Regulacija plac na Štajerskem. Dežeini poslanec dr. V. Kukovec je priredil shod v Podsredi, kjer je govpril tudi o regulaciji učiteljskih plač na Štajerskein. Govornik je dokazal, da je ivečina slovenskin učiteljev in učiteljic mnogo slabše plačana ko njihovi nemški tovariši in tovarišice. Ako bi mogel deželni ^bor sprejeti vsaj novo regulacijsko predogo deželntjia odbora. ki določa odpravo dosedanjega sistema plačilnih razredov in torej izcnačenje učiteljskih plač po celi oeželi, bi to ne pomenjalo samo odprave velike krivice za naše^ učiteljstvo, temveč za ves naš narod. Če se klerikalci pfitO;ž.-jeio, da se porabi premalo dežehvih izaatkov v slovenskem delu Štaierske, bi se murali s toliko večjim navdušenjem oprijeti ponudbe deželnega odbora. ki noče izboljsati službene prejemke našega učitcljstva in s tem tudi zaslužke trgov-ev, tbrtnikov in kmetov, pri katerih i'aše uciteljstvo kupuje svoje potrebščine Celjski »Narodni List« je priobčil i_ govora dr. Kukovca odlomek, ki dokazuje potrebo regulacije učiteljskih plač z ijašega narodnega stališča, in statistično predočuje kr.vico. ki se nam sedaj godi. Dr. Kukovec je govoril med drugim: »Na 621 štajerskih nemških šolah je 2168 šolskih razredov in prilično toliko nemških ljudskih učiteljev. Izmed teh šolskih razredov jih ie 1041 v prvem plačilnem razredu. Iz tega izhaja, da je 48% nem~ ških šolskih razredov z najboljšo plačo, to je s plačo 1. razreda. V drugem plačiln^m lazredu je 936 nemških šolskih razredov ali 56% vseh šol in 43% vseh ncrnških učiteliev. V tretjem plačilnem razredn. torej i nainižjimi plačami, je samo 191 nemških šolskfih razredov, ali 9% vseh šol. Najslabšo plačo ima med nemškimi učitelji le devet učiteljev. Izmed sto nemških učiteljev ima toraj 91 učiteljev razmeroma boljšo plačo prvega in drugega plačilnega razreda. slabšo plačo pa le 9 učiteljev, torej niti ne vsak deseti nemški učitelj. Razvideti je, da na nemških šolah dobi le majhno število učiteljev najnižjo plačo, namreč manj sposobne osebe ali oni, ki so se kaj pregrešili, nekako za kazen. Zdaj si pa poglejmo, kako je v kmetiških šolskih občinah na Spodnjem Štajerskem! Slovenskih šol je v prvem plačilnem razredu samo 11 (nemških 217!), ali izmed šolskih razredov le 36 slovenskih v prvem najboljšem plačilnem razredu, torej samo 4%. S tem pa še ni rečeno, da je tudi 36 slovenskih učiteljev plačanih po najboljšem plačilnem razredu. Znano je. da so tudi na teh slovenskih ali — bolje rečeno — dvojezičnih šolah nastavljeni učitelji nemškega mišljenja, n. pr. Konjice, Vojnik, Vitanje, Slov. Bistrica, Leitersberg! V resnici imajo izmed 100 slovenskih učiteljev le 3 učitelji ugodnost najbolje plače (pri Nemcih je skoro vsak drugi učitelj plačan po prvem plačilnem razredu!) V drugem plačilnem razredu je pa 186 slovenskih šol ali 586 šolskih razredov in učiteljev ali 64%. V prvemi in drugem plačilnenn razredu je okolo 2000 nemških in le okolo 600 slovenskih učiteljev. Izmed sto nemških učiteljev jih ie 91 v prvem in drugem plačilnem razredu in _e 9 v tretjem naslabšem plačilnem razredu. Tretji plačilni razred je namenjen torej prt nemških učiteljih skoro le kaznovanim in manj sposobnim in mlajšim učiteljem. Kaj pa pri Slovencih? Pri nas je 80 šol z 297 šolskimi razredi potisnjenih na najslabšo plačo tretjega plačilnega razreda! Vsak tretji slovenski učitelj, skupaj 32 odstotkov, je takorekoč prisiljen službovati za tako slabo plačo, kakor če bi se bil kaj pregrešil in bi bil za kazen tako slabo plačan! To je vnebovpijoča krivica, ki bi se morala kar najprej odpraviti.