. Bil je določen, da odide sredi aprila kot poveljnik pehotnega bataljona zopet na bojišče. V velikonočnem tednu pa je nenadoma močno obolel in dne 4. aprila sklenil svoje mlado, nadepolno življenje. O njegovi priljubenosti v vseh slojih je pričal njegov veličasten pogreb, ki se je vršil 6.
aprila na centralno pokopališče v Zagrebu. Posebno ganljivo je bi lo slovo vojaka-prostaka ob gro| bu. Zaklical je :"Z Bogom, naš dobri kapetan." Za rodbino g. Rudmana je smrt tega sina tembolj tragična ,ker je tudi mlaljš^ sin Milan, nadporočnik 55. peš polka, ki je bil tudi odlikovan za hrabrost z vojaškim zaslužnim križcem z vojno dekoracijo, dne 11. septembra L L, padel v bitki pri Glini, južno od Lvova.
Vojakov rekonvalescentov so pripeljali zadnje dni v Kranj 300. V Kranju bo 100 vojakov rekonvalescentov.
General Schemua vpokojen. — Cesar je izdal sledeče lastnoročno pismo: "Ljubi general pehote. Schemua! Izvedel sem z odkritim obžalovanjem^ da se ne čutite več sposobni za službo. Ugodim Vaši prošniji za premestitev v pokojninsko stanje. Za Vaše na važnih mestih v miru in v vojski požrtvovalne izvrstne zasluge Vam izražam ponovno Svoje hvaležno priznanje.''—Op. ured.: General Scheuma je rojen Slovenec, njegov oče Zemlja je živel na Uo-renjskem.
Novi poveljnik m am&dnega zbora.—Za poveljnika našega domačega armadnega zbora je imenovan dosedanji komandant 34. inf. divizije general Krautwald pl. Annau.
Odlikovani slovenski častniki. Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo sta dobila major de? želnega žandarmerijskega poveljstva št. 1. Hugon pl. Sušnik, ter stotnik 26. domobranskega pešpolka Edvard Vavpotič. Signum laudis na belorrdečem traku je dobil stotnik 3. domobranskega pešpolka Josip Rauter.
Odlikovani Slovenci.— Veliko srebrno svetinjo za hrabrost je dobil rezervni kadetski aspirant Marko Pavlin. Bronasto svetinjo za hrabrost so dobili: četovodja Florijan Jerc, Makso Berdnik, Fran Petek in Ivan Dobravac, ter korporala Ivan Mlakar in Ka-rol Jakel, vsi pri 27. črnovojni-škem polku. Ravno to odlikovanje so dobili: četovodji Anton Gorup in Štefan Statušek, kom-panijski trobentač Ivan Turk in pešec Ivan Jazbec, vsi pri marš-bataljonu št. 29 črnovojniškega pešpolka.	—
Odlikovanje.—Odlikovan je bil s srebrno hrabrostno svetinjo I. vrste praporščak Janez Zore, sin ljubljanskega trgovca in posest nika, Antona Zorca.
Po smrti odlikovana. — Pred sovražnikov sta padla in sta bila po smrti odlikovana z vojaškim zaslužnim križcem z vojno dekoracijo slovenska junaka stotnika Evgen Kavčič od 12. pešpolka in Adolf Ferlinc od 27. pešpolka.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil 9. aprila Franc Padar, poštar iz Dobrepolj. Pismo je hodilo od 26. junarja. Biva v mestu Tomsk v Sibiriji in pravi, da ima hleba dosti, a kopejk malo.
Ranjen je bil in vsled tega prišel pred nekaj dnevi v rusko vjet-ništvo praporščak Janko Kolar, absolvent goriške gimnazije, doma iz Postojne, a bivajoč v Trnovem na Notranjskem. Boril se je v prvih vrstah v Karpatih tako hrabro, da je bil povišan ravno dan pred vjetjem v praporščaka, kakor poroča njegov stotnijski poveljnik staršem.
Slovenski skladatelj med prze-myslsko posadko. Skladatelj E. Adamič se je nahajal med prze-myslsko posadko in je sedaj ž njo vred v ruskem ujetništvu.
Radi bolezni se je s severnega bojišča vrnil v svojo domovino vlč. g. vojaški nadkuratHubert Rant in bode do okrevanja prebival pri svoji materi in sestri v Kranju. Bil je ves čas na bojnem polju in mnogokrat v smrti nevarnosti. Spremil je k zadnjemu počitku nad tisoč vojakov, med njimi tudi na bojišču padlega vojaškega kurata gosp. Rozmana.
Oslepeli četovodja Markič iz Podgore, za katerega se je nabralo, 4000 K, je odšel sedaj na Dunaj v košarsko šolo za slepce, kjer se bo izučil v umetnem košarstvu. Prej je bil Markič zidar po poklicu.
