T r o j a r j e v z b o r n ik 323 D A N I J E L A TRŠKAN TABELSKA„SLSKA INI RAZLIČNI ZAPISI UGNE SINOV! PRI ZGODOVIN! NOTE TAKING AND DIFFERENT NOTES OF LESSON CONTENT IN HISTORY Izvleček Avtorica v prispevku predstavlja različne vrste zapisov učne snovi pri zgodovini. Ker so prvi zapisi učne snovi nastajali na tabli s pomočjo krede, je bila tabelska slika le zapis ključnih besed ali kratkih stavkov po točkah. Z uporabo prosojnic in grafoskopa, raču­ nalnika in Microsoft PowerPointa ter drugih pripomočkov (kartoni, papir, plakati), pa se je tudi zapis učne snovi oz. t.i. tabelska slika izpopolnila. Avtorica razvrsti zapise v tri vrste, in sicer v klasične zapise učne snovi, ki vključujejo stavke ali ključne besede; v neklasične zapise učne snovi ali učno-delovne liste, ki vključujejo poleg učnega gradiva tudi številne naloge ter v grafične zapise, ki shematsko oz. grafično predstavljajo celotno ali del učne vsebine na ta način, da prikazujejo različne odnose, hierarhije, povezave, primerjave itd. Pri nastajanju zapisa učne snovi morajo učitelji upoštevati tudi časovno realizacijo, saj morajo učenci imeti dovolj časa za ustvarjanje zapisa. Učitelji pa ne smejo pozabiti na preverjanje teh zapisov, da se bodo učenci lahko pravilno naučili novo učno snov pri zgodovini. Ključne besede: tabelska slika, zapis učne snovi, učno-delovni listi, grafični zapis. Abstract The author in this contribution presents various kinds of note taking in history les- sons. Since the first notes of lesson content were on a blackboard by chalk, these were merely keywords or short bulleted sentences. With the use of transparencies and overhead projectors, Computers and Microsoft PowerPoint, as well as other material (cardboard, paper, posters), the notes of lesson content or the so-called board picture perfected. The author divides the note taking into three kinds, classic note taking, which include brief sentences or keywords. Then there are non-classic note taking or work sheets, which, in addition to the teaching material, include also numerous assignments. The third group are graphic notes of lesson content, which schematically or graphically present the entire content of the lesson or just part of it in such a way that they present various relations, hierarchies, connections, comparisons, etc. With regard to notes of the lesson content, teachers should always be aware of the time consumption, as pupils should have enough time to make the notes, as well as to always check the notes to make sure that the pupils are learning properly a new history content. Keywords: note taking, notes of the lesson content, work sheets, graphic notes. 3 2 4 D a n ije l a T r š k a n : Ta b e l s k a s lik a TABELSKÄ SLIKA IN RAZLIČNI! ZAPISI UČNE SNOVI PRI ZGODOVINI! Tabelska slika Tabelska slika je didaktični izraz, ki se je uporabljal do konca 20. stoletja pri pouku zgodovine kot tisti izraz, k ije pomenil, d a je učitelj napisal na tablo skrajšano učno snov, ki so jo najpogosteje učenci prepisali v svoje zvezke. Tabelska slika je v osnovni šoli vključevala krajše stavke, ki jih je učitelj napisal na tablo tudi zato, da so se učenci naučili pisati besede, izraze idr. Pomembno je bilo, da je bil zapis učne snovi ves čas na tabli, da so lahko učenci tudi učno snov na koncu ponovili. S pojavom grafoskopa in grafoskopskih prosojnic pa je tabelsko sliko učitelj napisal na prosojnico in jo projiciral postopoma (odkrivanje ali zakrivanje prosojnice) učencem, ki so jo tako lahko ves čas učne ure gledali in najpogosteje na koncu učne ure tudi prepisali. Ko so se pojavili fotokopirni stroji, pa je učitelj zaradi