K. K. STAAT8ANWALTS,

Priobčil PROF. FR. KOVAČIČ.

Z dovoljenjem preč. Lavantinskega knezoškofijstva
dne 23. aprila 1915, št. 2212.

Maribor, 1915.

Izdala in založila družba „Harijaniš^e“ v Veržeju. — Tiskarna s r -

- • , •• '' '


Jmrs


z-2^


Marijanišče

v Veržeju

na Murskem polju.

.

Priobčil PROF. FR. KOVAČIČ.

Z dovoljenjem preč. Lavantinskega knezoškofijstva
dne 23. aprila 1915, št. 2212.

Maribor, 1915.

Izdala in založila družba „Marijanišče K  v Veržeju. — Tiskarna sv, Cirilal



Štev. 2212.

Mnogočastitemu gospodu

Francu Kovačič,

doktorju modroslovja, kn. šk. duhovnemu svetovalcu in profesorju na kn. šk. bogoslovnemu učilišču

v

MARIBORU.

Z ozirom na Vašo prošnjo z dne 19. aprila 1915 in na „Nil obstat", ki ga je izrekel *enzor
kn. šk. odbora za oceno tiskovin dne 21. aprila t. 1., z veseljem dovolim v zmislu apostolske konstitu¬
cije Officiorum ac munerum od dne 25. januarja 1897 ter okrožnice papeža Pija X. Pascendi Donimo*
gregis z dne 8. septembra 1907, da se natisne rokopis Marijanišče v Veržeju na Murskem j oiji;,
V. zvezek.

Knjižica obsega bogato in zanimivo letno poročilo o zavodu in je primemo dogodkom seda
njega časa posvečena častnemu spominu mnogih prijateljev in dobrotnikov ,,Marijanišča“, ki ali stojijo
zdaj v bojnih vrstah proti sovražniku Avstrije, naše mile domovine, ali ranjeni vzdihujejo po bolnišnicah
ali ječijo v vojni sužnosti ali že počivajo mrtvi na tuji zemlji.

Blagoslov božji spremljaj knjižico in njene bralce! Mati dobrega sveta pa naj brani in varuje
prelepi zavod, ki skrbno izobražuje ljubo mladino in vestno vzgojuje upapoln naraščaj Salezijansk
družbe!

V Mariboru,  na praznik sv. Jurija mučenika, dne 23. aprila 1915.

f MIHAEL«

knezoškof,

Predgovor.

Četrti zvezek „Marijanišča“ smo izdali
kot slavnostno številko o priliki posvetitve
nove kapele v zavodu 1. 1913. Nismo ta¬
krat slutili, v kakšnih razmerah bo izšel
naslednji, peti zvezek. Mnogoteri vzroki so
delali ovire, da ta zvezek ni mogel prej
na dan. V zimskem času 1913—1914 se
je po avstrijskih tiskarnah sploh za več
mesecev ustavilo delo. Spomladi 1914 so
prišla mnogotera druga opravila in ni bilo
mogoče oskrbeti izdaje tega zvezka. Ko bi
bil čas za to, so pa zagromeli topovi, za¬
čela se je krvava vojna, ki je vse moči in
vso pozornost obrnila na sebe. Pravijo pa,
da se vojaki na bojnem polju sčasoma celo
privadijo gromenju topov in žvižganju kro¬
gel. Tako se moramo tudi mi, ki smo doma,
prilagoditi vojnemu času, zbrati svoje misli
in se poprijeti svojega dela.

V teh resnih časih tedaj podajemo do¬
brotnikom in prijateljem v roke ta-le zvezek
„Marijanišča“. Mnogo naših prijateljev in

dobrotnikov, ki so z denarjem, de lom in
vožnjo pripomagali k stavbi salezijanskega
zavoda, je moralo zapustiti svoje domove
in stoje sedaj v bojnih vrstah proti sovraž¬
niku, nekateri morda ranjeni vzdihujejo po
bolnišnicah, nekateri ječijo v vojni sužnosti,
nekaj pa jih gotovo krije grob v tuji zem¬
lji. Vsem tem bodi ta zvezek posvečen
v časten spomin. Mrtvim naj Pomočnica
kristjanov v boljšem življenju položi ne-
venljiv lavorjev venec na glavo, živim pa
izprosi srečno in zdravo vrnitev v domo¬
vino, skorajšnji blagodejni mir, dokler pa
tega ni, tiho potrpežljivost in voljno pre¬
našanje vojnih nadlog.

Ponižna zahvala bodi izrečena pre-
vzvišenemu Posvetitelju kapele, ki so bla¬
gohotno dovolili, da se objavi v tem zvezku
Njih prekrasni govor o priliki posvetitve.
Citatelji ga bodo brezdvomno brali z ve¬
seljem in duhovno koristjo.

— 4 —

I. Pridiga

Njih Prevzvišenosti, knezoškofa Mihaela,

govorjena po dovršenem posvečenju hišne kapele Matere dobrega sveta  z-velikim
altarjem vred in s stranskim altarjem presvetega srca Jezusovega v salezijanskem
zavodu „Marijanišču“ v Veržeju na praznik Marijinega rojstva, ponedeljek 8. septembra 1913,

Maria, de qua natus
est Jesus, qui vocatur
Christus. Marija, od ka¬
tere je rojen Jezus, ki
se imenuje Kristus.

(Mat. 1, 16).

V Jezusovem in Marijinem imenu pobožno
zbrani kristjani!

Čudežen, čudežen je današnji sveti
evangelj. Ali ne? Danes praznujemo god
rojstva preblažene device Marije. In na
rojstni dan Marijin bi nam moral sv. Ma¬
tevž, govorim po človeški, poročati, kedaj,
kje in od koga je bila Marija rojena. Toda
o času in kraju, o starših in sorodnikih
preblažene Device nam sv. evangelist ne
pove ničesar, čeprav bi to danes pričako¬
vali. Naznani nam pa, česar bi ravno da¬
nes ne slutili, zakaj je bila Marija
rojena.  Sveti evangelj končuje namreč
slovesno, rekoč: Jakob paje  rodil Jo¬
žefa, moža Marije, od katere je
rojen Jezus, ki se imenuje Kristus.

In to naznanilo je pa ravno poglavitno.
To je namreč najpoglavitnejši namen in po¬
men rojstva prečiste Device, da bi naj po¬
stala Mati božja,  da bi naj rodila Vzve-
ličarja sveta, Jezusa Kristusa. V tem ko¬
renini vsa Marijina visokost in vrednost,
leži vsa njena čast in slava. Pero, ki nam je
v evangelju zapisalo to preveličastno na¬
znanilo, na katerem sloni tudi moja da¬
našnja pridiga, je bilo vzeto iz perut Sve¬
tega Duha in je bilo od njega pri pisanju
nezmotno vodjeno in spremljano.

To je Marijina naj večja in naj višja
vrednost, paje  temelj in sleme vseh njenih
vrlin in čednosti, da je Mati božja.  Iz
tega njenega poklica izvira vsa njena mo¬
gočnost, vzornost in častitost, izhaja vsa

njena lepota in krasota. Zdaj umejemo,
zakaj danes sveta Cerkev moli ali pa poje
tako veselo in radostno: Nativitas tu a,
Dei genitrix Virgo, gaudium an-
nuntiavit universo mundo. Tvoje
rojstvo, o božja Porodnica in De¬
vica, je veselje naznanilo vsemu
svetu.  (Antiph. ad Magnif. in II. Vesp.
Nativitatis B. M. Virginis).

Premili moji poslušalci!

Ker je bila Marija rojena za to, da bi
rodila že zdavnaj obljubljenega in težko
pričakovanega Odrešenika sveta, zategadelj
je njeno rojstvo vsemu svetu v nedopovedno
veselje, mu je v rajsko radost.

Pred vsem je bilo to rojstvo v veselje
otroku  samemu. Ali ne? Dotlej je bilo
vsako novorojeno dete nekako nesrečno,
žalosti podvrženo, ker je o njem veljal
bridki vzdih in vzklik kralja Davida: Glej,
v hudobiji  sem spočet, in v grehih
me je spočela moja mati!  (Ps. 50, 7).
Z ozirom na to, kaj čuda, da je sicer po¬
trpežljivi Job nekako preklel uro svojega
rojstva, da si je poželel ne biti, ali pa da
bi bil iz materinega telesa koj zanesen v
grob. (Job 10, 18, 19.) In o svojem izda¬
jalcu Judežu Iškarijotu je rekel Jezus:
Bolje  bi  mu  bilo,- da bi se ne bil ro¬
dil tisti  človek. (Mat. 26, 24). Sleherni
človek je po naravi otrok  jeze, uči du¬
hoviti apostol Pavel. (Efež. 2, 3).

Vendar o Mariji ne velja ne Jobova
tožba, še mnogo manj Jezusova sodba in
ne Pavlova trditev. Dete, čigar rojstni god
danes slavimo, je bilo brez madeža izvirnega
greha spočeto in rojeno. To dete je popol¬
noma čisto, neoskrunjeno, je otrok božje
ljubezni, je svetejše ko najsvetejši angelji
vseh devet korov. Zato je rojstni dan Ma¬
riji sami v nebeško veselje.

Dr. Mihael Napotnik, knezoškof Lavantinski.

5

In sladko veselje je njeno rojstvo
očetu Joahimu in materi Ani. O pre¬
srečna roditelja! Ne Abraham in Sara, ne
Izak in Rebeka, ne Jakob in Rahel —
nobena zakonca sem od 4000 let nista bila
osrečena s takim otrokom, kakor vidva
dva! — V izredno veselje je Marijino roj¬
stvo tebi, cvetlični Nazaret na prijetnem
griču! Biser, ki je danes zalesketal v tvoji
sredi, presega naj lepše bisere in naj dražje
dragulje na krasu in sijaju. Ne le iz Ma-
dijane in Efe, iz Arabije in Sabe, od vseh
koncev in krajev ter od vseh mej sveta
bodo prihajali tvoji občudovalci, da obiščejo
in počastijo mesto, kjer je bila rojena Mati
božjega Sina. — Raduj se ti Kanaan!
Zdaj žari nad teboj avrora ali jutrnja zora,
ki napoveduje veličastni vzhod Solnca
pravice.

Zares! Vsemu svetu je Marijino roj¬
stvo naznanilo nepopisno veselje. Zdaj ima
svet, česar še nikdar ni imel. Ima popol¬
noma sveto škrinjo zaveze, sedež mo¬
drosti, hišo zlato. Danes se niso posta¬
vila svetu zrušljiva slavna vrata, ampak
vrata nebeška,  ki se ne bodo nikdar in
nikoli zrušila. O, da bi svet vedel in na¬
tanko spoznal, kaj da posede! Radoval bi
se v Bogu neprestano. Ljudstva bi ploskala
z rokami. Omnes gentes plaudite
manibus!  (Ps. 46, 2). Marija je začetek
pravega veselja. Ž njo se začenja nova
doba, doba srečnega družinskega veselja,
odpre se nepotekljivi vir božjega blago¬
slova.

Praznik Marijinega rojstva oznanja ve¬
selje temu le njenemu domu in za¬
vodu.  Ni še minulo leto dni, in jaz se na¬
hajam že drugikrat v tej prevažni ker ljubi
mladini namenjeni hiši. Nedeljo 27. vinotoka
evharističnega leta 1912 sem slovesno blago¬
slovil samo le del Marijanišča. In od tedaj
do danes, o kakšen velikanski napredek!
Dne 22. avgusta tekočega svetega jubilej¬
nega leta 1913 so me poprosili mnogoča-
stiti gospod Avrelij Guadagnini,  rav¬
natelj tukajšnje Salezijanske naselbe, da
naj ravno danes na Marijin  god  izvršim
sveto delo, ker Salezijanci tako goreče
častijo Marijo pod raznimi naslovi ali imeni,
kakor so Marij a pomočnica,  Marija
brezmadežna,  Marija usmiljena  in
drugi mnogoteri.

In tako sem danes na preveseli rojstni
blagdan Marijin svečano posvetil hišno ka¬
pelo Matere dobrega sveta  z glavnim
altarjem vred, v čigar sredino sem shranil
iz staročastite cerkve sv. Sabine v Rima
poslane mi svete ostanke treh mučencev
Aleksandra  I. papeža, Evencija  in
T e o d u 1 a ter dveh mučenk Sabine in
Serafije,  pasem podelil danes vsem pri¬
čujočim odpustek enega leta. Ob vsaki
obletnici pa bodo obiskovalci tega svetišča
prejeli petdeset dni odpustka Obenem sem
konsekriral stranski altar presvetega srca
Jezusovega  — z vsekano letnico 313 do
1913 in s Konštantinovim monogramom ,
ker je obenem spomenik na letošnji 'tv
K onštantinov jubilej — in sem v njegov gro-
bec položil svetinje treh mučencev Bo-
noza, Inocenci j a in Maksima  ter
sem vernikom podelil tudi odpustek enega
leta, kakor si bodo zamogli ob vsaki ob¬
letnici pridobiti nepopolni odpustek BO dni-
torej zavsem odpustek sto dni, ako bodo
namreč s tem namenom opravili navadne
molitve za odpustke pri velikem in pri ma¬
lem altarju. — Poleg posvetitve samostanske
kapele z dvema žrtvenikoma sem še bla¬
goslovil krasne slike na dragocenih oknih,
namreč v apsidi podobe Matere dobrega
sveta, sv. Mihaela nadangelja in sv. Jožefa,
v ladji pa sv. Antona puščavnika, sv. Aloj¬
zija in sv. Frančiška Salezija.