Slovenec iz Przemysla se je oglasil. Iz Sodražice se poroča, da je g. Rudolf Fajdiga, posestnik in gostilničar v Novi Štifti pri So-dražici, ki ser je nahajal kot ogn-jičar c. kr. artiljerije v trdnjavi
Przemysl, že domov naznanil, da čarja Jožefa Pinteriča. V noči Ve
je živ in zdrav in da se vozi v rusko ujetništvo, neznano kam. Ta vest bo gotovo razveselila njegove mnogobrojne prijatelje in znance.
S severnega bojišča se piše: "Slov. N." Ko sem na velikonočni ponedeljek jezdil iz vasi M. mesto N., kjer sem imel službeni opravek, udaril sem jo črez brda v ravni Črti proti mestu in s tem prihranil precej pota. Med ježo črez nizki grič zapazim na desni na vrhu kakih 80 korakoy brezov križ. Ker me je to zanimalo, sem jezdil tja in videl napisano na križu s svinčnikom: "Tqkaj je junaško končalo življenje 18 slovenskih fantov pešp. št. 17." Bila so tudi imena zapisana, a bila so sprana od dežja in se jih ni dalo več čita-ti. GTob in okoli groba je bilo polno belih pomladanskih cvetk; torej je narava ovenčala že tem junakom grob. Oropal sem jim grob s tem, da sem utrgal par rož, eno od teh. pošiljam Vam gospod urednik, cvetka sicer nima nobene vrednosti, zrasla pa je na zemlji, katero je napojila slovenska kri.
Črnovojniki rojeni leta 1896.,
so bili pozvani pod orožje dne 15. aprila 1.1.
Božični darovi ameriških otrok
se na Kranjskem tudi o Veliki noči še niso razdelili. Morda se bodo o Binkoštih? Opomnimo pa, da dež. odbor ni kriv, ako se morda darovi razdele še-le ob prihodnjem Božiču.
Vojaško vežbanje mladine. Pri
centralni vladi na Dunaju so se vršile V zadnjem času konference, kako pospešiti vojaško izvežbanje nad 14 let stare mladine. V kratkem izide naredba naučnega ministrstva, ki bo reformirala in spo-polnila vojaške vaje v srednjih šolah ter odredila organizacijo srednje šole nepohajajoče mladine v svrho vojaškega vežbanja. Vežbanje prevzamejo vojaški strokovnjaki. Pri tej priložnosti se bo morda uredilo tudi vprašanje uniformiranja srednješolskih dijakov.
Nečuvana draginja. — Nekateri ljubljanski peki prodajajo črn kruh po 1 K 12 v kilogram. Ali so morda maksimalne cene za kruh razveljavliene T
Maksimalna cena za petrolej. Centrala za petrolej poroča: Vojno ministerstvo je izdalo ukaz glede- maksimalne cene petroleja. Detajlist na deželi ne sme petroleja dražje prodajati nego po 64 v liter, v mestih pa ne dražje nego po 62 v. Trgovec-posredovalec ne pme imeti več dobička, nego 5 kron pri sto kilogramih.
Ukaz c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 16. aprila 1915, št. 8441, o odškodnini za mletev v mlinih, ki za plačilo meljejo. V mlinih, ki za plačilo meljejo od žitnih producentov prinešeno lastno žito, se sme terjati, oziroma dajati za plačilo za mletev za sto ga bojišča.
likonočnega pondeijka je Lichten-wallner prežal na Pinteriča, ko se je t* vračal s svojo ženo in hčerjo iz bližnje gositilne in ga ustrelil. Tudi žena in hči sta bili zadeti. Hčer so morali prepeljati v ormoško bolnišnico. Lichtenwallner je že pod ključem.
Tri osebe zgorele. V leseni koči deželnega hlapca za govejo živino
v	Rogaški Slatini Ivana Grahovar je 9. aprila ponoči izbruhnil velik požar. Grahovar in njegova dva. 10- inl21etni, sinčka so našli smrt pod razvalinami, žena Marija je pa še živa ušla na prosto, a je tudi tako opečena, da ne bo okrevala.
Umrl je v Slovenski Bistrici Andrej Sternberger, star 50 let.
Brat ustrelil brata. V Gradcu je 161etni Rudolf Uranč po nesreči ustrelil svojega llletnega brata Matevža.
Vsi trije sinovi padli na polju slave. Posestnik Doza v Št. Ilju je izgubil v vojski vse tri svoje sinove. Eden je padel na severnem, drugi na južnem bojišču; najmlajšega sina je pa veliko soboto udaril konj tako s podkvo, da je u-mrl.
V Karpatih je dne 3. aprila padel Karol Lukman, vojak 87. pešpolka, doma iz Št. Jurija ob Taboru. Padli je bil brat mariborskega profesorja fe. dr. Franc Ks. Luk-mana. Karol je bil vrl mladenič, povsod delaven in pri vseh priljubljen. Bil je ponos vrle Lukmano-ve hiše in cele župnije. Odšel ie iiele 15. marca na severno bojišče, i M silnem ruskem naskoku na ve-iko soboto je bil revež preboden od ruskega bajoneta. Pokopal ga je vojni kurat č. g. Marko Kranjc na katoliškem pokopališču v Karpatih v posebnem grobu. Vrli slovenski junak počivaj sladko v slovaški karpatski zemlji!
