A
M
GISAFFI
Adriatic'
zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a.
Meje so samo v glava
NAJEMNIKI se UPirAJO
(VOJ Ve/ika udeležba zasebnikov, Id imajo poslovne prostore v družbeni lasti, na drugem posvetu o višini najemnin, ne pomeni samo zaskrbljenost nad lastno usodo, ampak je tudi odgovor, da se brez posveta s plačniki, ne more uveljavljati višjih zahtevkov, niti z grožnjami, da bo v nasprotnem izvršni svet prisiljen postopati v skladu s pogodbenimi določili. Izolski podjetniki so se na posvetu odločili, da do nadalnjega ne bodo poravnavali do 180 odstotkov višjih najemnin za poslovni prostor, temveč bodo svoje obveznosti do stanovanjskega podjetja plačevali po starih odmerah.
Prav tako predlagajo, da se jim omogoči odkup poslovnega prostora, saj je veliko zasebnikov vložilo v adaptacijo 50 odstotkov vrednosti in jim po veljavnih predpisih te pravice nihče ne more kratiti. V kolikor bo IS občine Izola še vstrajal pri svojih zahtevah, so se pripravljeni pogovarjati o enkratnem vračilu vloženih sredstev, kar velja tudi v primeru odkupa. Ta stališča so preko izolske obrtne zbornice posredovali odgovornim v občini, do danes pa še niso dobili odgovora.
Razprava je opozorila, da so načini izkoriščanja in bogatenja zaradi poslovne dejavnosti v družbenih prostorih, ki so jih podjetja odstopila svojim delavcem, tudi v Izoli. Tako je denimo Stevo DOKLIČ, nekdanji gostinec Simonovega zaliva iskal odgovor, kdo ga zaščiti pred vidno krajo od dajalca lokala Simonček, ki za poslovni prostor zahteva 5.000 DEM najemnine (mesečno). Prav tako pa so Stevu izstavili račun za odkup dotrajane opreme v višini miljon tolarjev. Da gre očitno za monopolno ravnanje sodi tudi nepripravljenost Simonovega zaliva za spremembo najemne pogodbe. Po drugi strani pa turistično podjetje plačuje za ta toslovni prostor 4.000 tolarjev mesečne najemnine.
:
V''	: ■
^ r''‘: ‘	•" '
goes ON...
lS.marec 1990 Podpis pogodbe o ustanovitvi podjetja v mešani lastnini MARINVEST Podjetje ustanovijo : GALEB Izola, STAVBENIK Koper; SIMONOV ZALIV Izola, PA-LISKA Ivan Izola. Vsak od ustanoviteljev je vplačal po en osnovni delež v višini 2.000,00 din ( koliko znaša sedanja glavnica družbe ne vemo op. Mandrač ). Organi družbe so : skupščina, nadzorni odbor, direktor. Skupščino sestavljajo predstavniki družbenikov, v nadzornem odboru pa je tudi predstavnik Skupščine občine Izola ( predsednik izvršnega sveta Ivan Černelič op. M. ), ki ima pravico veta na vse sklepe skupščine in direktorja glede uporabe zemljišč, katerih pravico uporabe je skupščina prenesla na to družbo. Za v.d. direktorja je bil imenovan Viljem Orel.
21. maj 1990 Sklad stavbnih zemljišč občine Izola in Marinvest skleneta POGODBO O ODPLAČNEM PRENOSU PRAVICE UPORABE NA ZEMLJIŠČU DRUŽBENE LASTNINE. V pogodbi je določeno, da se s to pogodbo razveljavi prejšnja pogodba z DO Kompas Ljubljana, ki ni izpolnil obveznosti, in se zemljišča, potrebna za realizacijo zazidalnega načrta odplačno prenese na Marinvest. Določeno je tudi, da Sklad izroča Marinvestu komunalno neopremljeno zemljišče, za katerega se prevzemnik obvezuje, da ga bo opremil na lastne stroške. Prevzemnik se tudi obvezuje, da bo poravnal odškodnino za prenesena zemjjišča sprotno glede na gradnjo objektov marine, pred opravljenim tehničnim pregledom in pred izdajo uporabnega dovoljenja za posamezni objekt. Cena zemljišča bo izračunana po takrat veljavnih izračunih cene m2 stavbnega zemljišča, upoštevajoč valorizacijo, kar naj bi določil aneks k pogodbi. Pogodbo sta podpisala Ennio Agostini ( za Sklad ) in Viljem Orel ( za Marinvest ).