Tako je tedaj Marijino rojstvo prineslo
zalemu tukajšnjemu zavodu izredno veselje.
—■ Kakor vsemu svetu je Marijin rojstni
god oznanil lepemu Veržej skemu svetu
sladko veselje. Zlasti pa je Marijino rojstvo
tebi, ljuba mladina,  napovedalo nedo-
merno veselje. Pridite', pa me poslušajte o
tem, otroci moji! Kaj je bil vendar otrok
v paganski ali neverni dobi ? Špartanci so
novorojeno dete presodili, je li zdravo in
krepko. Ce ni bilo, je bilo zaneseno tja
med pečovje puste gore Taigetus, da ga
ukončajo miši, kragulji, lisice, volkovi ali
druge divje zveri. O kako pretresljivo je
pač odmevalo to skalovje odjeka in vpitja
zavrženih sirot! Egiptovski faraon je zapo¬
vedal, da se naj vsi dečki, ki se rodijo v
Izraelu, pomečejo v reko Nil. Kdo bi do¬
povedal, koliko takih ubogih črvičev je
umrlo gladu, je bilo poteptanih, je bilo
raztrganih, je bilo potopljenih?

— 6

Pa še več hujšega! V Šparti so bili
dečki javno bičani na altarju boginje Diane
in nekateri tudi žrtvovani. Kdo prešteje
otroke, ki jih je malik Moloh požrl v svo¬
jem žarečem goltancu? Celo potomec kralja
Davida, da ne govorim o Herodu, ki je
dal vse dečke do dveh let stare okoli Be¬
tlehema pomoriti, brezbožni kralj Ah a z
je še 70 let pred Kristusom daroval last¬
nega svojega sina paganskim malikom in
sicer v smrt na ognju. Achaz filium
suum consecravit, transferens per
ignem secundum idola gentium.
(IV. Regg. 16, 1—3). O groza, o groza
nad grozo!

In kako se zdaj po Marijinem rojstvu,
denimo danes, godi otrokom? Dandanes se
najplemenitejši ljudje potegujejo za uboge
otroke vseh vrst: za sirote in osamele, za
slepe pa gluhe in neme, za hrome in kru¬
ljave, za bebce in slaboumne. Najboljši
možje posvečujejo vse svoje telesne in du¬
ševne moči poduku in vzgoji moške in
ženske dece. S prstom pokažem le na zveste
častilce sv. Frančiška Šaleškega in blage
sinove blaženega don Boška (rojenega dne
15. avgusta 1815), na Salezijance, te požrtvo¬
valne mladinoljube, na te preizvrstne učitelje
in vrle vzgojitelje deške mladine. Pa pokaj
bi dalje govoril o teh modrih možih, ki va¬
rujejo mladež kakor zenice svojih očes —
saj jih imate v svoji sredi, saj vidite njihovo
blagodejno in blagoslovljeno delovanje. Le
spoštujte in poslušajte in ljubite jih!

In vi, ljubi gojenci, molite prav pridno
Salve, Regina!  V tej molitvi je zapo-
padeno vse, kar vam je Marija. Ona vam
je mati milosti, vam je življenje, sladkost
in upanje. Ona je vaša zagovornica, ki
obrača svoje milostljive oči na vas ter
vam kaže blaženi sad svojega telesa, vam
podaje Jezusa v presveti evharistiji. Častite
in povišujte, poslušajte in posnemajte to
usmiljeno, dobrotljivo in sladko devico Ma¬
rijo! Ona vam bo vodilja v vrtincih in va¬
lovih tega življenja, vam bo svetilnica,
kažoča vam pravo smer v težkih vprašanjih
stanovskega poklica.

V Gospodu ljubljeni častilci Marijini!

Marija, od katere je rojen Je¬
zus, ki se imenuje Kristus.  V teh
svetopisemskih besedah je izražena Marijina

najvišja odličnost, namreč čast Matere
b o ž j e. Iz tega naslova izvirajo vsi drugi
častni naslovi, kakor jih poznate iz Lavre-
tanskih litanij in s katerimi kličete Marijo
na pomoč. V najnovejšem času je bil med
naslovom Mati prečudežna  in klicem
Mati našega Stvarnika  uvrščen neki
globoko pomenljiv vzklik.

Tam v starem italijanskem mestecu Ge-
nestanu danes Genazzano(Ženacano), stoječem
v divotnih vrtih, hranijo v čedni cerkvi ču¬
dodelno podobo, znano pod imenom Mati
dobrega sveta.  Na god sv. evangelista
Marka,  dne 25. aprila leta 1467, je pri¬
plavala na belih oblakih iz albanskega
mesta Skadra preko morja in seje  naselila
v cerkvi, ki je bila pozidana na ozemlju,
katero je cesar Konstantin Veliki  da¬
roval papežu Silvestru.  Na tem zemljišču
je dal papež Marko  sezidati majhno cer¬
kev v čast Mariji dobrega sveta.
Pozneje je bila cerkvica povečana od ča¬
stitih redovnikov Avguštincev s pomočjo da¬
režljive gospe Petrucije. Staročastito ime
Mati dobrega sveta,  kateri je bila
cerkev od nekdaj posvečena, je zdaj prešlo
na došlo znamenito podobo, katero je verno
ljudstvo od tedaj do danes neprenehoma
častilo in poveličevalo.

Tudi v Skadru še do danes niso pozabili
lepe Marijine podobe. Dvakrat v letu obhajajo
katoliški Albanci praznik Matere dobrega
sveta  in sicer dne 26. aprila za vso deželico
in ponedeljek po tretji nedelji v mesecu ok¬
tobru posebej za mesto Skadar. Albansko
ljudstvo neprenehoma hrani v srcu ljubezen
do svoje velike Zoje ali Gospe.  Brez
števila je posnetkov čudodelne podobe,
ki se nahajajo po cerkvah, kapelah, po
hišah in bornih kočah. Nad glavnim al-
tarjem mogočne Skadarske katedrale s pro¬
storom za 5000 vernikov se vzdiga vabljiva
podoba Marijina, posneta po čudodelni po¬
dobi Genazzanski. Mična slika na presno
v lepo zaokroženi altarni apsidi pa pred¬
stavlja pobeg  dragocene podobe iz Skadra.
Visoko v zraku plava Marija, nesena od
angeljev. V ozadju se dviga pečina s ska-
darskim gradom Rosafo ob znožju cerkve
in več hiš. Dva Albanca sledita v globoki
pobožnosti za čudodelno podobo na Djenem
pobegu. Moža se imenujeta Georgius  in
de  S c 1 a v i s, ki sta po pobožnemu izročilu

7

potovala prek Adrije kakor po suhem in
sta se naselila v Genazzanu, kjer še danes
živijo potomci Georgija. Pogled na to
presno sliko spravlja obiskovalce velikanske
Skadarske katedrale vselej v nepopisno
milo ganjenje.

Čudovito podobo so častili papeži, ka¬
kor sv. Pij V., Inocencij XI., ki je velel
leta 1682 podobo venčati, potem Benedikt
XIV., kije  odredil posebno mašo in posebne
dnevnice, Pij IX., imenovan Marijin papež, in
splošno občudovani Leon XIII. Leta 1789
je sveta Cerkev odločila 26. dan meseca
aprila za lasten praznik in lastne duhov¬
niške molitve v ta spomin. Leon XIII. so
odobrili nove duhovniške molitve za ta
praznik Marijin, in dne 22. aprila 1903,
kratko pred svojo smrtjo, ki jih je dohi¬
tela dne 20. julija 1903, so ukazali, da se
spominjajmo tudi v Lavretanskih litanijah
Matere dobrega sveta  in da jo pro¬
simo pomoči in zavetja.

Kajpada! Ta naziv ali naslov gre
Mariji, je za nas bogat blagoslov in je pri¬
merno zadoščenje Mariji za nezaupanje, ki
ga ji na svojo lastno škodo kaže toliko
kristjanov.

Gotovo, Devici najmodrejši gre povsem
častni priimek: Mati dobrega sveta!
Marija, naša ljuba gospa, je namreč nevesta
Svetega Duha. In Sveti Duh, kako je pač
napolnil to sveto nevesto z vsemi svojimi
darovi, katerih štejemo po katekizmu se- ,
dem, in kako jo je pač obogatil z vsemi'
svojimi sadovi ali darinami, katerih našteva
sv. apostol Pavel dvanajst! (Gal. 5, 22. 23).

Tretji dar Svetega Duha je dar sveta,
ki nam pomaga v dvomih in težavnih rečeh,
se odločevati za to, kar je Bogu prijetno
in za nas vzveličavno. In ta dar je Ma¬
rija  pokazala zlasti tedaj, ko ji je božji
poslanec nadangelj Gabriel  oznanil, da
bo postala Mati božja.  Vedela si je koj
svetovati, da je ponižno vprašala, kako se
bo to zgodilo, ker je obljubila vedno de-
vištvo? In ko je izvedela, da bo mati bož¬
jega Sina postala pa obenem ostala čista
devica, tedaj je nemudno privolila v učlo¬
večenje druge božje osebe, našega Gospoda
Jezusa Kristusa.

In zopet je Marija pokazala svoj bo¬
gati dar dobrega sveta na ženitovanju v
Kani Galilejski, ko je svatom svetovala,

češ, da naj vse štorij o, karjim bo
rekel Jezus.  O modri in najmodrejši
nasvet. Mi vsi- vemo, kako je bilo izpol-
njenje Marijinega sveta srečno za vse svate
in goste. Marija je torej na zemlji posre¬
dovala med Jezusom in ljudmi, in sedaj
naj bi tega ne počenjala v nebesih ? Kot
kraljica nebes in zemlje naj bi ne oprav¬
ljala zvesto službe Matere dobrega
sveta?  če je pa temu tako, ker drugače
biti ne more, potem pa se vestno ravnajmo
po Marijinem nasvetu in delajmo, kar nam
pravi Jezus! In kaj nam veli Jezus? Izpolnjujte
božje in cerkvene zapovedi, izpolnjujte sta¬
novske dolžnosti! Posvečujte nedelje in
praznike, prejemajte svete zakramente, pri¬
našajte dober sad pokore, izkazujte usmi¬
ljenje ! Pa še vsakemu posebej naroča:
Salezijanci, vodite svoje gojence z vso
vnemo k meni, ki sem pot, resnica
in življenje!  In vi, oratorijanci, nasle-
dujte svoje modre vodnike, ki vam kažejo
pot do krščanske popolnosti!

Ljubi moji! Na Marijino priprošnjo
dobivamo milosti.  In milost, ali ni nad¬
naravna luč, ki razsvetljuje naš um in na¬
giblje našo voljo k dobremu? Čudovito!
Na maloazijskem otoku Patmosu  je sv.
apostol in evangelist Janez gledal v za¬
maknjenju Marijo kot gospo, odeto s soln-
cem in kot veličastno prikazen in znamenje
na nebu. To pomenja, da Marija opravlja
v božjem kraljestvu službo, ki jo v prirodi
opravlja zlato solnce. Prva dobrota pa, ki
nam jo deli ljubo solnce, je čista luč, ki
nam sveti na potu življenja. Enako nam
Marija pridobiva luč za naše potovanje v
večnost, nam prosi za dar dobrega sveta.
Kako primerno je pač današnje mašno be¬
rilo, posneto iz knjige Modrosti ali Prego¬
vorov in obrnjeno na Marijo, devico naj-
modrejšo! Berite in razmišljajte samo le
konec znamenitega berila! Sedaj torej
otroci, poslušajte me: Blagor njim,
ki se drže mojih potov! Poslušajte
nauk in bodite modri in nikar ga
ne zametujte! Blagor človeku, ki
me posluša in čuva pri mojih vra¬
tih slednji dan in na me pazi pri
podbojih mojih duri! Kdor mene
najde, najde življenje in prejme
vzveličanje od Gospoda.  (Preg. 8,
32-35).

— 8  —

Ud Marije matere dobrega sveta
prihaja  za  nas  obilni blagoslov. Zlato
in srebro, pravi Sveti Duh. ohrani človeka
na močnem stališču; vendar nad oboje je
dobri  svet. Zares, brez sveta biti, prinaša
temo v duhu, pripravlja nemir v srcu. Nesre¬
čen je človek, ki pogreša dobrega sveta v temi
in smrtni senci. Dobri svet je kakor zvezda
vodilja, ki sveti v noči, ki razsvetljuje pot, ki
ga hodi potovalec. Modri svet varuje nesreče
in pripravlja veselje in dela notranji mir. —
Sin, brez sveta nič ne delaj, in po stor¬
jenem delu  se  ne  boš  kesal. (Eccli.32,24).

V človeškem življenju je obilo tmine.
Toda Marija podaje in užiga luč za to
temo. Tema, da, smrtna senca je nevera.
Pa Marija vodi in spremlja do večne luči
svete vere. Glasoviti jud Ratisbonne je v
Rimu v neki cerkvi prišel slučajno do al-
tarja Marijinega — in v tem trenutku se
mu je zazdelo, da prihaja od Marijine po¬
dobe žarek luči na njega. Jokaje je padel
na tla in je poprosil Marijo pomoči. Ko je
mož vstal, je bil veren kristjan. Dal se je
kmalu krstiti ter j e postal duhovnik in slo¬
več misijonar, ki je neprestano molil in
vzdihoval za izpreobrnjenje svojih rojakov,
nesrečnih judov. Parce Domine, parce
Domine,  tako je molil neprenehljivo in
molijo zdaj vsak dan pobožne redovnice, od
njega upeljane.