Odlikovani vojaki 87. pešpolka. Veliko srebrno hrabrostno kolajno so dobili narednik Albert Schlegel, rač. podčastnik 1. razreda. A. Ribič, četovodja, Franc iilunda in Mih. Pšeničnik ter desetnik Jož. Gobec; malo srebrno hrabrostno kolajno so dobili: četovodja Martin Fekonja in Fr. Lemiš, desetnik A, Močnik in Ciril Paj, poddesetnik A. Fidler in inf. Franc Bezjak, Florijan Drolc, Raf. Kolar, A. Leskovšek, Mart. Stropnik in Anton Tržan.
Iz Celja.. Umrl je na Schillerje-
vi	cesti 5 dimnikarski mojster in hišni posestnik Franc Fuchs, 61 let star. Pokojnik je bil rodom iz fuerstenfeldske okolice na Srednjem Štajerskem. Bil je original in v nemških kakor slovenskih krogih zelo priljubljen. Zapustil je enega sina, ki je pa sedaj pri vojakih.
Iz Celja. Dne 12. aprila t. 1. je došel semkaj zopet vlak z 204 ranjenimi in bolnimi vojaki s severne-
PRIMORSKO.
Roparski napad. Iz Gorice: V četrtek 8. aprila ob pol deseti uri
zvečer se je zgodil v ulici Codelli krvav zločin. Gospo vdova Mauer, ki ima trafiko na Consu Fr. Jože* fa, se je ob tem času vračala domov v spremstvu svoje prodajalke. Vrata v ulici Bertolini so bila zaprta. Gospa jih odpre, zaklene in stopi do vrat svojega stanovanja v pritličju na levo. Ko je odpirala ta vrata, jo nenadoma nekdo z silo udari po glavi za tilnikom. Začela je kričati na pomoč. Gospa Dolenčeva, ki stanuje zraven je k sreči imela toliko prisotnosti duha, da je hitro odprla okna in na ulico klicala za pomoč. Neki poročnik, ki stanuje tam blizu, prihiti s samok^som in hitro odpre vežna vrata s ključem, ki mu ga je gobpa Dolenčeva vrgla skozi okno. Toda tolovaj je med tem zavohal nevarnost m pobegnil na vrt za hišo. Zasledovanje je bilo brezuspešno, ker je že izginil v grmovju. Gospa Mauer ima dve težki rani na tilniku in je zelo opraskana po obrazu.
Kupujte pri tigovdh in podpi-mjte podjetja, katera oglašujejo
Seda) Je čas.
Vsi oni, kateri želijo kopiti farmo, naj pišejo takoj po knjige, katere jim pošljemo zastonj. V tej knjigi je natančen opis ozemlja, katerega proda-jemo.
Sedaj smo razdelili 10,000 akrov zemlje za farme za vstanovitev nove alo-venske naselbine v Draper, Wis. V tej
knjiiiei je veliko zahvalnih pieem od onih, ki so ie kupili od nas zemljiMe.
Zemljišče prodaja znana Edward Hines Lumber Co. največja trgovina z lesom na svetu. Da se boste sami prepričali
pilite na
A R CODE, Landsale Manager
EDWARD HINES FARM LAND CO., 1324 Otis Bldg., Chicago, 111.
Naš zastopnik za Slovenee je:
Mr. MATH CESAR, 1900 W. 22nd 81, Chicago, EL 2/24—5/24
kilogramov, in sicer pšenice največ 3 K, rži, ječmena in ovsa 2 K'50 vin. in koruze največ 2 K. Glede izmletja veljajo določila ministrskega ukaza z dne 28. novembra 1914, leta drž. zak. št. 324. Za
Trboveljska rudniška družba izkazuje za 1. 1914. 1,293.169 K čistega dobička ter bo razdelila svojim akcijonarjem 5% dividendo. Navzlic silno- neugodnemu splošnemu gospodarskemu položaju
izgubo pri mletju pšenice, rži:|langke jeseiTi 2naga približno 105.-
000 K manj, kakor za približno 150.000 K manj, kakor za 1. 1913.
Ruski vjetniki. V Feldbach na Štajerskem so pripeljali 1800 ruskih vjetnikov.
ječmena m ovsa se sme odtegniti največ 3%, pri mletju koruze največ 2% množine žita. Mlinarjevo plačilo se mora dajati brez izjeme v denarju; mlinarja plačevati z merico, to je z žitom, moko in z otrobami, je prepovedano. Prestopki tega ukaza se kaznujejo po $ 12. ministrskega ukaza z dne 28. novembra 1914., leta, drž. zak. št. 324. Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Zanimiva pravda. Kakor znano, je Kamila Theimer vložila proti odgovornemu uredniku 'Slovenca' in proti g. deželnemu glavarju tožbo za odškodnino 160.000 kron. Ta škoda naj bi ji nastala vsled razžaljenja popolnoma zavrnjena in bo morala Kamila Theimer plačati pravne stroške. Kamila Theimer je bila osebno navzoča.