22. avgust 1990 Sestanek v zvezi z gradnjo marine, na katerem so sodelovali predstavniki občinske skupščine in vlade, projektanti, Marinvest, Sklad in predstavniki političnih strank ; Sinožič (LDS), Žlogar (SSS), Jovanovič (SDP), Kern (SDZ), Stepanov (SDS). Sestanek je vodil predsednik SO Zvonko Grahek, namen sestanka je bil razčiščenje odprtih vprašanj in različnih stališč glede gradnje marine. Na sestanku niso sprejeli posebnih sklepov, predsednik Grahek je zaključil, da je bil sestanek koristen za boljše informiranje vseh o tem projektu.
( nadaljevanje na 2. strani )
m
■
■
I
■
8
■
MARI
P
Zahvaljujoč marini in sporu ( zdaj o lem menda že lahko govorimo s lem imenom | med izvršnim svetom in županom se Izola uveljavlja tudi v širšem inlormacijskem prostoru. Zaenkrat smo sicer bliže prvim stranem v bulvarskem tisku a ni daleč čas, ko bo la največji neuresničeni protekt izolske občine uvrščen tja med vojno na hrvaškem in poročila s skupščinskih zasedanj.
Pri Mandraču si ne jemliemo pravice odločali o lem kdo ima v lej vojni prav ali izvršni svet in Marinvest. ki zagovarjala lezo o orinasti gospodarskega razvoja in zagotavljanju delovnih mest ter revalorizaciji tega dela občinskega zemlj išča ali župan ki vstraja na lem da je marina lahko monslrum ki bo Izolo iznakazil za vse večne čase \fce. kat si upamo zahtevati pa |e to da marina ne sme postali objekt strankarskih bojev tako kot se politične slranke v Italiji, ob vsakih volitvah oprede- ljujejo glede položaja slovenske manjšine Na volitvah potem ene izgubijo druge dobijo manjšina pa nikoli ne dobi ničesar
Ne gre pffiabiti. da se tudi nam bližajo volitve Bo tudi marino doletela ta nehvaležna vloga aduta v igri brez končnega zmagovalca •
go & s ON_______________________________________________________________
( nadaljevanje 8 L strani )
6. december 1990 Predsednik občinske skupščine Zvonko Grahek v dopisu članom predsedstva občinske skupSčine pojasni, da ta organ do izvolitve novega upravnega odbora Sklada opravlja naloge s tega področja in opozori, da bo maralo predsedstvo zavzeti staliSčc do odplačilne prodaje zemljišča za gradnjo marine. V dopisu člane predsedstva seznani, da je bila pogodba podpisana osem dni po poteku mandata delegatom prqSnje občinske skupSčine, kar velja tudi za delegate upravnega odbora Sklada. Nhdalje navaja, da je bila prodaja izvedena brez predhodnega javnega razpisa, da je predmet prodaje tudi arheološko najdbiSčc na rtu Korbat in da bo težko nadzorovati plačilo zemljišč, če se bo gradnja zavlekla. Predsednik predlaga razveljavitev pogodbe.
8. januar 1991 Izvršni svet SO Izola sprejme sklep o imenovanju skupine, ki naj sodeluje pri operativnem izvajanju zazidalnega načrta za izolsko marino v sestavi: Jože Černelič, Marino Antolovičm, Alojz Zorko in Vinko Jereb. Skupina mora verificirati vsa vlaganja Ma rinvesta v infrastrukturo za realno oceno komunalnega prispevka na območju marine, področje arheoloških najdbišč naj se z aneksom k pogodbi vrne v upravljanje občini Izola, z aneksom k pogodbi naj se določi roke, za katere je Marinvcstu zemljišče dano v uporabo.
18. februar 1991 Javni pravobranilec Slovenije, mag. JoZe Gregorič, pošlje predsedniku občinske skupSčine odgovor na dopis, ki ga je pcjcl 14. januarja. V njem ocenjuje zakonitost celotnega postopka odprodaje zemljišč in še posebej problematiko oddaje v uporabo komunalno neurejenih zemljišč ter zaključuje, da sta obe pogodbi ( tudi predhodna, sklenjena med Skladom in Galebom z dne 26.4.1990 ) nični.