Tema je krivovera.  Temeljiti pro¬
testante vski učenjak, Dr. Herbst,  je slul
ko izvrsten pisatelj. Marija gaje  pripeljala
v katoliško Cerkev, da je bil v duhovnika
posvečen in je blagonosno deloval v Mo-
nakovem za čast božjo in blaginjo neumr-
jočih duš. — Huda tema in črna noč je
greh.  Že mnogoteri grešnik je obupal.
Vendar tudi to nočno tmino razsvetljuje luč,
ki prihaja od Matere dobrega sveta
in vodi k solncu posvečujoče milosti božje.

Nevarna tema so dvorni duše.  V
takšnih dvomih in negotovostih se je na¬
hajal, pa je bil od njih silno preganjan in
trpinčen mladi Frančišek Salezij, patron
Salezijancev, in sicer tako močno, da je
bil blizu pogubne obupnosti. Tedaj je po¬
kleknil tja pred podobo Matere božje in je
vdano prosil Marijo za dober svet. In
namah je postalo svetlo v njegovi duši, je
postalo mirno v njegovem srcu. Solnce
modrosti je zasijalo v njegovo preplašeno

srce in mu je sijalo do zadnjega utripa.
Bridko iskušani mladenič je postal po Ma¬
riji duhovnik, škof, spoznavalec, cerkveni
učenik. — Tema in noč je v duši, kadar
se gre za poklic,  kadar se gre za izvo¬
litev potrebnega stanu. Pa pri Mariji naj¬
deš, dragi moj, odločbo, najdeš tolažbo,
najdeš pomoč. Poklekni pred Mater do¬
brega sveta  ter jo prosi za svet, in iz¬
volil si boš poklic in stan, v katerega te
vabi in kliče božja previdnost.

Marija dobiva po češčenju njene pred¬
nosti kot srednice daru dobrega sveta za¬
služeno zadostitev.  Če častimo Mater
dobrega sveta, ji izkazujemo zaupanje, ki
služi v zadoščenje za nemarno nezaupanje,
ki ga ima toliko ljudi do Marije. O, da bi
mogli v eni podobi  videti vse zaupanje,
ki prihaja od češčenja Matere dobrega
sveta!  Tam v tihi noči vzdihuje oče, kaj
naj stori, da bodo otroci pridni, da se bodo
pošteno preživeli. Skrbni oče moli in prosi
Marija, mati dobrega sveta, razsveti me!
Tam v samoti premišljuje in modruje blaga
mati, kako bi rešila izgubljenega otroka.
Zanj prosi in prosi: Marija, mati dobrega
sveta, pomagaj mi!

Tam hrepeni in koprni učenec po sve¬
tem duhovniškem stanu. Toda z učenjem
ne gre in ne gre. Poln trdnega zaupanja
pa kliče k Mariji: Mati dobrega sveta, prosi
za me! In mladenič je dovršil svoje latin¬
ske šole. Kakor cvetoča spomlad se raz¬
grinja pred njim življenje. In zdaj mu po¬
kaže Marija daljne kraje, kjer čakajo ne-
umrjoče duše rešitve, čakajo večnega vzve-
ličanja. In vrli mladenič postane goreč
misijonar. Tam kleči dušni pastir ob postelji
umirajočega, ki noče nič slišati in znati o
spravi z Bogom in s svetom. Kdo naj gane
to trdovratno kamenito srce? Pa poln zau¬
panja moli skrbeči izpovednik: Mati do¬
brega sveta, podeli nesrečnežu luč spo¬
znanja, kesa, pokore, izpreobrnjenja!

Kaj ne, mili moji poslušalci, to so do¬
kazi živega zaupanja do Marije pomočnice!
Leon XIII., blagega spomina, so uvrstili
prošnjo do Matere dobrega sveta v Lavre-
tanske litanije — in to je bil žarek luči,
prihajajoč od Matere dobrega sveta. To je
bil odlok Svetega Duha v poveličanj e njegove
svete neveste. Hotel je vernikom reči: ča¬
stite Marijo pod tem naslovom in pridobi-

— 9

vali bote sebi blaženost, Mariji pa zadostitev
za nehvaležnost, ki jo ji pripravljajo ne¬
zvesti otroci.

V Jezusovem in Marijinem imenu pobožno
zbrani kristjani!

Obrnite zdaj svoje oči na zalo podobo
Matere dobrega sveta, katero sem danes
blagoslovil, kakor sem posvetil na ime in
v čast Matere dobrega sveta prostorno
kapelo, ki je prva tega patrocinija v celi
škofiji, kakor je obenem prva Marijina cer-
•* kvica v Ljutomerski dekaniji.

Poglejte torej v novoposvečeni kapeli
altarno podobo in si zapomnite nauke in
opomine, ki vam jih daje! Angelj sliko
kvišku drži, kakor so nesli angelji imenitno
sliko Matere dobrega sveta iz Skadra
prek morja v Genazzano, ali kakor so nesli
nekdaj sveto hišico iz Nazareta najprvo na
Trsat in ne dolgo po tem v vsemu svetu
znano mesto Loreto. Mislim, da je nositelj
naše podobe Marijin angelj varih, sv. Ga¬
briel, ki nam nekako izroča in priporoča
Mater dobrega sveta. Jaz vam pa v
imenu sr. nadangelja Mihaela, kneza in
vodja nebeških čet, čigar čarna slika blesti
na desnem slikanem oknu — v imenu sv.
Mihaela, pravim, vam velim, kar je Ga¬
briel rekel sv. Jožefu, čigar ljubka podoba
se lesketa na levem oknu: Surge et ac-
cipe puerum et matrem eius! Vstani,
pa vzemi otroka in mater njegovo!
(Mat. 2, 13).

Vstanite in vzemite Dete in njegovo
Mater, vi, ljubi moji učenci in gojenci! V
božjem dečku, ki je učlovečeni Sin božji
in ki se nam razodevlje v presveti evha¬
ristiji, bote našli moč in krepost, da bote
varno hodili po tesni stezi v nebesa. Ko
pa molite k Detetu, ne zabite njegove Ma¬
tere ! Kjer je sin, tam mora biti tudi mati.
Prosite Mater za dobri svet, in vi se bote
krasili s čednostmi in pri tem bote tudi
kras in rdeč cvet zalega zavoda. Roža
lepša sebe in s tem krasi tudi vrt. Bodi
torej podoba Matere dobrega sveta
vedno vaš labar ali prapor v življenju in smrti!

Vstanite in vzemite Dete in njegovo
Mater vi, mnogočastiti gospod Avrelij, rav¬
natelj, in vsi vaši častivredni sodelavci v
vrtu Gospodovem! Od Sina in od Matere
bote vedno dobivali potrebnih svetov za

opravljanje svoje težavne in odgovorne
apostolske službe. Vodili bote srečno in
uspešno ljubo mladež k njenemu božjemu
Prijatelju in k njeni božji Materi. Pogre¬
šali ne bote nikdar dobrega, modrega, vzve-
ličavnega sveta, ki ga bote potrebovali
zlasti pri novincih pobožne družbe Salezi¬
janske! Prosili ste me, da dovolim tukaj
novicijat, in jaz sem to podjetje prav rad
dovolil z uradnim dopisom od dne 1. sep¬
tembra 1913 štev. 4182.

Vstanite in vzemite Dete in Mater nje¬
govo vi, mnogočastiti gospod načelnik vse
hvale in podpore vredne družbe Marija-
nišča!  Dete je vaša ljubezen, je vaše
vzveličanje. Mati njegova pa je vaša sve¬
tovalka in vodilja na to pot.

Vzemite Dete in njegovo Mater vi.
blagosrčni dobrotniki, ustanovniki in redni
udje prevažne družbe Marijanišče,  ter
še nadalje skrbite za dom Matere do¬
brega sveta  z dobrimi deli usmiljenja,
z milimi prispevki in darovi! Bog je oblju¬
bil bogato plačilo tistim, ki delijo milošnjo,
ki podpirajo dobrodelne naprave. Vsem
dobrotnikom in dobrotnicam danes od mene
posvečene kapele in občekoristnega zavoda
bodi povedan o miloščini, o telesnih in
duhovnih dobrih delih krščanskega usmi¬
ljenja naslednji tolažljivi nauk.

Miloščina reši, kakor beremo v knjigi
Tobijevi, pekla. Miloščina reši vsega
greha in smrti, ter ne pusti duši
priti v temo.  (Tob. 4, 11). In nadangelj
Rafael zatrjuje: Milošnja reši smrti,
in ta j e, ki izbrišuj e grehe in po¬
maga najti usmiljenje in večno
življenje.  (Tob. 7, 9). Veliki prerok
Daniel  je svetoval kralju Nabuhodono-
zorju, rekoč: Odkupi se svojih gre-
lidv z milošnjo, in svoje krivice
popravi z usmiljenjem do ubogih!
(Dan. 4, 24).

Miloščina zasluži večno življenje, če
se deli iz ljubezni do Jezusa. Saj bo večni
sodnik na poslednji sodbi rekel tistim, ki
bodo stali na desnici: Pridite izvoljeni mo¬
jega Očeta in posedite kraljestvo, ki vam
je pripravljeno od začetka! Zakaj jaz
sem bil lačen, in vi ste me nasi¬
tili.... Kar ste namreč storili
enemu teh mojih najmanjših, to
ste storili meni.

— 10  —

Miloščino imenujejo cerkveni očetje
nekaki krst, ki izbriše dolg in kazen. Že
sveto Pismo pravi: Kakor voda pogasi
ogenj, enako ugasi usmiljenje greh.
(EcclL 3, 33.) Slavni škof in mučenec, sv.
Ciprijan, pripazuje: r Kakor krstna voda
izbriše peklenski ogenj, enako se po mi¬
loščini in po delih usmiljenja zaduši greli“.
In sv. papež Leon Veliki govori: „Milo-
ščina zatre greh in zabrani kazen večnega
ognja 11 . Se ve, miloščina ali vbogajme se
mora deliti s skesanim srcem in pa z lju¬
beznijo do Jezusa, da doseže svoj učinek.
Človek pride tako do izpreobrnjenja in do
dobrega izpovedanja.

Miloščina pomnoži zaupanje do Boga
in pridobiva začasno tolažbo. V Tobijevi
knjigi stoji pisano: Vsi, ki dajejo mi¬
loščino, dobijo veliko zaupanje
pred naj višjim Bogom.  (Tob. 4, 12).
In že zgoraj omenjeni slavni sv. Ciprijan
imenuje miloščino nedomerno veliko to¬
lažbo  za vernike.

Miloščina je najboljša priprava za
dobro izpoved in stanovitno izpreobrnitev.
Danes sem bral pri sveti maši, ki sem jo
služil ob novoposvečenem velikem altarju,
evangelj o Cahejn, tem tako izrednem človeku.
Cahej je rekel Gospodu: Polovico svo¬
jega premoženja dam ubogim.  In
Jezus mu je odgovoril: Danes je došlo
tej hiši vzveličanje.  Rimski stotnik
Kornelij  se je izpreobrnil. Bil je po sv.
Petru krščen. Pa sveto Pismo pravi o njem,
da so njegovi milodari šli pred obličje
božje. In najduhovitejši cerkveni učenik
sv. Avguštin pristavlja: „Ti milodari so
paganu in njegovi družini pridobili milost
izpreobrnjenja h krščansko-katoliški veri 11 .

Miloščina pomnožuje časno blago. Kdor
zapusti zavoljo Jezusa svoje posestvo, temu
se stotero povrne že na tem svetu. In v
bukvah Modrosti beremo: Kdor se usmili
ubogega, ta obrestuje.  Kdor ubogim
deli, ne bo trpel nikdar sile. Po miloščini
še ni prišel nihče na beraško palico. Evan¬
geljski mladenič je : dal pet ječmenovih
kruhov in dve ribi, da nasiti Jezus lačno
ljudstvo. Ko so bili pa vsi nasičeni, so na
Jezusov ukaz pobrali in so napolnili dvanajst
košev s košek ki so ostali od peterih ječ¬
menovih kruhov tistim, ki so jedli. (Jan.
6, 9. 12. 13). Jaz sem se večkrat rado¬

veden vprašal, kdo je le dobil tistih dva¬
najst košev koscev. Zdaj sem pa našel in
bral pripombo, da je pripadlo vse to bla¬
gemu mladeniču, ki je daroval ves svoj
živež Jezusu za ubožno ljudstvo. In stari
Tobija je prejel precejšnjo vsoto denarja,
deset talentov srebra, ko je podpiral siro¬
make, pokopaval mrliče, krepčal znance in
sosede. Vdova v Sarepti ni pogrešala moke
in olja, ker je rada postregla gladnemu
preroku Eliju.

O, delitev milošnje še nikdar ni koga
osiromašila, pač pa obogatila! Kaj čuda
potem, da so v srednjem veku tako rado-
voljno postregli in pomogli revežem, be¬
račem, onemoglim vsake vrste, če je došel
ubožec v grad in je bil ravno obed, tedaj
je odstopil grajščak beraču mesto pri mizi,
ker je cenil in častil v njem Kristusa. To
je bila zdrava rešitev socialnega ali dru¬
žabnega vprašanja, čast in hvala večnemu
Bogu, tu pri vas domuje ta krščanska
usmiljenost, tu prebiva ta blažena radodar¬
nost !