časovne ekonomičnosti učencem kopiral tabelsko sliko oz. zapis učne snovi, h kateri je lahko dodajal tudi druge elemente, ki so bili pomembni za aktivno delo učencev v sami učni uri, in sicer slikovno gradivo, odlomke iz pisnih virov, pojasnjene pojme, različne naloge (naloge kratkih odgovorov, na­ loge daljših/prostih odgovorov, naloge na slikovno ali pisno gradivo, naloge na dopolnilno strokovno literaturo idr.). Tabelsko sliko so zamenjali t.i. učno-delovni listi, ki so pravilno izpolnjeni, predstavljali zapis učne snovi in po katerih so se učenci lahko naučili učno snov. S pojavom računalnika in LCD projektorjev pa sodobni učitelj tabelsko sliko pripravi v programu Microsoft Word ali s programom Microsoft PowerPoint ter jo s pomočjo LCD projektorja projicira na platno ali belo tablo. Danes lahko sodobni učitelj uporablja vse vrste zapisov učne snovi oz. vse vrste t.i. tabelske slike. V 21. stoletju učitelj uporablja tudi elektronske table, ki omogočajo, da projicira raznovrstno multimedijsko gradivo, ne sme pa pozabiti tudi na tabelsko sliko. Vrste zapisov učne snovi Glede na način zapisovanja učne snovi ločimo klasičen zapis učne snovi, neklasičen zapis učne snovi oz. t.i. učno-delovni list in grafičen zapis učne snovi. Klasičen zapis učne snovi ponavadi vključuje kratke stavke, ki jih učitelj lahko nare­ kuje učencem ali jih učenci prepišejo. Prim er klasičnega zapisa, ki vključuje kratke stavke:1 Tehnična in industrijska revolucija 1. V prvi pol. 18. stol. se je zelo razmahnila znanost (matematika, fizika). 2. Anglija - največja pomorska sila - v tem času akumulira ogromno bogastvo. 3. Izboljšave v kmetijstvu povzročijo dvig števila prebivalstva in povpraševanje po oblačilih. 4. Izumitelji na področju tekstilne stroke: Kay, Hargreaves, Arkwright. 5.1769 - James Watt izumi parni stroj, njegove prednosti sprožijo nove izume, predvsem v prometu. 6. Industrializacija spremeni pokrajino in družbeno strukturo v Angliji, a se konec 18. stol. ne do­ takne celinske Evrope. 1 V celoti vzeto iz: Trškan, Danijela; Gerden, Violeta; Kunaver, Vojko (1999). Evropsko gospodarstvo v 18. stoletju in začetki moderne industrializacije v Angliji. Uporaba aktivnih učnih oblik in metod. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 82-83. T r o ja r je v ZBORNIK 3 2 5 Klasičen zapis učne snovi lahko vključuje tudi delne ali ključne besede. Pri tem mora učitelj paziti, da so kratki stavki ali delni stavki tako izbrani, da se učenci lahko pravilno naučijo učno snov. Pri izbiri ključnih besed mora učitelj še posebej paziti, da so te besede dovolj konkretne, da lahko učenci te besede logično povežejo v obravnavano učno vsebino. Primer ključnih besed, ki predstavljajo le strukturo zapisa učne snovi za razloge oz. de­ javnike, ki so sprožili tehnično in industrijsko revolucijo v Angliji:2 RAZLOGI/DEJAVNIKI - Agrarno gospodarstvo - Neagrarno gospodarstvo - Trgovina - Surovine - Delovna sila - Prevoz - Kapital - Tehnične iznajdbe - Parlamentarno-buržoazni sistem: politični liberalizem - Gospodarski liberalizem Primer klasičnega zapisa učne snovi, ki vključuje delne stavke za zapis učne snovi za razloge oz- dejavnike, ki so sprožili tehnično in industrijsko revolucijo v Angliji:3 ANGLIJA JE IMELA: - višjo stopnjo agrarnega gospodarstva: proces ograjevanja in koncentracija zemlje sta bila v rokah velikih posestnikov; uvedli so sistem stalnih njiv zaradi uvajanja gnojenja in kmetijske stroje; pro­ izvodnja hrane se je povečala zaradi uvajanja novih kulturnih rastlin in živalskih pasem, pospešili so selitev kmetov brez zemlje iz vasi v mesta; kmetje so bili osebno svobodni; - višjo stopnjo