Sreča v loteriji. Trije peki, ki delajo pri g. Schreyu v Ljubljani so zadeli v razredni loteriji. Dobili bodo 5000 K. Dne 13. aprila so ves dariT veselja kar poskakovali. Eden teh pekov je Čeh, drugi Hrvat, tretji pa Slovenec z Dolenjskega. V teh težkih časih jim pač vsakdo privošči to srečo.
Štajersko.
Zavraten umor. Iz Ormoža poročajo : Posestnik Andrej Lichtenwallner v Jastrovcu pri Ormožu je bil že dolgo časa jezerf
na vini-
Roparski napad. Anton Meute iz Trsta se je mudil po opravku v Lonjerju. Tam ga je napadel 23-letni dninar Josip Krašovec iz Trsta, ga vrgel ob-4la, mu vzel iz žepa tri srebrnike po dve kroni ter s svojim plenom pobegnil. Policija ga je izsledila in ga aretirala, a Krašovec na vsa vprašanja ni dal nobenega odgovora, ker je gluhonem.
Nesreča v premogokopu. V pre-
mogokopu Carpano (v Istri) je dne 18. aprila ob pol 5. uri popoldne po električno vžganem strelu nastala eksplozija premogovnega prahu. Devet oseb je bilo ubitih, tri pa težko ranjene.
Padel je nadporočnik v 4. bram-bovskem polku g. Anton Feigel, rojen v Volčah na Primorskem. Dne 22. marca je bil ranjen v Karpatih, a že 23. ob 1. ponoči je rani podlegel. Umrli junak bil je star šele 30 let. Bil je imejitelj odlikovanja Signum laudis na rdečem traku z vojno dekoracijo in jubilejne kolajne. Bil je zelo na darjen častnik, blag svojemu mo štvu. Vse, naj si bode častniki ali moštvo, ga je spoštovalo in ljubi lo. In čudo ni, saj ga je bila sama dobrota. Signum laudis zaslu žil si je s tem, ker je rešil pri ne kem požaru na Koroškem poštno blagajno. Tvegal je pri tem lastno življenje in zdravje. Bil je dalj časa v bolnici. Signum luadis z vojno dekoracijo, je pridobil pa pri Grodeku. Bil je poveljnik strojnih pušk. Vse moštvo mu je plpadalo in sam, čeravno tudi težko ranjen, je s strojne puške streljal ter nasprotne čete toliko časa vstavljal, da so se pričeli naši umikati v redu. Za rano, ki jo je tu dobil, je okreval in 15. januarja je zopet sledil bojnemu klicu. Žalibog, da je tu padel junak, da je tu končalo tako mlado in nadebudno življenje. Pokojnik bil je tudi zaveden Slovenec in se je vedno zanimal za svoj narod.
Militariziranje delavcev. V Pu-lju so kakor poročajo tržaški "Piccolo" militarizirali vse delavce pri plinarni, elektrarni in vodovodu, kar jih ni nad 50 let starih.
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno
Jf
"Hotel Flajnik
3329 PENN AVENIJE
v kateri točim vedno sveže
PIVO, 2GANJE, VINO IN RAZNOVRSTNE DRUQE PIJAČE.
Priporočam se cenjenemu občinstvu v najobilnejli obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli)
NA SVIDENJE!
Geo. Flajnik, lastnik
3329 Penna Ave.	Pittsburg, Pa.
Marija Sluga
4134 West 31st St. Chicago, 111. TELEPHONE: LawmUle 8390.
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena
BABICA
M uljodro priporoča sio-
United Undertaking Go.
POGREBN1K1
Podjetje, s katerim so v zvezi tudi Slovenci.
Na vogalu Union & D. St., Pueblo, Colo.
Se priporoča Slovencem za blagohotno naklonjenost. 3.17.16
Dr. Martin J, Ivec
Slovenski zdravnik
MqrsMaa-Sargeea
Vrhovni zdravnik K. S. K. J.
900 N. Chicago St.
Corner Clay St.,
JOL1ET, ILL.
Urad zraven slov. cerkve.
Telefon N. W. 1012, all Chicago telefona: Urad 1364 J. Dom 2192 L.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne po-iiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred.
Frank Sakser
82 Cortlandt Street,	New York, M. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.


.	se vam nudi
„ pa ko je sicer tako red- Na prodaj za $3300. — g0 2 hi-kobesedni mladenič odkril s hva- Se na 23 St. Chicago, 111. ki dona-ležnostjo svoje skrite bolečine, Sate $384. — renta na leto, to je svojo posebno ljubezen do pokoj- približno 12% obrestnih dohodkov nega očeta in ta strah, da se kak od vašega naloženega denarja, tujec ne vsili v rodbino, tedaj pa | Obe hiši se dobijo za $500. — je začutila mati, kakor da se je gotovine, drugo pa na obroke.
pojavil leden mraz po njenih žilah. Bliskoma je sprevidela žalostno podobo bodočnosti. Če bi se o-na udala strasti, ki jo je vzbudila njena lepota pri petintridesetih letih v srcu Toucaultovem in bi ona čez par minut njemu na njegovo prašanje rekla: "da," tedaj bi se za vselej razšla s svojim sinom. Nikdar bi se mladenič ta-
Za pojasnilo obrnite se na Frank Kosmač-a 2116 W. 22 St. Chicago, HI
Telefon: Canal 2138
■ -
POZOR ROJAKI!