O veni Pater pauperum! Veni dator
munerum!  Pridi Oče ubogih! Pridi delivec
darov za dušo in telo! Gospod vam pošlji
usmiljenih Samaritanov, izpreobrnjenih Ca¬
hej ev, darežljivih Magdalen, radodarnih
Nikodemov in Jožefov iz Arimateje! Brani
vas pa naj lakomnih Judežev! Potemtakem
pa skrbite za cerkvene dobre naprave in
ustanove, za obrambo mladine, za ohranitev
svete vere!

Pri sveti maši, ki sem jo danes pri
novoposvečenem altarju služil za vse žive
in mrtve dobrotnike in dobrotnice Mari¬
ja  n i š č a, sem imel vedno v mislih vročo
prošnjo: O Marija, mati dobrega sveta,
prosi za nas! Svetuj nam vse, kar služi k
večji in največji časti božji, kar pripomore k
višjemu in najvišjemu vzveličanju neumr¬
ljivih, po dragoceni krvi Kristusovi odre¬
šenih duš ! Da se bode pa ta moja goreča
želja uresničila, molimo prav pridno in pri¬
srčno molitev, katero so Leon XIII. bla¬
gega spomina dne 23. novembra 1880 v
proslavo Matere dobrega sveta  obla-
godarili z odpustkom sto dni in s katero
sklenem jaz današnjo svojo pridigo:

O najslavnejša Devica, po večnem
sklepu Najvišjega izvoljena za Mater večne
učlovečene Besede, zakladnica božjih mi-

Notranjščina kapele Matere dobrega sveta.

11  —

losti in priprošnjica grešnikov: jaz, tvoj
nevredni služabnik, pribežim k tebi, da si
milostno moja vodnica in svetovalka v tej
dolini solz! Izprosi mi zavoljo najdražje
krvi svojega Sina odpuščenje mojih gre¬

hov, rešitev moje duše in vse, kar mi je.
za njo potrebno in koristno! Prosi tudi za
zmago svete Cerkve nad njenimi sovražniki
in za razširjenje kraljestva Jezusa Kristusa
po vsej zemlji! Amen.

II. Letno poročilo o zavodu.

1. Posvečevanje kapele dne 8. sep¬
tembra 1913.

V nedeljo dne 7. septembra so se
prevzvišeni knezoškof pripeljali z vlakom
v Bučečovce, kjer jih je na kolodvoru pri¬
čakal in pozdravil v imenu dekanije lju¬
tomerski dekan gospod Martin Jur¬
kovič,  g. župnik Weixl v imenu križevske
župnije, ravnatelj A. Guadagnini in prof.
dr. Kovačič pa v imenu zavoda in družbe
„Marijanišče“. Ob cesti iz Bučečovee do
Veržeja je stalo več slavolokov z mlaji in
primernimi napisi, ob križih in kapelicah
je verno ljudstvo pričakovalo svojega nad-
pastirja in prosilo sv. blagoslova. Med po¬
kanjem topičev in slovesnim pritrkavanjem
zvonov so se Prevzvišeni na krasno okin-
čanem vozu pripeljali v trg, kije  bil ves v za¬
stavah, in ob cesti so bili razpostavljeni mlaji.
Sredi trga pred Marijinim kipom je pod
slavolokom 1  bil pripravljen prostor za spre¬
jem. Tu so Prevzvišenega pozdravili: domači
g. župnik, župan in poveljnik trške garde
M. Ostre, salezijanski provincijal P. Tirone
in nadučitelj Šprager s šolsko mladežjo.

Gospodu župniku so mil. Nadpastir pri¬

1  tla slavolokih in v zavodu so bili prav
primerni napisi:

1. Za Nadpastirja Mihaela goreče prosi
čreda cela.

2. Prevzvišeni, verno ljudstvo prosi Vašega
blagoslova.

3. Dobrodošli, prevzvišeni, premilostui Pastir!

4. Na sprejemnem slavoloku:

oj Ekscelenca, knez katoliške Cerkve, škof
Lavantinski, dobrodošli!

b)  Benedictus, qui venit in nomine Domini!
(Blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovem!)

5. Pozdravljen knez, dobrotnik, ki mladino

ljubi!

6. Nad kapelo: Danes je došlo zveličanje
tej hiši.

7. Salve, Pastor optime! (Pozdravljeni, Pastir
predobri l)

jazno odzdravili, češ, da so lanjsko evha¬
ristično leto blagoslovili del Marijanišča,
zdaj pa bodo posvetili hišno kapelo in dva
altarja: Tam le stoji kip Matere božje, ki
je vedno varovala Veržejski trg in pripra¬
vila pač tudi jutrišnjo svečanost. Tukaj¬
šnji prebivalci so zvesti Marijini otroci in
častilci.

Gospodu županu so mil. knez pohvalno
čestitali k poveljništvu zgodovinski častit¬
ljive, mnogokrat odlikovane in daleč na
okoli znane trške garde.

Gospodu provincijalu, ki jih je po¬
zdravil, so odgovorili, da je iz njegovega
govora razvidno, kako dobro že pozna tu¬
kajšnje razmere.

Gospodu nadučitelju so izrekli priznanje,
da je on sam mnogo pripomogel k lanjski
in letošnji slovesnosti: on je vidni varih
mladine, pravi angelj varih, in bo tudi
prejel plačilo angelja variha, k čemur mn
iz srca že zdaj čestitajo.

Ljubeznivo so Nadpastir izrekli po¬
hvalo učencu, ki jih je pozdravil s pesmijo
(v IV. zvezku na prvem mestu), in učenki,
ki jim je izročila šopek duhtečih cvetlic.
Učenci in učenke naj se krasijo s čednostmi,
in tako bodo kras šole in kras fare. Cve¬
tica sama sebe lepša v vrtu in s tem lepo-
tiči tudi vrt.

V slovesni procesiji so se potem sveti
ostanki prenesli iz župnišča v župnijsko
cerkev, kjer so bile večernice. Potem je
šla procesija s sv. ostanki v zavod, kjer
so se položili v začasno kapelico in opra¬
vile so se predpisane molitve, jutrnjice in
hvalnice v čast sv. mučencev. Pri vhodu
je Prevzvišenega pozdravil ravnatelj zavoda
z novinci in oratorijanci.

Gospod ravnatelj je govoril pozdrav v
nemškem jeziku in dobil od Prevzvišenega
enak odgovor, češ, da jih veseli, da morejo

— 12  —

v tako kratkem času že priti h glavni slo¬
vesnosti, k posvetitvi hiše božje.

Gojenec je deklamiral pesem (na koncu
IV. zvezka) v kateri se je premilostnemu
knezu posebej zahvalil za darovano okno
sv. Mihaela, in Prevzvišeni so mu odzdra¬
vili enako srčno, kakor jih je on pogumno
pozdravil. Ce bo imela Cerkev, katere an-
gelj varih je sv. Mihael, in bodo imeli
papež in škofje tako pogumne branitelje,
tedaj se jim ni ničesar bati. Jutri bo po¬
svečen vidni tempelj — naj bodo duše go¬
jencev tempelji Svetega Duha!

Drugi dan. na praznik rojstva Mariji¬
nega — bil je krasen septemberski dan —
so se začeli sv. obredi ob osmi uri. 1  Ljud¬
stva se je od vseh krajev zbralo kakor
listja in trave. S krepkim glasom in zelo
ginljivo so Prevzvišeni opravili dolgotrajne
pa globokopomembne obrede. Poldne je že
odzvonilo, ko je bilo posvečevanje kon¬
čano. Med posvečevanjem sta bili na dvo¬
rišču pod milim nebom dve sveti maši.
Slovesno sv. mašo pa so opravili na novo-
posvečenem altarju prevzvišeni knezoškof
sami. Bila je blizu ena ura popoldne, ko
so Prevzvišeni stopili na oder na prostem
in govorili nešteti množici v srce segajoč
govor, ki smo ga spredaj objavili. —
Marsikomu se je porosilo oko, zlasti mno¬
goštevilni prekmurski Slovenci so blagro¬
vali naše ljudi, češ: Blagor vam, ki imate
tako vnetega škofa in jih lahko slišite v
domači besedi.

Po pridigi je bilo darovanje v kapeli,
in z zahvalno pesmijo se je okoli tretje
ure končala veličastna slovesnost, ki ostane
vsem udeležencem v neizbrisnem spominu.
Poleg domače duhovščine so bili navzočni:
okrajni glavar, veleblagorodni gospod Franc
Bouvard, dekan Martin Jurkovič, salezijan¬
ski provineijal Peter Tirone, župnik Ivan
Kunce od Sv. Jurija ob Ščavnici, kn. šk.
dvorni kapelan in duh. svetovalec g. dr.
Ivan Tomažič, župnik Weixl, župnik Do-
beršek iz Sevnice, prof. Kovačič, Fr. Povše,
zastopnik salezijanskega zavoda v Rakov¬
niku pri Ljubljani, kapelan Al. Kramaršič
od Sv. Jurija na Ščavnici.

Gospod provineijal je mil. knezu napil
ter z ozirom na njihov govor pri katoliškem

1  Obred posvečevanja jo kratko opisan v 4.
zvezku „Marijanišča“ str. 18—19.

shodu v Ljubljani meseca avgusta tistega
leta 1913 1  obljubil, da bo on in zavod
tista tretja četa, o kateri nam poroča rim¬
ska zgodovina, ki je klicala: Mi bomo
branili domovino.  Prevzvišeni so od¬
govorili, da je to veselo in tolažljivo. Na
to so napili v nemškem jeziku z ozirom na
vršečo se cerkveno in patriotiško slovesnost
svetemu očetu in deželnemu očetu, čigar
zastopnik, gospod okrajni glavar Ljuto¬
merski, je bil v občno veselje pričujoč.

Gospod profesor Kovačič seje posebej
zahvalil za cerkveni govor, češ, da mu je
z ozirom na dobrotnike „Marijanišča“ zlasti
ugajala razlaga, da je mladenič, ki je dal
Kristusu pet ječmenovih kruhov, nazaj dobil
12 polnih košaric. 1’remilostni so mu želeli,
da bi mu bil njegov trud za Marijanišče
povrnjen z bogatimi darovi za ta prevažni
zavod.

Domači gospod župnik je pojasnil zgo¬
dovino kipa Matere božje na trgu, ki je bil
prenovljen leta 1820 ali 1823, stal pa je
bojda že leta 1760. Prevzvišeni knez so se
mu zahvalili za te zgodovinske podatke o
tako staročastitem Marijinem kipu sredi
Veržejskega trga. Obecem so poudarjali
njegove zasluge, katere izpričuje tudi častna
medalja, pripeta na njegove prsi kot pri¬
znanje 40 letnega zvestega, sadupolnega du-
šnopastirskega delovanja.

Gospod župan in stotnik Veržejskega
strelskega društva seje zahvalil premilostlj.
Nadpastirju za prihod, jim je obljubil hva¬
ležni spomin v imenu trga in strelskega
društva ter pokazal društveno zastavo iz
dobe Ferdinanda II. že raztrgano in raz¬
cefrano. Prevzvišeni so si jo z zanimanjem
ogledali ter v svojem odzdravu naglašali,
da je ta zastava prav vsled svoje starosti
tem častitljivega in dražja. Naj se vrli
strelci pod njo tudi vprihodnje hrabro bo¬
jujejo za vero, dom cesarja.

Gospod duh. svetovalec in župnik Jan.
Kunce je poudarjal, dajedošel k slavnosti,
da pokaže nadpastirju svojo vdanost in lju¬
bezen. Premilostnega kneza so te besede
vidno razveselile. Zahvalili so se govorniku
za to nežnost ter njemu, njegovima tova¬
rišema in vsem farnikom želeli obilo bo¬
žjega Blagoslova, zlasti pri pripravah za

1  Slovensko-hrvatski katoliški shod v Ljub¬
ljani 1913. V Ljubljani, 1913. Str. 294-301.

— 13

zidanje nove župnijske cerkve Sv. Jurija.

Končno je gospod okrajni glavar iz¬
razil željo, da bi bili Ekscelenca vedno
tako čili in krepki kakor ta dan. Na to
so Prevzvišeni odgovorili: Dcus exaudiat
— Bog usliši!

Medtem je došel brzojav velikega pri¬
jatelja Salezijancev, gospoda prof. Jan.
Smrekarja v Ljubljani. Gospod provincijal
jo brzojav takoj prebral zbranim gostom.
Glasi se takole: Permissionem humillime
peto, absens corpore, praesens špiritu exopto,
ut domus Salesiana Versensis sub auspiciis
Excellentiae Vestrae vivat, crescat, floreat
ad maiorera gloriam Dei et salutem ani-
marum in gaudium Celsissimi ac decus
Dioecesis Lavantinae. Excellentiae Vestrae
Humillimus servus Joannes Smrekar.

Poslovenjeno: Ponižno prosim za do¬
voljenje, da telesno odsoten, v duhu pa
navzočen izrazim željo, naj salezijanska
hiša Veržejska pod okriljem Vaše Prevzvi-
šenosti živi, raste, procvita v večjo čast
l>ožjo, v zveličanje duš in v veselje Pre-
uzvišenega ter v čast Lavantinske škofije.
—- Vaše Prevzvišenosti najponižnejši slu¬
žabnik J. S.