neagrarnega gospodarstva: razvite so bile železarske in tekstilne manufakture, obrt in delavnice (iz ovčje volne so tkali sukno, iz bombaža izdelovali blago); - še posebej so imeli razvito trgovino: Anglija je imela enotnost nacionalnega trga; organizirano prodajno mrežo, finančni in prometni sistem; večjo kupno moč prebivalstva; organizirano zunanjo in notranjo trgovino; - surovine (premog, železo, cink, baker ...); - dovolj delovne sile (zaradi večjega števila prebivalstva in preselitev kmetov v industrijska mesta); 2 Ključne besede so v celoti vzete iz: Trškan, Danijela; Gerden, Violeta; Kunaver, Vojko (1999). Evropsko gospodarstvo v 18. stoletju in začetki moderne industrializacije v Angliji. Uporaba aktivnih učnih oblik in metod. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 53-54. 3 Besedilo je v celoti vzeto iz: Trškan, Danijela; Gerden, Violeta; Kunaver, Vojko (1999). Evropsko go­ spodarstvo v 18. stoletju in začetki moderne industrializacije v Angliji. Uporaba aktivnih učnih oblik in metod. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 37-38. 3 2 6 D a n ij e l a T r š k a n : T a b e l s k a s l ik a . - prevozne možnosti (plovne reke, morska pristanišča, kanali); - kapital (zaradi notranje in zunanje trgovine); - banke (kjer so vlagali bogati kmetje, trgovci in plemiči ter s tem možnosti za posojila); - tehnične iznajdbe (orodni stroji in parni stroj); - liberalni parlamentarno-buržoazni sistem, ki je podpiral in ščitil gospodarski razvoj; - gospodarski liberalizem: vir bogastva je v človekovem delu; Adam Smith je predvideval svobodo v gospodarstvu in konkurenco na svobodnem trgu; gospodarski liberalizem je zamenjalfiziokratizem (vir bogastva je v zemlji) in merkantilizem (vir bogastva je v trgovini). Primer klasičnega zapisa učne snovi, ki vključuje stavke, delne stavke in ključne besede;4 Ludvik XIV. 1. Vladanje Želel je biti vpliven vladar, ki ga ne bi nihče omejeval. Imenoval je državne uradnike. Imel je stalno, plačano vojsko. Vloga stanov in plemstva se je zmanjšala. 2. Vera: - določil katoliško vero za državno; - zahteval od protestantov, da se izselijo ali odpovedo svoji veri. 3. Gospodarstvo: - obrt (izdelava tkanin), - železarstvo, - trgovina (uvoz surovin iz kolonij, izvoz narejenih izdelkov). Za neklasičen zapis učne snovi smatramo t.i. učno-delovne liste, ki imajo več funkcij uporabe. Učitelji lahko uporabljajo učno-delovne liste za vse etape učne ure: uvajanje (motivacija), obravnavanje nove učne snovi; za urjenje, ponavljanje in preverjanje učne snovi. Najpogosteje pa se uporabljajo, če jih učenci pravilno izpolnijo, kot zapis učne snovi. Učno-delovni listi lahko vključujejo poenostavljeno učbeniško besedilo, pisne odlom­ ke iz primarnih ali sekundarnih virov, različne slikovne vire, k ijih učitelj izbere v skladu z učno uro. Na gradivo lahko učitelj sestavi različne vrste vprašanj, ki omogočajo, da se učenci naučijo branja, razumevanja, primerjanja in vrednotenja različnih zgodovinskih virov ali reševanja različnih vrst vprašanj. Sele, ko so učno-delovni listi pravilno izpol­ njeni, lahko predstavljajo tudi zapis učne snovi oz. učno snov, ki se jo učenci tudi naučijo. 