Spodaj podpisani imam na pro-.daj v okolici Willard in Oreen-ko živih čustev m tako navezan WOod, Wisconsin, dosti zelo rodo-na oeeta, kakor bi še vedno živel, vitne zemlje; torej če katerega ne udal, da bi mu usilili drugega veseli isto kupiti, ali iti na farmo očeta. Nasprotje bi se bilo kazalo naj mi piše, ali naj se pa osebno' vedno tako, kakor se je pojavilo obrne na spodaj podpisanega:
/iamacd r\m m im Moti ni iv»
Ad.
Gregor Seliškar
R. 5. box 26 Greenwood, Wis.
5. 5. — 11. 5.
danes pri mizi. Mati bi morala od ločiti novemu soprogu prostor o-četov, katerega se je danes s tako silo "polastil Karol v spominu na o-četa. Čutila je, da bi ne mogla prenašati pogleda mladeniče ve ga, a ko |gx«UŽBO GODBOVODJE (Band) bi ga pregnali s prostora, ki je bil	_ * '
^ Pr,™1ef0V' kCr je ""r naj-«& Slovencc z družino, pri
starejsi dedič imena in vreden sm kot;	ju- • .
svojega očeta! . . .	8^enskl «odbl P" novi ali
mi • 'i i t. pa že bolj izurjeni; ter je zmožon Tako se je vojskovala ubogal^ novo dbo
zena nekako natrgana med prete- Pišite za pojagniU na uredni_
klostjo in prihodnjostjo, tako se|gtvo	ligta ^ naslovora
I "Band Leader".
Ad. 5. 5. — 5. 12.
-L-_
i ostal vedno prazen, ec).	Ičetkom je bilo to čisto naravno,
ila v duhu po- valed žalosti; pa tudi pozneje je r je ležal njen mož mr- tako ostalo, ker gospa razen kakc-
-----bi ji bilo odpreti le sorodnika ni nikogar vabila.
v sosednjo sobo, pa bi jo bi- Enkrat pač je hotela mati s tem la v resnici videla. Videla je sta- Prenehati, ko je bilo izjemoma rejšega sina, ki je stal poleg, dr- j povabljenih več prijateljev, in ie£ roki svojih dveh mlajših sirot. Prav takrat je prišla nekoliko Takrat se mu je vrezala temna gu- navskriž s Karlom. Zvečer pred o-ba čez njegovo mlado čelo, ki v nim obedom, kamor so bili povab teh dveh letih še ni izginila. Neki hieni gostje, ji je Karol razode sklep se je vkoreninil na njegovih svoje misli.	#
naenkrat resnih licih in nikdar ni "Kako bi bil oče jutri vesel, on, bilo videti več na tem obrazu o-|ki fc tako ljubil prijatelje. Toda nega brezskrbnega otroškega sme- Prepričan sem, da njegov prostor hu, ki je posebna prednost njego- ostane nedotaknjen, in to ga bo vi starosti. Gotovo je on ob smrtni v*aj nekoliko potolažilo. Zdi sc postelji očetovi napravil obljubo. mi. kakor da je oče še vedno med in da jo drži, to je kazala njego- nami."