Prevzvišeni knez so blagemu duhov¬
niku - mladinoljubu odgovorili iz Maribora
z naslednjim brzojavom: Singulari laetitia
de magnifiea consecrationis Oratorii Sale-
siani cum duobus altaribus, in Wernsee
festo Nativitatis B M. V. peractae, sol-
lemnitate affectus grates intimas Tibi exhi-
bitas volo pro piis votis, quae Deus prae-
potens benigne ad effectum deducat, retri-
bnendo Tibi caritatem. j Michael, Praesul.
Lavantin.

Slovenski: Navdan s posebnim veseljem
nad veličastno slovesnostjo posvetitve sale¬
zijansko kapele z dvema altarjema v Ver¬
žeju, opravljene na praznik rojstva bi. D.
M. Vam izrekam iskreno zahvalo za dobro¬
hotne želje, katere naj vsemogočni Bog
milostno uresniči, Vam pa povrne ljubezen,
f Mihael, knezoškof Lavantinski.

Po skromnem kosilu so se prevzvišeni
knezoškof ob peti uri odpeljali zopet na
kolodvor v Bučečovce.

Novoposvečena kapelica Matere božje
dobrega sveta pa je odslej svet kraj, kjer
predstojniki in gojenci zavoda, veržejski
tržani in drugi verniki iščejo tolažbe, sveta,

miru vesti, pomoči v dušnih in telesnih
potrebah. Leta 1914 sta zakonska Alojz in
Alojzija Ostre v Bunčanih kupila slikano
okno sv. Terezije. Na željo in s pomočjo
nekega dobrotnika, vnetega častilca Mari¬
jinega, se v kapeli v kratkem postavi še
oltar Žalostne Matere božje.

2. Znotranje redovne šole.

Zavod Marije Pomočnice za
mladeniče, kise žele posvetiti d u-
hovskemu stanu.

Sv. Vincencij Pavijan je rekel: „Nič
boljšega ne moremo storiti, kakor da pri¬
pomoremo k vzgoji duhovnika". Dandanes
čutimo močno pomanjkanje duhovskih po¬
klicev. Skoraj iz vseh misijonskih dežel
prihajajo mile prošnje za misijonarje: „Po-
š'jite nam ozoanjevalcev vere v pomoč!
Žetev je zrela, manjka le ženjcev." Pa
tudi doma se čuti pomanjkanje duhovnikov.
Vneti služabnik božji, častiti Janez Boško,
ustanovitelj salezijanske družbe, je skušal
vse, kar bi moglo pozdigniti slavo božjo in
pospešiti zveličanje neumrjočih duš. Da bi
pomnožil število duhovnikov, jo ustanovil
mnogoštevilne učne zavode, iz katerih je
izšlo na tisoče dobrih, gorečih duhovnikov.
V poznejši dobi svojega delavnega življe¬
nja se je odločil za napravo, ki jo je moglo
roditi — to so besede kardinala Alimonde
— edino le apostolsko srce  častitlj.
Jan. Boška. Poln poguma in gorečnosti za
zveličanje duš, je po zgledu sv. Ignacija Lo-
jolanskega, sv. Kamila Leliškega, sv. Kle¬
menta Hofhauerja in drugih, ki so šele v
poznejših letih dosegli duhovsko čast, ter
oprt na svojo lastno izkušnjo, ki jo je imel
s takozvanimi ^zapoznelimi poklici",
ustanovil posebne zavode za mladeniče,
ki čutijo duhovski in redovni poklic, pa
radi svoje starosti ne morejo biti
več sprejeti v. javne šole in na¬
vadne zavode.  Svojo ustanovo je izročil
v presojo sv. očetu Piju IX. Sv. oče ni le
potrdil naprave ampak jo je tudi blagoslovil
in je obdaril z odpustki vse one, ki jo raz¬
širjajo in podpirajo.

Don Boško je izročil celo podjetje v
posebno varstvo Marije Pomočnice, ter ime¬
noval take gojence Marijine sinove.
Uspehi, ki so sc pokazali do sedaj, so polni
tolažbe. Vsled tega opogumljeni, nadaljujejo

14 —

salezijanci z vedno večjo gorečnostjo to ko¬
ristno napravo in jo priporočajo častiti du¬
hovščini in vsem dobrim katoličanom, ki
jim je na srcu ohranitev in razširjenje
sv. vere.

Don Rua, naslednik častitlj. Janeza
Boška, je v nadi, da je tudi med avstrij¬
skimi in nemškimi katoličani najti mlade¬
ničev, ki čutijo v sebi duhovski in redovni
poklic, ustanovil poseben zavod v Penango
(Zgornja Italija). Iz njega je izšlo nad 100
duhovnikov, katerih okoli 60 deluje v sa¬
lezijanskih misijonih, v Aziji in Ameriki,
drugi delujejo v raznih zavodih ali pa kot
svetni duhovniki. Med njimi so izučeni ro¬
kodelci, obrtniki, uradniki ki so čutili po¬
klic za duhovski stan, pa jim zunanje raz¬
mere v mladih letih niso dopuščale, da bi
se šolali.

Ta zavod za pozno poklice se je 1.
1912 začasno preselil v Veržej, kjer so
štirje nižji gimnazijski razredi. Tako upamo,
da bo preprosti Veržej poslal svoj čas v
daljni svet goreče oznanjevalce Kristuso¬
vega evangelja med ljudstva, ki še sede
v temi malikovalstva in nevednosti. Za¬
časni zavod v Veržeju služi tedaj vzviše¬
nemu in plemenitemu namenu. Kristusovo
naročilo: „Pojdite in učite vse narode", si
je vzel globoko k srcu častitljivi Janez
Boško. Hodil je po Evropi, zidal cerkve,
odpiral zavode za vzgojo mladine. Veliko¬
krat je bil v Rimu, dvakrat v Parizu, v
Marsilji, v Lijonu in drugih francoskih
mestih; bil je na Španskem in v Švici,
vslcd vednih voženj, potov in skrbi je bil
celo izmučen, a njegovo oko je gledalo iz
krščanske, prosvitljene Evrope še daleč tja
črez morje k ubogim divjakom. Bog mu je
odprl pot v Ameriko. L. 1875 so odšli
prvi mi-ijonarji njegove družbe oznanjevat
evangelja v Ameriko. Štiri leta pozneje so
se salezijanski misijonarji naselili v Pata¬
goniji, L 1886 jih je pozdravila Ognjena
zemlja, nekaj let pozneje so začeli misijo¬
narki med divjaki v Braziliji.

Trudili so se, in delo je uspevalo. Da¬
nes sta Patagonija in Ognjena zemlja ve¬
činoma že pridobljeni za sv. Cerkev in
omiko. V velikih naselbinah kažejo neu¬
trudni misijonarji ubogim prebivalcem tistih
pokrajin pot do blagostanja, uče jih raznih
oko delstev in obdelovati polje, 0 uspehih

teh in drugih misijonskih krajev poročajo
vsak mesec „Salezijanska poročila". V zad¬
njem času se je salezijancem odprl mi¬
sijon tudi v Vzhodni Afriki, v Mosambiku.
Od tod, upamo, da prineso salezijanski mi¬
sijonarji luč sv. evangelja divjim rodovom,
raztresenim po raznih otokih Vzhodne
Afrike.

3. Prazniški oratorij.

Za zunanje dečke vzdržuje zavod t.
zv. oratorij,  katerega pomen smo razlo¬
žili že v štrtem zvezku „Marijanišča“. Tu¬
kaj podamo na kratko nadaljni razvoj in
delovanje veržejskega oratorija.

Poprečno je obiskovalo oratorij do
130 dečkov, ob večjih praznikih in lepem
vremenu več, ob navadnih nedeljah in sla¬
bem vremenu manj. Zlasti je treba pohva¬
liti vrle ogrske Slovence, ki prihajajo v
oratorij redno vsako nedeljo in vsak praz¬
nik, tudi v največjem mrazu in tešči, da
lahko pristopijo k svetemu obhajilu. Po¬
prečno je vsakokrat okoli 70 dečkov pri
sv. obhajilu, včasi tudi več. To so sadoyi
krščanskega nauka, pri katerem se dečki
uče, da je dovoljeno vernikom sv. obhajilo
tudi brez sv. spovedi, če jim vest izpričuje,
da niso v smrtnem grehu.

Ogrski Slovenci imajo krščanski nauk
ob enajstih v štirih oddelkih. Učijo jih
štirje kleriki, novinci salezijanske družbe,
ki so rodoma sami ogrski Slovenci, torej
vešči ogrskemu narečju. Po večernicah ima
pa krščanski nauk štajerska stran v dveh
oddelkih.

Krepko se razvija „ Družba sv. Aloj¬
zija", ki šteje okoli 70 članov, od katerih
jih 50 izpolnjuje redno svoje društvene
dolžnosti glede shodov in službe^ božje.

Na dvorišču smo dobili vrtiljak s šti¬
rimi trapeči in pa veliko gugalnico, ki sta
središče zabave.

Kdor je žalosten, naj pride ob ne¬
deljah ob eni k nam na dvorišče; srce se
mu bo smehljalo veselja, ko bo videl ži¬
vahno tekanje, različne igre in slišal ne¬
prisiljeno vpitje in klicanje rediteljev igre.
Dobra srca naših zvestih sotrudnic so nam
oskrbela več pesmaric, da še bolj navdu¬
šimo našo mladino za lepo in pošteno petje.
Vsak mesec je kaka gledališka predstava.

— 15 —

Bodi tu izrečena naša najprisrčnejša za¬
hvala velikodušnim darovalkam in vrlim
dobrotnicam, ki so šivale opravo za pred¬
stave

Dne 12. oktobra 1913 je imel praz¬
nični oratorij v Marijanišču svoj jesenski
izlet v gorice nad Ljutomerom, kjer nam
je za ta dan dal na razpolago svojo vilo
g. Matija Zemljič. Dečkov je bilo okoli
150. Večinoma so sprejeli sv. obhajilo v
zavodovi cerkvi. Potem je bila v farni
cerkvi pridiga o Marijinem materinstvu.
Marija je res ljubeznjiva mati našemu ora¬
toriju. Kako težko je na deželi spraviti ob
nedeljah toliko mladine skupno v cerkev!
Če se to da doseči, je mogoče edinole z
Marijino pomočjo: ves naš oratorij je Ma¬
rijin dar. — Oratorij ima tudi svoje stroške.
Kdo jih plačuje? Marija, naša mati, po
svojih sotrudnicah. Dečki molijo po sv.
obhajilu za svoje dobrotnike, in Marija jih
vselej usliši. Kdor ne verjame, naj poskusi!

Mladi izletniki so jo veselo mahnili
proti Ljutomeru. In čemu ne veselo? Saj
so vsi opravili svoje verske dolžnosti, saj
imajo mirno vest. Kako veselo so kramljali
po potu v gorice, koliko nedolžnih opazk,
koliko smeha! Dečki so se izvrstno za¬
bavljali. Gospodu Zemljiču bodi prisrčna
hvala za tako primeren prostor in za vse,
kar je doposlal oratorijancem. Po večer¬
nicah v ljutomerski dekanijski cerkvi smo
veselo odkorakali proti Veržeju. Bili smo
vsi dobre volje do konca. Pozno večer so
bila domača veržejska deca še v zavodu.
Tisti pa, ki so bili bolj od daleč, so odšli
že prej, prisrčno se zahvaljujoč predstoj¬
nikom za užitek, ki so ga imeli na izletu.

Dne 8. decembra 1913 so imeli ora-
torijanci ljubko akademijo na čast Mariji
Brezmadežni. G. ravnatelj je dovolil, da
je ono noč pred praznikom spalo v obed-
nici 70 ogrskih dečkov, da so mogli do
konca prisostvovati. Dne 6. januarija 1914
so pa imeli božičnico. Dečkov se je zbralo do
180 in so dobili majhna darila. Domača
godba nas je razveseljevala s krepkimi ko¬
račnicami, za navržek smo poslušali igro
„Dva glušca“, ki je povzročila mnogo
smeha.

V predpustnem času so oratorijanei
igrali „Tri cezarejske mučenike® v lepih
novih rimskih oblekah. Med dejanji sta

krepko svirala v veliko zadovoljnost ob¬
činstva godba in orkester gojencev.

V neizbrisnem spominu ostane mladini
veržejske okolice praznik Marijinega ozna¬
njenja (25. marca 1914.) Že na vse zgodaj
omenjenega dne se je razvilo na dvorišču
„Marijanišča“ živahno življenje: dečki so
tekali veselo igraje sem in tja, čuli so se
radostni vzkliki mladih src ; njih srečni po¬
gledi, nezasenčeni od oblakov grešne izpri¬
jenosti, so naznanjali, da se bo vršilo ne¬
kaj izrednega. Zbrali so se dečki iz široke
okolice, prav številno iz sosednje Ogrske,
čakajoči slovesnega sprejema v družbo sv.
Alojzija. Kapelica je bila prenapolnjena in
spovednice oblegane; nad 2C0 dečkov nam¬
reč je prejelo ta dan sv. obhajilo. Tudi
veliko odraslih mož in mladeničev je še
celo ob dveh popoldne pristopilo k mizi
Gospodovi!

