Trgovske stvari.
* Slaba cena vinu na Francozkem. Naši gospodarji tožijo , da ne morejo prodati svojega vina, čeravno je dobro in dober kup. Tako tožijo pa tudi po vseh vinskih deželah, posebno na Francozkem, kjer izvozijo leto in dan največ vina v ptuje kraje izmed vseh evropejskih dežel. Trgovska pisma pišejo, da se prodaja zdaj na Francozkem (po naši meri) vedro dobrega vina po 5 gold., in najboljega po 12 Va gold. s pos6do vred, — tedaj cenejše kakor pri nas, kjer je po tolikošni ceni vino brez posode. Vzrok tej nizki ceni je deloma to, da se malo vina povžije, deloma pa to, ker imajo še stare zaloge od prejšnjih 5 dobrih vinskih let. — Na Laškem so pridelali lanskojesen toliko vina, da ga zdaj vozijo na Kranjsko in Stajar-sko, ko se je poprej hrvaško vino vozilo na Laško.
*  Kaj dela ažijo na našo trgovino? Vzroki zdanji slabi ceni vseh gospodarskih pridelkov niso samo pomanjkanje denarja in obilnost lanskih pridelkov, ampak to tare našo trgovino zel6, da ptujih kupcev ni zato, ker je padel ažijo na srebrni denar do 1 ali iya odstotka. Ko je v poprejšnjem času ažijo stal na 20 do 30 odstotkov, so vreli laški, švajcarski, bavarski (parski), saksonski in pruski trgovci po vsaktero robo v naše cesarstvo, kjer so svoj srebrni denar s tolikim dobičkom spečali za papirnati naš denar. Zato ne morejo zdaj naši trgovci prodati ne žita, ne vina, če tudi je oboje dobro in cena zelo zmerna. — Tako smo se rešili enega zla, a padli smo zdaj v drugo, dokler ne prisili manjši pridelek zapadne Evrope, da se zopet vrne k nam, kjer zdaj Angleži kupujejo govejo živino, ki jim jo je kuga toliko pomorila.
*  Vožnja send iz Amerike v Evropo. Prebivalci severne Amerike,  odpočivši se  od strašne voj-
-----    126   -----
ske, že zopet bolj mislijo na trgovino , in ker so slišali, da manjka živinske klaje v Evropi zavoljo lanske suše, pripravljajo velike pošiljke send na ladijah. V ta namen se seno s posebnimi stroji (mašinami) preša ali stiska, tako, da 18 kubičnih čevljev drži 5 centov sena. Amerikanci se nadjajo , da bodo cent sena (z vštetimi vsemi stroški) prodavali po 50 krajcarjev — tedaj veliko cenejše od naše domače cene!
„Gosp. L."