4 Vsebina za klasičen prim er zapisa je povzeta po: C virn, Janez; H riberšek Balkovec, Elizabeta; Studen, Andrej (2000). Koraki v času. Novi vek. Zgodovina za 7. razred osemletke. Ljubljana: DZS, str. 57. T rOJARJEV ZBORNIK 3 2 7 Zato morajo biti učitelji pozorni, da imajo učenci dovolj časa za pregled rešitev nalog ali še bolje da učitelji pregledajo, če so učenci pravilno izpolnili učno-delovne liste. Primer zasnove učno-delovnih listov s pomočjo vprašanj na različno gradivo: Naslov učne ure Podnaslov št. 1 Učbeniško besedilo (poenostavljeno besedilo). Vprašanja na učbeniško besedilo in odgovori. Podnaslov št. 2 Slikovno gradivo: slikovni viri. Vprašanja na slikovno gradivo in odgovori. Podnaslov št. 3 Pisno gradivo: pisni viri. Vprašanja na pisno gradivo in odgovori. Primer zasnove učno-delovnih listov s pomočjo različnih tipov nalog: Naslov učne ure Podnaslov št. 1 v obliki vprašanja Naloge s kratkimi odgovori. Naloge z izbirnimi odgovori. Naloge alternativne izbire. Podnaslov št. 2 v obliki trditve Naloge povezovanja. Naloge urejanja. Podnaslov št. 3 v obliki vprašanja Naloge dopolnjevanja. Naloge popravljanja ali odkrivanja napak. Naloge s krajšim prostim odgovorom. Primer zasnove učno-delovnih listov za skupinsko (parno) delo učencev: 3 2 8 D a n ije l a T r š k a n : Ta b e l s k a s l ik a ... Naslov učne ure Podnaslov št. 1: Tematika 1. skupine Vprašanja in odgovori prve skupine pri skupinskem delu. Podnaslov št. 2: Tematika 2. skupine Vprašanja in odgovori druge skupine pri skupinskem delu. Podnaslov št. 3: Tematika 3. skupine Vprašanja in odgovori tretje skupine pri skupinskem delu. Učno-delovni list mora vključevati naslov učne ure, podnaslove oz. vsebinske poudar­ ke učne ure ter raznovrstne naloge za učence. Le takšen lahko postane tudi zapis učne snovi, ko je pravilno izpolnjen. Primer vsebinsko strukturiranega učno-delovnega lista za učno uro Kakšen je bil rimski imperij v času cesarstva:5 Sirjenje je povzročilo politične sprem em be Gaj Juli» Cezar je bil U»li, ki je pridobil vso obl asi v svoje roke in odločilno vplival na konec republike I. V pravokotnike vpiši Hiri funkcije, ki jih ie pridobi! Gaj juRj Cezar. DIKTATOR EDINI VLADAR VRHOVNI SVEČENIK IMPERATOR ZMAGA V GALSKIH VOJNAH, DANES IMAMO JULIJ. JULIJSKE ALPE. JULIJSKO KRAJINO ... J. Ali fe bil Gaj julij Cezar prvi rimski ccsaii Odgovor utemelji. NE. KER NI BIL KRONAN KOT CESAR. DRŽAVA JE BILA ŠE VEDNO REPUBLIKA.________ Zakaj je bil pom em ben Gaj O ktavijan Avgust Prvi rimski cesar je konec prvega stoletja pr. Kr. postal Gaj Oktavijan Avgust. 4. Obkroä tiste osebe, ki lili štejemo u nasprotnike Gaja Oktavijana, preden je prevzel öl CjŽuopatra ̂ Cjtiark Antonu&lark Avrchj hodu ATLANTSKI OCEAN. ŠPANIJA MEZOPOTAMIJA OBALA SEVERNE AFRIKE severu REN. BRITANSKO OTOČJE B. Zapiši, kje je potekal rimski limes in kakšna je bila njegova naloga? OB MEJAH OB RENU IN DONAVI TER V PANONSKI KOTLINI. BRANIL JE DRŽAVO PRED VPADI BARBAROV' ‘ C. Pojasni pojem: ROMANIZACIJA JE ŠIRJENJE RIMSKE KULTURE IN JEZIKA (LATINŠČINE) B. Preberi pisni vir. Z LADJAMI. B. Kdaj je bila v pristanišču največja gneča? PO ŽETVI___________________ C Kakšen pomen so imele za trgovino ceste? PO NJIH SO PREVAŽALI eLAGO •mil ir̂ ovtkih buli) pnplu)* la se malo uli hol Itvrom PnhotU in jjhoili lad'i j /o - p'.n> ur 'avokotnike vpiši štiri poglavitne značilnosti vladanj PRVI CESAR URADNIŠTVO ik> mnogo cesarjev. OBNOVA RIMA PAX ROMANA A. Obkroži imena cesarjev, ki jih označujemo la« -dobre- ' ОаткЏп ( jW t Лтјјр> 5 R azpotnik, Jelka; Snoj Damjan (2007). Raziskujem preteklost 7. Rešitve za delovni zvezek za zgodovino za 7. razred osnovne šole [Elektronski vir] Ljubljana: Rokus Klett, str. 47-48. Način dostopa: http://www. praktik.org. (11. 6. 