Dečki Alojzgeve družbe so imeli ob
ednajstih posebno sv. mašo. Kdo naj opiše
zbrano pobožnost nedolžnih src, gorečo mo¬
litev, kipečo iz duše pobožnega ljudstva,
zvonke odmeve mladih grl, oznanjujoče
sveto ljubezen do Marije in sv. Alojzija!
V  srce segajoče se je dvigala pred prestol
Matere dobrega sVeta ona znana :

„Marija, nebeška Kraljica
in zemlje vesoljne gospa,
o bodi nam vsem pomočnica,
zaupanje, nada srca“.

Po sveti maši se je vršil slovesni spre¬
jem v družbo Alojzijevo Nad 70 dečkov
se je pred podobo sv. Alojzija postavilo v
njegovo varstvo. Lahnih korakov so se
vrstili pred altar, kjer se jim je nadela
mala svetinjica, znak prijateljskega zavetja
angeljskega svetnika. To je bil prizor, ka¬
kršnega naša Marija še ni videla v svoji
bližini, trenutek, ko so se zdela nedolžna
očesa zamaknjena v vrste angelov, prepe¬
vajočih pred nebeškim Jagnjetom pesem,
umljivo le nedolžnim srcem. Odrasli, ki so
prisostvovali tej slovesnosti, so bili ganjeni
do solz.

Na praznik Matere dobrega sveta
dne 26. aprila so imeli zopet ogrski orato-
rijanci akademijo v svojem narečju. Ude¬
ležilo se je te ogrsko-slovenske akademije
tudi več odličnih gospa in gospodičen iz
Belotinec na Prekmurskem.

16 —

Sploh se oratorij prav lepo razvija.
Dečki imajo vsako nedeljo posebej sv.
mašo, sv. obhajilo, kratek g..vor, petje,
igre i. t. d.

Z deco vedno molimo za dobrotnike
in po namenih, katere nam oni priporočajo.
Prihajajo nam potrdila, da Marija Pomoč¬
nica zelo rada uslišava prošnje naše mla¬
dine. Zato pa trdno zaupamo v Njeno var¬
stvo, pod katerim hočemo navdušeno in
pogumno nadaljevati z našim prazničnim
oratorijem.

Oratorijanci imajo tudi svojo knjižnico.
Knjižničar ima ob nedeljah mnogo opra¬
vila, ker se dečki res prav pridno poslu¬
žujejo knjig. Vprašanja, ki nam jih stavijo,
ko prečitajo kako knjigo, pričajo da biva
tu zelo razumno ljudstvo in nadarjena mla¬
dina. Knjig bi za enkrat že bilo, manjka
samo denarja za vezavo. Zelo smo hvaležni
šentpeterski Marijini družbi v Ljubljani, ki
je na priporočilo svojih voditeljev, č. g.
župnika Petriča in č. g. kaplana Podbevška
velikodušno darovala precej lepih knjig
naši knjižnici. Precej knjig smo dobili tudi
po rajnem g. Mat. Kelemina, bivšem žup¬
niku v Št. liju v Slov. gor. Vendar še
prosimo blage sotrudnike, da nam blago¬
volijo poslati knjig, če mogoče vezanih,
ali pa denarnih prispevkov za vezavo. Za¬
hvalo dolgujemo tudi ljubljanskim sotrud-
nicam, od katerih smo dobili mnogo kras¬
nih podobic.

Spomladi 1914 se je v oratoriju vpe¬
ljala mala hranilnica „Čebelica“, v katero
dečki pridno vlagajo svoje majhne pri¬
hranke ter se tako navajajo k varčevanju.
Za to prekoristno napravo smo dolžni hvalo
gosp. nadrevizorju Vladimiru Pušenjaku in
Zadružni zvezi, ki nam je blagodušno po¬
darila hranilne knjižice.

V poročilu o delovanju našega orato¬
rija ne smemo pozabiti treznostnega
gibanja,  ki je za mladino neizmerne
važnosti. Meseca februarija 1914 je po¬
častil naš zavod slavni apostol abstinence
p. Elpidij. Tudi predsednik slovenske „Svete
vojske“, prof. Kovačič iz Maribora, je imel
že dvakrat predavanje za odrasle in za
mladino o pogubnosti pijan če vanj a, in dečkom
se ob nedeljskih naukih večkrat razlaga
škodljivost in gnusoba pijančevanja, zlasti
žganjepitja.

Tako si oratorij prizadeva, položiti v
mladih srcih trdno podlago časne in večne
sreče. Voditeljem oratorija prizadene to
precej truda, a delo za mladino se z ve¬
seljem opravlja. Tudi v gmotnem oziru
zavod za oratorij veliko žrtvuje, samo leta
1914 seje  izdalo za oratorij okoli 1600K;
treba raznih priprav za igr'e in mladi že¬
lodci so radi lačni in jim diši košček kruha
ali čašica kave, za ogrske dečke treba še
povrh plačevati brodovino čez Muro, ker
so večinoma revnih starišev.

4. Razne cerkvene svečanosti.

Ne samo za mladino, tudi za odrasle
skrbi zavod, prirejajoč razne predstave in
poučne shode, zlasti pa v verskih po¬
trebah. V kapeli „Marijanišča“ je 1. 1914
sprejelo 65 tisoč oseb sv. obhajilo, od teh
jih odpade na zunanje ljudi okoli 22000.
Vsako, tudi celo navadno nedeljo prejme
veliko ljudi sv. zakramente, zlasti za ogrske
Slovence je Marijina kapela v Veržeju po¬
stala nekako božja pot. Ker se od pol 5.
ure zjutraj v kapeli vrste sv. maše, so lahko
ljudje tudi ob delavnikih pri sv. n aši. Ko¬
likor je mogoče, duhovniki salezijanske
družbe tudi drugod v dekaniji radi po¬
magajo.

Zlasti pa zavod s svojimi duhovniki,
kleriki in gojenci veliko pripomore, da se
res veličastno vrše razne svečanosti bodisi
v kapeli ali pri farni cerkvi.

God patrona salezijanske družbe sv.
Frančiška Šaleškega (29. januarja) se v
zavodu slovesno praznuje Lanjsko leto je
imel slovesno sv. mašo v kapeli domači g.
župnik L. Janžekovič, slavnostno pridigo
pa križevski g. župnik J. Weixl.

Na Svečnico 2. febr. 1914 je bil po¬
poldne v zavodovi kapeli velik shod so-
trudništva. Kapelica je bila tako polna, da
so morali iti možje na kor. Na Murskem
polju je že okoli' 300 pravilno vpisanih
sotrudnikov in sotrudnic. Koncem je sledil
blagoslov Marije Pomočnice. Med udele¬
ženci so bili tudi trije zastopniki ogrskih
Slovencev iz daljnega Sv. Sebastijana. Po
shodu je bila igra »Spoštuj očeta„ v špan¬
skih oblekah. Še prej so pa vrle sotrud-
nice počastile Marijo Pomočnico s krasnimi
popevkami.

— 17 —

Procesije pri vstajenju na Veliko so¬
boto pri farni cerkvi seje udeležil ves za¬
vod s svojo glasbo. Posebno slovesno se je
obhajal god Matere dobrega sveta, zaščit-
nice zavoda in njegove kapele. Zjutraj se
je kazalo vreme neprijazno, a pozneje je
bil najlepši dan, in zbralo seje nenavadno
veliko ljudstva. Zlasti prekmurskih Sloven¬
cev je bilo zelo veliko in je zato bilo pri¬
merno, da je slavnostni govor imel v prek¬
murskem narečju g. Štefan Kiihar, pro-
vizor v Belotincih, slovesno sv. mašo pa je
imel g. Ignacij Stuchly, prefekt v Ba¬
kovniku.

5. Visoki obisk.

V prekmurskih župnijah somboteljske
škofije, ki mejijo s Štajersko, je bila leta
1914 birma. Pri tej priliki je somboteljski
škof, grof Ivan Mikeš počastil tudi zavod
v Veržeju. Pripeljal se je v Veržej 2. ju¬
nija popoldne v spremstvu okrajnega pred¬
stojnika v Murski Soboti in svojega dvor¬
nega kapelana. K sprejemu je prišel lju-
tomerški okrajni glavar Franc pl. Bou-
vard,  dekan Jurkovič in več gospodov
duhovnikov ljutomerske dekanije. Ravnatelj
zavoda, g. Avrelij Guadagnini je v lepem
nagovoru pozdravil odličnega gosta, v la¬
tinskem jeziku ga je pozdravil tudi rav¬
natelj novega salezijanskega zavoda v Szent-
Keresztu na Ogrskem. V zasebni avdijenci
je sprejel tudi poklon klerikov, rojenih
ogrskih Slovencev, ter jim polagal na srce,
naj se navzamejo duha častitljivega don
Boška, ter izrazil živo željo, dobiti tudi v
svojo škofijo salezijance, ki tako neutrudno
skrbijo za blagor duš, posebno mladine, ki
se pogubi v brezverstvu, če se ne vzgaja
krščansko. V čast visokemu gostu so zno-
tranji gojenci priredili malo predstavo. 0-
gledal si je natančno ves zavod do zadnje
sobice, pohvalil stavbo in ureditev in pri¬
stavil sodbo: »Nepotrebnega pač nimate
ničesar", zakaj v zavodu je vse preprosto
in skromno. Pri odhodu je rekel: »Veržej-
skega zavoda več ne pustim grajati m
obrekovati, ker je tukaj vse v redu“. Iz
Veržeja je visoki gost poslal brzojavni po¬
zdrav tudi prevzvišenemu knezoškofu La¬
vantinskemu v Maribor, ki se je glasil:
Exzellenz Dr. Michael Napotnik, Fiirst-

bischof Marburg.

Institutum Salesianum Wernsee dioecesi
meae vicinum inspicieus Excellentiam Ves-
tram ex corde saluto. Mikes, Episcopus
Sabriensis.

(»Obiskal sem zavod salezijanski v Ver¬
žeju, v bližini moje škofije, ter iz srca po¬
zdravljam Vašo Prevzvišenost. — Mikeš,
škof somboteljski L)

Na ta pozdrav so knezoškof Lavan¬
tinski takoj odgovorili s sledečim brzo-
javom:

Seiner Bischoflichen Gnaden Herrn Johann
Graf Mikes Bischof von Steinamanger
Wernsee. Kreuzdorf.

Deus Amplitudini reverendissimae re-
tribuat benevolam Instituti visitationem ac
benignam Tenuitatis meae salutationem. Pro
futuro quoque recommendo domum Salesi-
anam propriamque personam bonitati optimi
Vicini, quem Numen divinum sospitet per
plurimos annos!

f Michael, Praesul Lavantinorum.

„Nj. škofovski milosti gospodu Janezu
grofu Mikeš, škofu Somboteljskemu v Ver¬
žeju:

Bog povrni Vaši Prečastnosti blago¬
hoten obisk zavoda in prijazen pozdrav
moje osebe. Tudi v bodoče priporočam sa¬
lezijansko hišo in sebe dobroti preblagega
soseda, katerega naj Bog ohrani mnogo let!
j- Mihael, knezoškof Lavantinski".

6. Vprašanje kmetijske šole.

Če beremo evangelij apostola Janeza
in njegove liste, opazimo, da ta apostol
posebno poudarja ljubpzen. Tudi ustno iz¬
ročilo pravi o njem, da v svoji visoki sta¬
rosti vernikom ni drugo govoril kakor:
»Otročiči, ljubite se med seboj!" Ko so ga
opozorili, zakaj vedno isto ponavlja, je od¬
govoril : „To je božja zapoved, in kdor to
izpolnjuje, stori dovolj." Nekatere reči in
resnice so tako važne, da jih treba res vedno
in vedno ponavljati in poudarjati. Tudi mi
smo v vseh dosedanjih zvezkih »Marija-
nišča“ in pri drugih priložnostih govorili o
kmetijski šoli, ki se ima ustanoviti v Ver¬
žej skem zavodu pred vsem za Mursko polje.
Tudi tokrat je potrebno, izpregovoriti o tem
in povedati, zakaj še je ni in kaj je
potrebno, dajo  dobimo.

— 18 —

Ko so se vršila pogajanja s predstoj¬
niki salezijanske dražbe radi naselitve v
Veržeju, so ti naravnost izjavili, da v pr¬
vem času ne morejo o tvori ti kmetijske šole,
ker družba nima dovolj slovenskih moči za
to, in je prevzela zavod v Veržeju le pod
pogojem, da začasno prestavi semkaj svoj
zavod v Penango-Monferrato na Italijan¬
skem. Razmere so zahtevale, da se dalje
ni smelo odlagati, drugače bi šlo vse v
izgubo. Strašni dogodki sedanjega časa nam
le potrjujejo, da smo imeli prav. Družba
pa je pritrdila želji, da se v veržejskem
zavodu osnuje vsaj nižja kmetijska šola.
Pri tem ostane tudi sedaj. Že minulo leto
1914 se je resno delalo na to, da pride do
te šole. Blizu Dunajskega Novega mesta
v Untervvaltersdorfu se je 1. 1914 postavil
nov zavod, kamor bi se polagoma preselili
sedanji razredi iz Veržeja in bi se tako dobil
prostor. Preden je bilo delo končano, je
izbruhnila vojska, ki je prekrižala marsikak
načrt. Da v sedanjih razmerah ni mogoče
misliti na otvoritev take šole, mora izpre-
videti vsak pameten človek, saj so še javne
šole deloma zaprte.