va vztrajnost, s katero je spolno- Mati *** sicer nft® ™č odgovori val svoje dolžnosti in lepi uspehi M*, vendar pri mizi ni spremenila pri njegovem delu. Na liceju dosedanje navade, dasi se je njej Saint-Louis je v svojem razredu Udelo to pretirano žalovanje, ki se vedno bolj napredoval; sedaj je z resničnimi čutili več ne sklada bil že med prvimi. Brez dvoma je Toda očetovo mesto pri mizi je o-sklenil v svojem srcu, da hoče pri 8tal° tudi to pot nezasedeno. Ka-svojih domačih nadomestovati od- ko Pa sedaj to spremeniti, kake vzetega varuha, on hoče biti po- Prekiniti z navado, ki je bila sinu glavar družini brez očeta. Kako. od dne do dne svetejša, materi pa ali mati ni bila ginjena, ko je u- tem neprijetnejsa, kolikor živej-ganila ta otroški družinski roman & ie bila v njenem srcu podoba pri svojemu sinu? Kako. ^li se že- Toucaultova? Toda to jutro tik na, ki je bila na tem, da poskrbi Pred zaroko vdova ni mogla več družini drugega poglavarja, ni lahko gledati tega praznega pro-prestrašila, ko se je spomnila te štora pred belim namiznim prtom, prevelike gorečnosti svojega pr- [Hitro in brez premisleka je zato vorojenca? <Da, in v trenotku, ko rekla slugi:
se je imela konečno odločiti, bo- "Louis, zanaprej več ne bote jevala se je proti temu strahu.. . postavljali tje stola za pokojnega "Saj prijatelj, ako vstopi v na- i gospoda. Tam bo od sedaj sedela šo družino, ne bo nasprotoval te- gospodična Monneron. Nato je hi-mu Karlovemu sklepu, če ga v re- 1x0 odšla iz obednice, kakor tak, snici ima! Saj je le v korist brata ki izvrši kako nujno pa neprijetno in sestre, ker tako strastno želi, delo. Kmalu nato pa je zopet prida bi postal nekaj. On sam torej šla vsa tresoča se z vzgojiteljico čuti da je treba nekoga. Ta neki, gospodično Monneron, s Heleno, tega jim uprav jaz oskrbim, ako Renč-jem in Karlom. Kako bo Ka-jim dam Toucaulta za drugega o- ro1 tfedal to po materi izvršeno četa . . . Preveč že omahujem... neznatno spremembo? Da, neznat-
Takoj, ko se vrne iz šole, pride in n0» toda zelo pomenljivo. To je bil	_ _ __________________ _
me afcjame k^PImNlan, govo- Prvi prizor konečnega dejanja, s bi ga vsprejela in da mu bom že cejšnjih stroškov pri izberi ali rim z njim, prisežem, da govo- katerim za vrši gospa svoje živi je- pismeno sporočila."	preiskovanju dobre zemlje in le-
rim!"	nje kot vdova. Ona je to čutila. In ko sta bila mati in sin zopet Pe*a kraia v državi Wisconsin.
Čas je hitel, ko so ji take misli ^to je ostala bolj odzadaj in s sama, objela je vnovič sina in vz- Posrečilo se mi je dobiti res to, begale po glavi in kazalec na uri svojima tresočima rokama gladi- dihnila:	kar sem iskal in kjer upam, da
je kazal na deset. Še dobre pol la kostanjeve kodre malega Re- "Ne! Jaz se več ne poročim. *>ode vsak prav zadovoljen, ure in Karol, ki gre iz šole ob pol ne-ja . . . Karol obstane, pogleda Ne dam vam druzega očeta. Nel Moja želja je, da se zbere kakih enajstih, bo d$ma. Še štiri ure in mizo, pogleda mater, lice mu pre- morem, da bi ti trpel zaradi mene. 110—20 kupcev, kteri bi prevzeli tedaj pride Toucault. Gospa Li- bledi in hitro zarudi. Gospa pa Tega ne morem ... Jaz imam skupno lep kos zemlje od 1000 — gier se hitro dvigne, se napravi s tfeda, se začudi in tudi ona zaru- vas dovolj, vi pa mene v ljube- 2000^krov: eden 40, drugi 80, itd tako pozornostjo, kakor da bi jo di, ko vidi, da se Karol vstopi na zni!"	koliko bi kdo želel in bi tako vsta
k temu naganjala kaka posebna očetov prostor. Mati ni imela po- Dasi je bilo gospe j neizmerno novili novo lepo slovensko naselbi-dolžnost. Odela si je krog vratu Knnia praviti, kar je rekla slugi težko v njenem srcu, vendar toli no.
verižico z uro in zapestnice okrog in tudi si ni upala reči vzgojitelji- plemenite radosti še ni nikoli oku-1 Kdor želi res biti svoj gospodar rok, ki jih že dve leti ni nosila. K naj sede na ta stol, ki je odlo- sila. Ko je pogledala sinu v oči, in kdor hoče imeti z zaupnim in V tem pa potrka nekdo na vrata, 5en za gospodarja in ki sedaj gre spoznala je, da je po nagonu njen poštenim rojakom opraviti naj se gospa se vstraši, ker se spomni, da P° Pravici najstarejšemu sinu. Ko sin razumel vse! takoj oglasi pismeno pri meni da bo kmalu pred njo stal sodnik. In I mati namigne Karlu, naj se vse- mu odpošljem natančen popis te-vendar ona ni bila ničesar kriva. de» Pogleda jo te prijazno s sol- Svoji k svojim! Držite se tega ga sveta ali naše bodoče sloven In res je prišel Karol, ki pa ni Nami v očeh. Ni bil ne užaljen, ne kesla in kupujte pri trgovcih, ki ske farmarske naselbine Posebno vstopil, ampak kakor začaran ob- jezen, ker m spoznal položaja. On imajo oglase v našem listu! opozarjam in prosim rojake Pri stal pri odprtih vratih.	|ni videl, v kaki zadregi je bil slu-1--|morce> da M obrnejo do 8vojeKa
rojaka. Pišite takoj!
Ven v Čisto naravo in na zdrav zrak!
Vaš
F. Beljak
1412 W. 18th St. Chicago, 111.
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Avenue Chicago, 111.
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. — V zalogi imam še nekaj obeskov na spomin 20. letnice K. S. K. J. kot so jih prejeli dele-gatje zadnje konvencije. Pozlačeni in čisto zlato.