2007). Slika nalog oz. rešitev nalog je objavljena z dovoljenjem založbe Rokus Klett. T ro ja r je v z b o r n ik 3 2 9 Avtorji delovnih zvezkov za zgodovino pri založbi Rokus Klett so sestavili za vsako učno uro naloge, ki so sicer v delovnih zvezkih, vendar pa predstavljajo dovršeno sestavo učno-delovnih listov. Delovni listi so zato, ker vključujejo različne naloge (ki se nanašajo na slikovno ali pisno gradivo, na ponovitev učbeniškega besedila idr.), učni listi pa zato, ker pravilno izpolnjeni, vsebujejo poenostavljeno strukturirano učno vsebino, ki se jo učenci zelo hitro naučijo. Posebna vrsta zapisov so grafični zapisi (v ang. jeziku Graphic Organizers6), katerim je osnova t.i. miselni vzorec. Prave miselne vzorce se riše v obliki rogovil, ribje kosti ali mehurčkov, kar je osnova tudi za grafične zapise.7 Oblikovanje grafičnih zapisov vklju­ čuje različne vrste krogov, puščic, pravokotnikov, tabel ali preglednic, kjer se ključne konkretne besede ali kratki stavki vstavijo in medsebojno povežejo glede na vsebino in odnose. Pri zgodovini gre zlasti za vzročno-posledične odnose. V nadaljevanju predstavljamo najpogostejše grafične zapise pri predmetu zgodovina. Preglednica ali tabela pomaga učencem primerjati več oseb, dogodkov ali značilnosti. Primer preglednice za primerjavo liberalizma, konservativizma in socializma8 Liberalizem Konservativizem Socializem Osrednja vrednota Svoboda Red Bratstvo Religija Ločitev države in cerkve Zveza med »prestolom in oltarjem« Ločitev države od cerkve Gospodarstvo Svobodna konkurenca Privilegiranje tradicionalnih elit Vsakomur svoje Družba Poudarjanje posameznika Poudarjanje avtoritete Poudarjanje skupnosti Politika Ustavna monarhija ali demokracija Monarhija in aristokracija Demokracija ali diktatura proletariata Utopija Brezrazredna meščanska (civilna) družba Vnovična vzpostavitev stanovske družbe Družba enakih Če želimo izpostaviti pomembnejše dogodke ali osebe, učitelji lahko uporabijo pira­ mido ali pa tarčo za grafično predstavitev učne vsebine. S World History Perspectives on the past. Graphic Organizers: Study Guide (1997). Lexington, M assachu­ setts, Toronto, Ontario: D.C. Heath and Company. 7 Več o m iselnih vzorcih v: Svantesson, Ingem ar (1992). M iselni vzorci in spomin. Ljubljana: CZ. 8 Preglednica je v celoti vzeta iz: C virn, Janez; Studen, Andrej (2010). Zgodovina 3. Učbenik za 3. letnik gimnazije. Ljubljana: DZS, str. 40. Prim er p iram ide ali tarče ko t grafičen zapis učne snovi: 3 3 0 D a n ije l a T r š k a n : T a b e l s k a s l ik a ... Za kronološki razvoj dogodkov se najpogosteje uporablja vertikalna, horizontalna ali krožna oblika zaporedja dogodkov. P rim er horizontalne oblike zaporedja dogodkov in njihovih opisov za razvoj v rimskem cesarstvu:9 Grafična predstavitev s krogi je najbolj pogosta, saj se na sredino navede ključna be­ seda oz. naslov učne ure, podnaslovi z opisi pa v druge kroge. S puščicami se nakažejo odnosi med krogi oz. vsebino, ki je zapisana v krogih. 9 V celoti vzeto iz: Razpotnik, Jelka; Snoj Damjan (2007). Raziskujem preteklost 7. Rešitve za delovni zvezek za zgodovino za 7. razred osnovne šole [Elektronski vir] Ljubljana: Rokus Klett, str. 48. Način dostopa: http://www.praktik.org. (11. 6. 2007). T r o ja r je v z b o r n ik 33 1 Primer grafičnega zapisa s krogi za tematiko: Meje rimskega imperija v času njegovega največjega obsega:10 Grafična predstavitev s pravokotniki ali kvadrati je tudi pogosta in mora vključevati puščice, ki nakazujejo odnose, podnaslove pa je dobro tudi oštevilčiti, saj na ta način kažejo tudi vrstni red obravnavanja učne vsebine. Takšna grafična predstavitev navaja učence, da tudi sami izpolnijo oz. opišejo vsebino. Primer vsebinske strukture zapisa učne snovi na temo Tehnična in industrijska revolu­ cija v Angliji'1 TEHNIČNA IN INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA V ANGLIJI I. RAZLOGI/ DEJAVNIKI 2. TEHNIČNA REVOLUCIJA OZ. TEHNIČNE IZPOPOLNITVE V TEKSTILNI PROIZVODNJI 3. INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA OZ. UPORABA PARNEGA STROJA 4. POSLEDICE TEHNIČNEM INDUSTRIJSKE REVOLUCIJE V ANGLIJI 10 Vsebina je v celoti vzeta iz: Razpotnik, Jelka; Snoj Damjan (2007). Raziskujem preteklost 7. Rešitve za delovni zvezek za zgodovino za 7. razred osnovne šole [Elektronski vir] Ljubljana: Rokus Klett, str. 48. Način dostopa: http://w ww.praktik.org. (11.6. 