Ko nastopijo mirni časi in redne raz¬
mere, stopi zopet v ospredje otvoritev kme¬
tijske šole, toda že sedaj treba izpolniti
razne pogoje, da se pripravijo tla.

1. Zavod še tiči v dolgovih, plačevati
treba velike obresti in odplačevati glavnice.
■Celo podjetje je nastalo le iz prostovoljnih
darov, edino ljutomerska posojilnica je dala
10.000 K brezobrestnega posojila izrecno v
ta namen, da se osnuje kmetijska šola. Na
dobra srca se tudi zanaprej obračamo. Če
bi zavod dobil le desetino od tega, kar se
vsako leto zapije in po nepotrebnem za-
pravda, bi se dalo kaj velikega in obče-
koristnega storiti. Pomagajte nam, da čim
prej premagamo sedanje težave in še po¬
stavimo gospodarsko poslopje, ki je za
kmetijsko šolo neobhodno potrebno.

2. Kmetijska šola bi bila v korist ce¬
lemu Murskemu polju, zatorej je opravičeno,
da jo okraj tudi podpira. Zagotovilo take
podpore se je prosilo le pod pogojem, če
šola zadosti postavnim zahtevam,  to¬
rej uvede primerni učni red in si pridobi
pravico javnosti. Vkljub temu takega za¬
gotovila doslej nismo mogli doseči, v zrak
pa ne moremo staviti kmetijske šole. Znano

je, da italijanska vlada ni ravno naklo¬
njena redovnikom, pa vendar italijanska
država podpira salezijansko kmetijsko šolo
v Ivreji. Tudi avstrijska vlada je 1. 1914
hotela izročiti v Galiciji salezijancem velik
zavod, v katerem bi bila tudi kmetijska
šola. Seveda, strašna vojska je to prepre¬
čila. Tako dalekovidni ljudje znajo ceniti
salezijanske kmetijske šole.

3. Eden glavnih pogojev za ustano¬
vitev kmetijske šole je spoznanje in
prepričanje, da je taka šola ko¬
ristna in potrebna.  Lepo in rodovitno
je Mursko polje, toda petkrat več bi se
lahko dobilo iz poljedelstva, sadjereje in
živinoreje, če bi se splošno uvedlo umno
gospodarstvo in povzdignilo na ono stopinjo,
kakor je po drugih naprednih deželah n.
pr. na Češkem, Francoskem, v Švici i. t. d.
Dokler ljudje mislijo, da je tako najboljše
in boljše ne more biti, kakor so delali nji¬
hovi očetje in dedje, tako dolgo se ne
čuti potreba in ne spoznava korist kme¬
tijske šole.

4. Odstraniti je treba malenkostne kra¬
jevne ozire. Okrajne ceste ne more imeti
vsak do svojega zeljnika in železnice ne
pred prag svoje kače. Že več desetletij se
vleče vprašanje kmetijske šole v ljutomer¬
skem okraju. Kje naj bo? V Ljutomeru
ne, na Cvenu ne, pri Sv. Križu ne, v Ver¬
žeju ne! Kuriti treba tam, kjer so drva in
peč. V Veržeju stoji že poslopje, na raz¬
polago je posestvo, sčasoma se dobe učne
moči, katerim ne bo treba skrbeti za po¬
kojnino in vzdrževanje obitelji. Na najce¬
nejši in najhitrejši način pride okraj lahko
tukaj do kmetijske šole, treba je le nekaj
spoznanja, dobre volje in požrtvovalnosti.

Ti pogoji ne zahtevajo nič nemogo¬
čega, njih izpolnitev nam prinese kmetijsko
šolo. To šolo smo pa za sedaj skušali vsaj
za silo nadomestiti z gospodarskimi tečaji.
Kakor 1. 1913 se je vršil tudi 1. 1914 od
16. do 19. februarja gospodfarski tečaj.
Predavali so: župnik Rožnik o svinjereji
in krmilih, nadrevizor Pušenjak o zadruž¬
ništvu in gospodarski politiki, dr. Hohnjec
o temeljnih načelih družboslovja, dr. Ko¬
vačič o skrbi za človeško zdravje. Ude¬
ležba je bila prav povoljna.

Letos je radi vojnih razmer moral te¬
čaj izostati.

— 19

7. Vojni odmevi v zavodu.

Koncem julija 1914 so se ravno v
zavodu vršile duhovne vaje in je imelo več
novincev dobiti duhovsko obleko, ko je za¬
donela bojna troblja in mesto duhovske
obleke so morali odrasli gojenci obleči vo¬
jaško suknjo. Sveto tihoto duhovnih vaj je
v zavodu naenkrat prekinilo glasno petje
domoljubnih pesmi. Polni navdušenja so šli
mladeniči na kolodvor, njih predstojniki in
mlajši gojenci so jih spremljali. V vsem
je od začetka vojne do konca marca t. 1.
odšlo na bojišče, deloma na rusko, de¬
loma na francosko 71 klerikov in go¬
jencev, eden duhovnik je bil poklican za
vojnega kurata v Karpate, namreč g. Alojz
Dejak, doma iz Ribnice na Kranjskem, pet
klerikov veržejskega zavoda deluje v bol¬
nišnicah, več jih je bilo povišanih, štirje
pa odlikovani s hrabrostno železno svetinjo.
Eden od teh je dobil bavarski vojaški za¬
služni križec II. razreda s krono in meči
ter bil povišan v častnika.

Zelo ginljiva so pisma, ki jih pišejo
gojenci iz bojišča svojim predstojnikom. Iz
njih odseva veliko zaupanje v Marijo, po¬
močnico kristjanov, pa tudi njeno res ma¬
terinsko varstvo.

Le nekaj od teh pisem priobčimo tu
čitatgljem v vspodbudo.

Neki gojenec piše 11. avgusta 1914
g. ravnatelju:

„ . . . Jutri odrinemo na bojišče. Kam,
še ne vem. Bele ko zapustimo kolodvor,
bomo vedeli, na katero stran gremo. Pa
čemu se bati? Ona, dobra mati je z menoj
in pri meni. Vem, da me spremlja njeno
varstvo in Vaše molitve."

Dne 10. septembra piše isti gojenec:
„Izgubil sem svoj rožni venec. Prosim, po¬
šljite mi drugega. Pa prosim kmalu, ker
bi ne bil rad dolgo brez njega."

Potem piše isti 15. oktobra: „Dan 5.
oktobra mi ne mine iz spomina; ta dan
sem dobil prvo pošto od Vas, velečastiti
gospod. Molitev Vas vseh, katere me zago¬
tavljate na dopisnici, mi je res pomagala.
Komaj 10 minut potem, ko sem prebral
dopisnico, in komaj minuto potem, ko sem
poljubil rožni venec, ki ste mi ga poslali,
me je zadel v hrbet šrapnel. Krogla je šla
od levega boka skozi hrbtišče, potem skozi

desna pljuča med rebra in je pod kožo
obtičala. Mrtev nisem bil, pač pa težko
ranjen".

Natančneje je to opisal v pismu 25.
oktobra: „Dobil sem povelje, naj vzdržujem
zvezo z našim bataljonom. Peljal sem se
nagloma na kolesu in prislonil kolo pri
nekem dvorcu, v tem hipu sfrči krogla
skozi moj hrbet od leve na desno. Če bi
strel priletel od desne na levo, bi krogla
obtičala ravno — v srcu, bil bi pri priči
mrtev. Svojo opravo sem odložil, kakor
sem mogel, in se zavlekel v hišo. Komaj
sem bil notri, je kar deževalo šrapnelov
skozi okna. Zavlekel sem se v kot, da bi se
varoval pred streli. A kmalu so začele
brizgati granate in pred granatami ne va¬
ruje noben zid. O Bog, pomagaj mi! Ma¬
rija pomočnica kristjanov, pridi mi na
pomoč! sem vzdihoval. Kakor kača sem
se vlekel proti izhodu, da bi zlezel iz hiše
v cestni jarek, misleč, da bom tam var¬
nejši. Zunaj samo dim in prah, nobenega
drevesa ne vidim ob cesti. Zlezel sem na¬
zaj in se hotel potegniti v klet; hoditi več
nisem mogel. V tem mi švignejo v glavo
hude misli. Kaj pa če so Francozi v kleti
skriti? In če nikogar ni notri, kdo te bo
tam iskal in našel, če bi klical za pomoč?
in če hiša zgori, se ne moreš rešiti! Čez
nekaj časa so granate začele redkeje pa¬
dati, zlezel sem zopet pred hišo in se na¬
posled splazil v cestni jarek mimo mnogih
mrličev in ranjencev. V jarku sem vsled
izgubljene krvi izgubil zavest . . .

Sedaj je pa že zopet dobro. Sem že
zopet na nogah in hodim na sprehod, lahko
jem in dobro spim. Češčena bodi Marija,
pomočnica kristjanov!"

Drug gojenec piše:

„V Veržeju se pač mora veliko moliti
za nas, zakaj mi očividno čutimo pomoč
od zgoraj. Eden dan so padli štirje možje
poleg mene, krogle so padale doli v zemljo,
mene pa ni nobena zadela. Drugokrat sva
bila s tovarišem v strahovitem ognju gra¬
nat; krog naju jih je bilo veliko ranjenih.
Potegnila sva iz žepa rožne vence in se
zatekla k Materi božji, ki naju je obvaro¬
vala v tej strašni nevarnosti, v kateri sva
bila od 10. ure predpoldnem do noči. Tudi
v pondeljek 7. septembra sem bil čudovito
obvarovan pri neki gozdni bitki. Izsledovali

— 20  —

smo gozd in zadeli na sovražno linijo. Sko¬
čim hitro za drevo in začnem od leve stre¬
ljati. K meni priskoči tovariš, a komaj
odda en strel, pade v moje naročje.“

Eden gojenec je bil poklican k cesar¬
skim tirolskim lovcem in piše: „Živ sem
še, in še precej zdrav, a ne vem, kako
dolgo. Dvakrat sem že bil v hudem ognju
skozi tri dni. Prišel sem srečno iz ognja.
Bodi hvala Bogu in Mariji, pomočnici krist¬
janov, katero mnogokrat kličem. Ona me
je zakrila pod svoj plašč pa bo tudi v pri¬
hodnje to storila. Upam, da me zopet pri¬
pelje v naš zavod v Veržej. Danes me je
tukaj pripeljala v naš zavod (v salezijanski
zavod v Galiciji), kjer sem opravil spoved
in prejel sv. obhajilo. Povem vam, ko sem
odprl vrata kapele in zagledal podobo po¬
močnice kristjanov, sem jokal kakor otrok.
V svojem težkem položaju sem našel zo¬
pet tolažbo.

Dal Bog, da naša ljuba domovina Av¬
strija srečno prestoji te hude čase. Če me
več ne bo nazaj, naj bo češčeno ime
Gospodovo!“

Neki gojenec piše: „Sila uči marsika¬
terega moliti, ki že leta in leta ni hotel
nič slišati o cerkvi. Ko vidijo nas iti k
spovedi in sv. obhajilu, gredo tudi oni skri¬
voma. Neko jutro mi reče tovariš: Danes
se pa čutim tako srečnega in lahkega, ka¬
kor da bi bil na novo rojen. Vprašam ga,
zakaj, pa mi odgovori, da je bil prejšnji
dan pri nekem tujem duhovniku pri spo¬
vedi, ko prej že tri leta ni bil pri sv. za¬
kramentih. Ravno ti neverneži gredo prav
pogostoma k sv. obhajilu in k drugim po¬
božnostim.

Drugi piše: Prišli smo do nekega po¬
slopja na samem, ki je bilo popolnoma
pogorelo. Stopim notri in zagledam na steni
nepoškodovano Marijino podobo. Hitro zmo¬
lim Zdravo Marijo. V tem hipu, ko stopim
iz hiše, se zarije kakih dvajset korakov
pred menoj granata v zemljo. Če bi se ne
bil pomudil z molitvijo v tisti hiši, bi bil
prišel ravno na tisti prostor, kamor je gra¬
nata priletela.

Iz Vogezov piše gojenec V. M. 21. ja¬
nuarja 1915 med drugim: Pravi čudež je,
da smo še vsi (namreč gojenci) dobro ohra¬
njeni vkljub hudim naporom, pomanjkanju
in vedni smrtni nevarnosti, postali smo celo'

vzor drugim bojevnikom. Odkrito priznam,
da bi ne mogel nikdar vsega tega prenesti,
kar je že prinesla ta strašna vojna, če bi
ne dobival pomoči in varstva od nebeške
matere. Kdo drugi je dal meni in tovarišu
T. moč, da sva prostovoljno krila celi vod,
ki se je raztepen moral umakniti pred so¬
vražnikovo premočjo. Prišla sva potem sama
v strahoviti dež sovražnih krogel, kar ob¬
sipali so naju s kroglami, pa vkljub temu
sva ostala nepoškodovana. To je bilo pri
La Planquette 31. avgusta m. 1. in ta
strašni dan sva s tovarišem popolnoma po¬
svetila svoje življenje presveti Devici, pred
njene noge sva položila vse svoje trpljenje
in težave, ter se zaobljubila, da bova v
duhu Don Boskovem vedno in povsod po-
spi ševala Marijino čast, njena služabnika
hočeva biti do zadnjega vzdihljaja.