V zalogi jih imam samo jaz In nikdo drugi ne.
je borila kot ženska-ljubimka in ljubeznjiva mati. Tedaj pa še vedno v objemu svojega* sina, začu-je zunaj zvonček; takoj se iztrga sinu iz rok in pogleda k vratom, od koder je prišel sluga s prošnjo, ako more gospa vspreje-ti gospoda Georges Toucaulta. Karol je takoj hotel ostaviti sobo z neko naglico, ki je bila zanjo mig-jaj.
"Ostani tukaj," reče gospa Li-gier ter ga prime za roko bridko
POZOR! ROJAKI POZOR!
Rešite
se sužnosti in postanite svoji gospodarji!
Kako težko je dobiti danes delo in kako mora ravno naš narod |v tej deželi opravljati najtežja dela?, to Ve gotovo vsakdo, zato
Z $1.00
se otvori lahko pri nas
hranilno vlogo
katera se obrestuje
po . . . .
Joliet Trust & Savings Bank
114 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
Ta banka je pod državnim nadzorstvom.

i
m
izvršeno|zmagujoča. Tedaj pa reče slugi: l™'' lovimo tosužnost in po-
____________"Povejte gospodu Toucaultu, f4*1"1110 »voji gospodarji!
•le, pride in no, toda zelo pomenljivo. To je bil da mi je popolnoma nemogoče, dal Nisem se bal lansko jesen pre-
Martin Nemanich I
12
slovenska gostilna in restavracija
£	Rojaki Slovenci vedno dobrodošli!,
j	Zaloga in prodaja pristnega
j	domačega vina.
i	Telefon: Canal 80.	Ž
\ 1900 W. 22nd St.	Chicago, III 5
fkMMMI XXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XVX» XXXXVW^! i

JOSIP PERKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Str.
Telefon: Canal 298
Chicago, Illinois
PETER CUUG
«/AVW/ JVOTA.H
Avenue,
1245 So. Santa Fe
Pu-blo. Celo-
Izdeluje vsakovrstne
pravove
"Kaj pa imaš?" ga vpraša ma-	je povprašujoč gledal na
ti vsa zmedena, ko je opazila, ka- mater; on ni opazil, da nima pred ko je sinu šinila kri v glavo. setoj svoje serviete; on je mislil.
4'Nič!' 'pravi. "Za hip sem bil mu je mati odločila ta prostor, osupnjen. Navajen sem, da vas ker je uganila dvome, ki so se
vedno vidim črno oblečeno . . . skrivali v njegovi duši. Komaj je	— ------------
Toda kaj hočemo . . . Doba žalo- kosil»tako mu je bilo srce, tako se ljavne listine, spadajoče v notar vanja je minila ..."	mu je stiskalo grlo. Tudi materi sko stroko za Združene države in
Nehote se je pogledala mati v ni dišalo kosilo. To nesporazumi je-1 staro domovino, zrcalo na steni. Videla se je v nje, ki ga je povzročila, se ji je sivi obleki, svetlo-veseli, ki se je [zdelo kakor usodno, prav kakor vjemala z njenimi kostanjevimi da bi ji usoda zaklicala: Ne! — lasmi, poleg sebe pa je videla di- Samo to željo ima, da se obed čim-jaka še vedno v žalujoči obleki. Preje konča in da čuje od Karla Glas se ji je tresel, ko mu je ho- besede, ki mu jih že sedaj ugiba-tela odgovoriti ; toda obrnila je bere raz ustnic. Kosilo je kon-pogovor takoj na drugo stvar. ' čano Karol počaka da vzgojitelji-1 v Jump River> Wis > obeta
4'Kako si zadovoljen danes s šo- odvede iz sobe^brata m sestro, j ti Jedna najboljših v Ameriki, lot Ali je bilo vse v redu?"	~
In sama sebi je tiho dejala:
8e priporoča rojakom Sloveneem za obilen pooet. "Dobra postrežbi in dobra pijača", to je moje gealo.
SLOVENSKA NASELBINA
"Še počakam nekoliko. Preveč rekoč:
...	.	. _ - I <<rYL
ca odvede iz sobe brata in sestro.
— I m„ j •	1 , ,	, . 1"»	nojwijoiu V Amerutl. I * vrw
_ Tedaj pa ko sta bila sama, obja- Zemlja je rodovitna, na nj«j rast« geslo.
Ime Karol ves solzan svojo mater. vse> in je tik leleznice Podnebje 2. 3. - 5. 3. 1E.
JOHN MOŽINA
slovenska grooerija in mesnica
1039 Prescott St. vogal llth St North Chicago, HI. (Telefon št. 466) Priporočam svojo zalogo raznovrstnega vedno svežega grocerij-skega blaga in mesnico. NIZKE GENE, DOBRO 1 BLAGO IN TOČNA POSTREŽBA je moje ROJAKI K ROJAKU-
se je razburil, ko me je zagledal, v tej obleki. Po kosilu bo še čas." h>a-"
"Zakaj!"
Oh, hvala, mama, hvala le-
m.