2007). 11 V celoti vzeto iz: Trškan, Danijela; Gerden, Violeta; Kunaver, Vojko (1999). Evropsko gospodarstvo v 18. stoletju in začetki moderne industrializacije v Angliji. Uporaba aktivnih učnih oblik in metod. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 33. 3 3 2 D a n ij e l a T r š k a n : T a b e l s k a s l ik a . V učbenikih ali delovnih zvezkih za zgodovino so pogosto že vključeni različni gra­ fični zapisi učne snovi, ki so povezani s puščicami. Primer grafičnega zapisa iz učbenika za osnovno šolo:12 12 Vzeto iz: Cvirn, Janez; Hriberšek Balkovee, Elizabeta; Studen, Andrej (2000). Koraki v času. Novi vek. Zgodovina za 7. razred osemletke. Ljubljana: DZS, str. 57. T r o ja r je v z b o r n ik 3 3 3 Prim er grafičnega zapisa iz učbenika za srednjo šo lo :13 Ureditev Republike Slovenije po ustavi iz leta 1991 Sklep Različni zapisi učne snovi so lahko zelo motivacijski za učence, saj vključujejo VAK, to je vizualnost, avditivnost in kinestetičnost, z različnimi kombinacijami pa spodbujajo tudi analizo-primerjanje, sintezo in vrednotenje oz. višje miselne procese po Bloomu. Pri zgodovini so grafični zapisi pomembni, saj lahko pomagajo učencem razumeti različne povezave med številnimi podatki, ki jih učne ure vsebujejo. Učitelji se morajo zavedati, da obstajajo različne možnosti grafičnih predstavitev zgodovinskih podatkov ter jih lahko tudi skupaj z učenci prilagodijo učni vsebini ter starosti in sposobnostim učencev. »Ta- belska slika bo vedno ostala opozorilo in napotek učencem pri domačem individualnem učenju s pomočjo učbenika ,..«14 13 Grafična predstavitev je v celoti vzeta iz: Repe, Božo (1998). Sodobna zgodovina: zgodovina za 4. letnik gimnazij. Ljubljana: M odrijan, str. 232. 14 Weber, Tomaž (1992). Tabelska slika pri pouku zgodovine: soodvisnost med zasnovo učne enote-artiku- lacijo, zasnovo, zgodovinskega učbenika in tabelsko sliko. V: Zgodovina v šoli. Letnik 1. Št. 2, str. 32. 3 3 4 D a n ij e l a T r š k a n : T a b e l s k a s l ik a . Viri in literatura Cvirn, Janez; Hriberšek Balkovec, Elizabeta; Studen, Andrej (2000). Koraki v času. Novi vek. Zgodovina za 7. razred osemletke. Ljubljana: DZS. Cvirn, Janez; Studen, Andrej (2010). Zgodovina 3. Učbenik za 3. letnik gimnazije. Lju­ bljana: DZS. Razpotnik, Jelka; Snoj Damjan (2007). Raziskujem preteklost 7. Rešitve za delovni zve­ zek za zgodovino za 7. razred osnovne šole [Elektronski vir] Ljubljana: Rokus Klett. Način dostopa: http://www.praktik.org. (11. 6. 2007). Repe, Božo (1998). Sodobna zgodovina: zgodovina za 4. letnik gimnazij. Ljubljana: Mo­ drijan. Svantesson, Ingemar (1992). Miselni vzorci in spomin. Ljubljana: CZ. Trškan, Danijela; Gerden, Violeta; Kunaver, Vojko (1999). Evropsko gospodarstvo v 18. stoletju in začetki moderne industrializacije v Angliji. Uporaba aktivnih učnih oblik in metod. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Weber, Tomaž (1992). Tabelska slika pri pouku zgodovine: soodvisnost med zasnovo učne enote-artikulacijo, zasnovo, zgodovinskega učbenika in tabelsko sliko. V: Zgo­ dovina v šoli. Letnik 1. St. 2, str. 27-35. World History Perspectives on the past. Graphic Organizers: Study Guide (1997). Lexing- ton, Massachusetts, Toronto, Ontario: D.C. Heath and Company.