Od 18. avgusta do 26. septembra sem
bil neprestano v silno krvavih in srditih
bojih. Izprva sem bil na levem krilu ve¬
like vojne pred Metzom, potem se je pa
naš oddelek ločil in smo preganjali sovraž¬
nika 25klm. daleč, dokler nismo trčili ob
francosko dobro zavarovano artilerijo in ob
izborno četo francoskih alpinskih lovcev.
Bili smo preslabi, da bi mogli še dalje za¬
sledovati sovražnika Naše izgube so bile
velike, francoske pa še enkrat večje.

Dne 26. oktobra sem imel prvič pri¬
ložnost, sprejeti sv. zakramente. Kaj je
moje srce ta dan občutilo, ne morem po¬
pisati. Drugič sem imel priložnost sprejeti
sv. zakramente v majhnem obmejnem me¬
stecu M. Ginljivo in vspodbudno je gledati,
kako na stotine vojnih tovarišev kleči pred
tabernakljem in pristopa k mizi Gospodovi.
Marsikateri je prej pozabil že Očenaš mo¬
liti sedaj pa prav pridno prebira jagode
na rožnem vencu.

Dne 7. marca 1915 piše zopet iz Vo¬
gezov gojenec V. K., s kakim veseljem so
v njegovi kompaniji sprejeli poslane mu
podobice. Bilo jih je premalo, zakaj „naši
vojaki so večinoma postali otroci Marijini,
ter visoko čislajo podobice Marijine". V
duhu se hoče vdeležiti duhovnih vaj, ki so
se imele začeti doma v zavodu 9. marca.
„Ko stojim na straži, lahko prav lepo pre¬
mišljam in snov za premišljevanje mi po¬
daje vedna smrtna nevarnost. Da, smrtna
nevarnost me je že mnogo naučila s svojim

— 21  —

trdim železnim jezikom. Sklenil sem za-
naprej res sveto živeti, biti pravi Gospodov
učenee po vzgledu Don Boška. Dal Bog,
da mi nikoli ne izginejo iz Spomina vtisi,
ki so se mi vtisnili v srce, ko je pri Sp.
strel za strelom težke francoske artilerije
letel na nas, ko sem bled in kakor brez
življenja gledal v krvi drage tovariše, ki
so še malo prej bili polni življenja, ko so
v strašnem dežja soviažnih krogel ječali
okoli mene ranjenci. Pa kolikor večja je
nevarnost, toliko bolj mi stopa pred oči
ljubezen božja, koliko več trpim duševno
in telesno, toliko bolj umevam bolečine bo¬
žjega Zveličarja. Od mladosti me je mati
navajala k pobožnosti do Marije, in Marija
me nikoli ni zapustila, ona me je pripe¬
ljala v mladinsko kongregacijo v M., ona
me je pripeljala v svoje svetišče v Veržej
in sedaj v krvavi boj za domovino. Ona
me je zmiraj tolažila, ona me je naučila,
da zadovoljno nosim križ Gospodov. Ob
Marijinem prazniku (25. marca) bom letos
daleč proč od Veržeja, a vdan sem v svojo
usodo, moja zvezda vodnica naj bodo be¬
sede: Vse z Marijo, vse v Mariji, vse po
Mariji!

Pismo sem moral prekiniti, ker se v
naši kompaniji skupno moli sv. rožni venec.

L. H. piše iz bojišča pri V. 8. marca
1915, kako mu je teško, ko misli, kako
se v ljubem mu „Marijanišču“ pridno štu¬
dira, on pa na bojišču pozablja, kar se je
bil naučil. Pa če ga Marija zopet pripelje
nazaj, bo s podvojeno marljivostjo zamujeno
ponovil.

„Našo kompanijo je 2. marca zadel
hud udarec. Bili smo pripravljeni v neki
kleti, ko začnejo okoli 5. ure popoldne
sovražniki obstreljevati našo klet. Težka

granata je udarila v sredo med nas, mnogi
so bili na mestu ubiti, drugi ranjeni. Tisti
del kleti, kjer sem bil' jaz, ni bil naravnost
zadet, a zračni pritisk nas je vrgel na tla,
ranjen pa ni bil nobeden. Iz sosednjega
oddelka se je slišalo glasno stokanje in
kričanje, nekateri so prihiteli ven čisto
črni v obrazu in kakor brez pameti. Ra¬
njence so hitro spravili v drugo, bolj varno
klet, a ravno ko je sanitetno osobje ob-
vezavalo ranjence, vdari med nje druga
granata in skoraj nobeden ni ostal živ. Po¬
gled je bil strašen, nekaterim je odtrgalo
glavo, drugim roke, tretjim noge, nekatere
popolnoma razmesarilo. Nekateri mojih to¬
varišev so zbežali v tisto klet, da bi se
tam zavarovali, in to je bila njihova smrt.
Tudi jaz sem hotel notri, a pri vratih me
je zadržal neki znotranji glas in ostal sem
zunaj. V tem pride neki ranjenec in me
prosi, da ga obvežem. Med tem opravilom
pa se je že zgodila nesreča, meni pa se
nič ni zgodilo. Tisočerna hvala naši dobri
materi Mariji! Njej pripisujem svojo reši¬
tev in pa gorečim molitvam v Veržeju.
Med mrtvimi sem jih poznal več, ki so bili
zelo pobožni. Spočetka se mi je to hudo
zdelo, a sedaj vidim v tem dokaz božje
dobrote. Gotovo so umrli srečne smrti. Do¬
slej mi je vse boljše izteklo, kakor sem
midil in upam, da se zdrav vrnem v za¬
vod v Veržej.“

V zavodu se prav pridno moli za vse
naše vojake, posebno še za prijatelje in do¬
brotnike. Vsak petek se opravlja za nje sv.
križev pot, večkrat se daruje zanje sv. ob¬
hajilo.

Upamo, da bodo molitve iz Marijinega
svetišča v Veržeju izprosile veliko blago¬
slova za naše vojake na daljnih bojiščih.

22  —

8. Uslanovttiki „Marijanišča“ do konca leta 1914.

Ustanovniki so tisti -udje, ki plačajo 100 K ali več ali podarijo kaj drugo v toliki vrednosti, tudi
sotrudniki ali sotrudnice, ki naberejo 100 ali več K.

Nj. Prevzvišenost knezoškof dr. Mihael Napotnik, Maribor.

Baša Andrej, Cmurek.
Bohanec Ivan, dekan, Šmarje.

B. p. v K.

Bračko Ivana, Sv. Jurij v Sl. Gor.
Budja Franc, Banovci.

Budja Marija, Banovci,
t Budja Matjaš, Banovci.

Čižek Josip, dekan, Jarenina.
čagran Jožefa, Banovci.

Ekert Neža, Cirkovce.

Farkaš Franc, Ilijaševci.

Farkaš Jožefa, Ilijaševci.

Golob Eva, Žižki na Ogr.
Gombosa Peter, Šalamenci, Ogr.
Hohnjec dr. Jos , prof. bogosl.,
Maribor.

Horvat Jožef, Veržej.

Horvat Lovro, Veržej.

Horvat Marija, Veržej.

Hržič Cecilija in Ivana. Ptuj.

I. L. v L.

Janžekovič Lovro, župnik, Veržej.
Jurinec Matija, Banovci.

Jurinec Marija, Banovci.

Jurkovič Martin, dek., Ljutomer.
Koroša Marija, Veržej.

Korošak Marija, Ilijaševci.
Korošak Mihael, Ilijaševci.
Korošec Fr., nadžupnik, Sv. Križ
pri Rog. Slatini,
t Kosi Ana, Veržej.

Kosi Ana ml, Veržej.

Kosi Franc, Veržej.

Kosi Marija, Gradec.

Košar Franc, Veržej.

Košar Marija, Veržej.

Kovačič dr. Fr., Maribor,
f Kovačič Franc, Veržej.

Kozar Liza, Veržej.

Kralj Franca, Ilijaševci.

Kralj Marija, Ilijaševci.

Kralj Terezija, Ilijaševci.
t Kresonja Matija, Veržej.
Kupljen Jakob, Žihlava.

Kurnik Marija in f Franc,

Sv. Jurij v Sl. gor.

Meško Martin, župnik, Kapela.
Mežnarič Liza, Babinci.
Neimenovana, Vogričevci.

N. Fr. v R.

Novak Marija, Ljutomer.

Ostre Alojz, Bunčani.

Ostre Alojzija, Bunčani.

Ostre Martin, Veržej,
t Pavalec Antonija, Sv. Jurij v
Slov. gor.

Posojilnica v. Križevcih.
Posojilnica Gornja Radgona,
f Puščenjak Anton, Veržej.
Puščenjak Franca, Veržej.
Puščenjak Liza, Veržej.
Puščenjak Neža. Veržej.

Rajšp Marija, Planina.

Rantaša Tomaž. Selišči.

Rožman Jožefa, Ilijaševci.
Rožman Neža, Ilijaševci.

Rožman Treza, Ilijaševci.
t Rožman Franc, Veržej.

Saboti Filip, Veržej.

Saboti Marija, Veržej.

Skuhala Andrej, Banovci.

Slavič Gera, Grabe.

Sršen Alojz, Veržej.

Sršen Fr. ml., Veržej.

Sršen Julijana, Veržej.

Sršen Kristina, Veržej.

Stermon, zakonska v Ljutomeru.
Strahovnik Marija, Velenje.
Strnišča Alojz, Veržej,
t Sinko Matija, župn. v p., Središče.
Šket Neža, Dramlje.

Štrakl Matej, župnik, Sv. Pete*
pri Mariboru.

Štuhec Gera, Gradec,
f Šuta Rupert, dekan, Zavrče.
Tiplič dr Franc, zdravnik, Sv. Le¬
nart Slov. gor.

Topolnik Ivan, Banovci.

Tržanstvo v Veržeju.

Vaupotič Franca, Lokavci.

Vozlič Leopold, župnik v Spie;
feldu.

Voros Štefan, Ižekovci, Ogr.

Vrzel Jernej, Ljutomer.

Vurkelc Jernej, župnik, Dobje.
Wolf Marija, Ivalobje.

Zvare Franca, Veržej.

Žvarc Matija, Veržej.

Skupaj 92.

j

KAZALO.

Stran'

Potrdilo.. . 2

Predgovor.3

I. Pridiga Njih Prevzvišenosti, knezoškofa Mihaela . . . 4

II. Letno poročilo o zavodu:

1. Posvečevanje kapele dne 8. septembra' 1913. .....  11

2. Znotranje redovne šole .........  13

3. Prazniški oratorij ..........  14

4. Razne cerkvene svečanosti .........  16

5. Visoki obisk ...........  17

6. Vprašanje kmetijske šole .........  17

7. Vojni odmevi v zavodu .........  19

8. Ustanovniki „Marijanišča“ do konca leta 1914. .....  22

Slike: Knezoškof dr. Mihael Napotnik.

Notranjščina kapele Matere dobrega sveta.

v

predkrbi ali v t.«r odu samem, ali pa v  zato
pripravnem k^ajn.

; Govoucii ne smejo imeti pri sebi denarja.
Pri vs-opu (ra dajo prefektu, ki ga hrani.

Hrart^ je priprosto in tečna,.

Vstop.

Soltd:-.> lato se prične mesteca septembra.
Izjema re dovoli lc takim .prosilcem, ki so te
potrebne .pripravljalne nauke' z4 gimnazijo do-
končali zgxo  'ahko vstopijo takoj' -v kak gi¬
mnazija tasrart

,: gA' . Oprava.

?;• vstopu naj vsak gojence ,pi'uvi*> .s
seboj; j letni obleci (eno za ddavnjk^ drago
za pv. r? iu s,  zimski Ostotoko), 1 /zimsko
stjkn;. .ar9 čevikr. ft srajc, 12 njfooev., 6
©brisač, 0  ervijet,. ,3.;y.',ye jkg&ih spodnjih klač.

3 pare zimskih spod- H hlač, 3.• zimske- jopiče,
10 parov nogavic, krta«, za zob tj-JM  »Meko in
za čevlje, glavnik in. ktoafo zn , lam, X  leseni
kevceg in. celo posteljno 0939*0  .(toda glej <v
®gora|) 4

■

Na vsakem kosu obleke in na perilujL.
ee _ prinese :  sebot, mj bo prišit košček beletf
platna, da se more nanj napisati Številk
perila ; razen tega naj bode na vsake ;oi kc
ali prišite začetne črke imena, ali ge bolje
priimek.

Vodstvo Za Vod a si pridrži pravico, vs*
fio.s odsloviti gojence, ki se nočejo pokoriti
iieiiDiu redu. aji kj bi bili .nevarni dragim, g
fer-cam in duhu zavoda, kakor tudi one. ki r
op marljivi, in imajo malo alL pa prav nič n
peha pri učenju.

. Hri dopise v,waju naj so  blagovoli', v?.'--/
krat ruzločno ponovi ti naslov.

Pr •i-.-ri naj s*- Midi znamka ha odgovor

Otih' xii £«

ffas ! »r :■* potrto. posiiljiJev je:
aiakgjjuiisi zave« „Mari;anižče“ jVjfaL.
posta Križevci (JRajerskre.

Naslov za poSiij.Unv jx> železaid:

Marijani:';!'« v Veržeja,
postaja BuOeS.iV.-i ;Štajersko).

1

■J

>4 f'-t . sffr*, -

?■' ji s ■.

r3

IH


' , -



ii;  A

^ 1^1  I


*WSk