'Zato, ker si meni dala očetov
ie zdravo, voda dobra, vse se lahko proda. Živinoreja, svinj ere ja, ovčjereja, kurjereja bodo dajale I tukaj lep dobiček, Skušali bomo j vstanoviti zadružno mlekarno, I
ŠOLA
za učenje vožnje t ■ avtomobili.
Kdor se hoče temeljito in kmalu pri-
Pri rodbinskih dramah je po-|^ov&nja- • .. Vi si ne morete ■ebno pretresljivo to, da se vrše h^ti, kako zelo ste mi vstregli ob Mibolj navadnih opravilih, Is ^ treba, da vam prav na mirno, kakor to zahtevajo lene ravnost govorim: Dalje časa že hišne navade ali kakor to nasi 86111 se	odpusti mi!
. j	. .	------ • ^^	uiienariiu, i jvuur se noče lemenito in Kmalu pri-
prostor danes, ko je potekla doba zadružno sušilnico za svinsko me- Učiti vožnje z avtomobili, aH iste po-
ZAinVATl-IA	Vi R1 no mni^io	• i i i	.. , .. -	I .... . .. .	„ _ r
»»
so m klobase itd. Muštrov zem-| Ije ne pošiljamo; vsak naj si pride stvar ogledat sam. Požurite se rojaki, dokler ni zemlja tik železnice pobrana ali prodana.
meščani prav dobro pravijo, v naj- Zamenjaval je sin nasproti ma- Cena za aker $20.00 in višje na
bolj vsakdanjem življenju. Dasi je teri "vi" in "ti," ter s tem kazal,
advokat vsled srečnih razmer in da je padla neka senca na njegovo vsled zavarovalnine ostavil svojim sinovsko ljubezen do matere.H lepo premoženje, je gospa, kakor "Da, bal sem se, da si lepega prej, tako tudi sedaj kot vdova Ldne ne domisliš — nikar mi ne za-fivela in vodila svoje gospodinj- meri, ako ti vse jasno povem, ker stvo čisto skromno, kakor je to sedaj je te more konec — da bi pri našem srednjem stanu že od se zopet omožila ... Ti si mlada, nekdaj navada. Polna strahu, ka- lepa, dobra, in jaz sem videl, kako da se snide s sinom, za kar je ko so matere tri moje sošolce o-, seda^ zadnji čas, šla je po svoji srečile z drugim očetom . . . Te- konje» živino, svinjat, kurjad, sa-navaf1; takoj iz spalnice po dru- daj, ko si me ti posadila sebi na- dno drevje, trs je, inkubatorje, gih sobah, uredila v salonu neke sproti na očetov stol, spoznal sem, Cream Separator je, razne polje-stvari, dvignila liste pri cvetlicah, da si brala misli v moji glavi. Ho- delske stroje itd. ^oteč videti, če so jim prilili tef Itela si mi reči: Nadomestuj oeeta j4- 14. —7. 14. 15. je pri zastoru popravila gubo. Ta-'sestri, bratu, meni. — Nadomesto-
osemletno plačilo. Obrnite se na rojaka:
i.Brunschmid
FARMER Jump River, Wisconsin.
OPOMBA:
Prodajam tudi obdelane farme,
pravljati, naj pride k nam v golo, ker mi vse to učimo. Poduk se vrši podne-vu in ponoči!
Mi garantiramo, da dobi učenec "Licence" ali dovoljenje. Pridite se torej učit k nam!
PENN AUTO ŠOLA
Murtland Ave. and Kelly St, (55.—11. 5.)	Pittsburg, Pa.
Mednarodna Tiskarna.^
(Poprej '' Slovenski Narod.")
L J. Mensinger, lastn.
117 Narth^n Ave. Paeble, Cele.
IzvrSuje vsa, v tiskarsko stroko spadajoča dela točno in najceneje.
Priporoča se društvom in trgovcem itd. žirom zapada. Pišite po cene! 5.5.15—5.5.16.
Sv. birma in ob-hajilo Je prav
blizu! H
Zapomnite si, da dobite pri nas j najboljše obleke in vse oprave za Vaše dečke. Posebno priporočamo 1 (Blue Serge) obleke za dečke, stare od 3 do 16 let.
Naročite si pri nas obleko "Tke Boyal Tailors" že od $15.00 naprej!
Edina slovensko-hrvateka trgovina oblek, obuval, klobukov in drugih oprav.
Patlogar & i Thomas
133 S. Union Ave* vogal D. ceste. Pueblo, Col. .

uMiwmi
VELIKA
belega in rudečega iz Euclid, Ohio grozdja, katero se smatra za najboljše v Združenih državah. Moje vino se sme rabiti pri daritvi sv. [maše, ker je naravno ali pristno vino. Pošiljam ga na vse strani Amerike. Cena vinu je:
sod	928.00 Belo sod........$34.00
in pri tem jaz plačam vojne davke. Za več pojasnila se obrnite na me:
Louis Lach,
1033 E. 62nd Street, N.E., Cleveland, Ohio.
t