6. junij 1991 Marinvest m bklad skleneta pogodbo s katero se vrača območje posclncga varstvenega režima ( arheološko zaščiteno območje ) občini Izola ca. Skladu stavbnih zemljišč.
18. julij 1991 Poslanec Zbora združenega dela Marjan Starc dostavi republiški Komisiji za celovito proučitev okoliščin, posledic in pojavov oškodovanja družbenega premoženja gradivo o odtujevanju mestnega zemljišča občine Izola. Med gradivom je tudi dopis občine Izola z dne 6.12.1990 ( verjetno dopis predsednika SO predsedstvu skupščine op. M. ).
22. avgust 1991 Omenjena komisija prejme poročilo predsednika občinske skupščine Izola o prenosu zemljišč v družbeni lastnini občine Izola na podjetje Marinvest V njem predsednik opiše celotno kronologijo dogodkov z dopolnilom, da je Marinvest konec marca 1991 predložil občini aneks k pogrnita, s katerim bi občina postala družabnik Marinvcsta, odpovedala pa naj bi se odškodnini za prenešena zemljišča. Izvršni svet je s tem v zvezi imenoval komisijo, ki do dopisa Sc ni začela z delam.
22. avgust 1991 Sekretar omenjene republiške Komisije dodatno pošlje njenim članom poročilo predsednika SO s pojasnilom, da je to poročilo sestavni del primera: Galeb - odtujevanje mestnega zemljišča občine Izola. Komisija je primer obravnavala 26.8.1991.
10. september 1991 Izvršni svet SO Izola sprejme stališče v katerem izraža ogorčenje, da je šele iz sredstev obveščanja izvedel za dopise predsednika občinske skupščine in ( glede na to, da ti dokumenti niao zabeleženi v arhivu SO ) prosi, da župan poda ustrezna pojasnila.
17. september 1991 Izvršni svet ob oiravnavi aneksa k pogodbi o ustanovitvi podjetja ( občina kot družabnik op A4. ) sprejme sklep o ustanovitvi komisije v sestavi:predscdnik izvršnega sveta, predsednik skupščine in predsednik upravnega odbira Sklada stavbnih zemljišč, ki naj pregleda predlog tega aneksa in poskrbi, da se odpravijo druge morebitne zakonske nepravilnosti.
24. september 1991 Izvršni svet sprtjme predlog aneksa k pogodbi o prenosu zemljišča z dvema dopolnitvama, med katerimi je tudi ta, da se izvede javni razpis za oddajo stavbnega zemljišča po posameznih fazah gradnje.
27. september 1991 Predsednik skupščine naslovi Skladu in Zavodu za urbanizem., dopis v katerem trdi, da je s sprejemom aneksa pogodba tako spremenjena, da jbi bilo treba sestaviti nova Očita predvsem nelogičnost v zvezi s hipoteko nad zemljiščem in zahteva določitev dinamike komunalnega opremljanja zemljišča.
Kronologijo smo sestavili na podlagi dokumentov, do katerih smo, na ta ali oni način, prišli v dneh, ko izolska marina postaja slovenski problem. Če ima kdo v žepu še kakšen adut naj kar pride na dan z njim. V Mandraču bo dovolj prostora tudi zanj
1
V ŽIVLJENJU So TODi yAÌUBJÈB
STWPI OD DEMARCA,
HA NESREČO, TUDI ONE H EMO ST4NEJQ
Marina v Izoli ? I\c hvala !
Na prvih demokratičnih povojnih volitvah sem - tako kot vsi - z upanjem in vero volil občinske predstavnike, ki bodo dobro, pošteno in zagnano usmerjali naš razvoj v ”boljši jutri”. Zavedal sem se, da nas čakajo tc/ki dnevi, zato nisem imel prevelikih pričakovanj Razumel sem, da občinske strukture ne uspeva jo obvladati izolskega gospodarstva; da nimajo sredstev za ureditev razmer v zdravstvu, šolstvu, kuhuri... To je pač krvavi davek na lagodno živ-ivljcnje prejšnjih let (sem mislil). Toda.jmtem so začet vleči "nerazumne poteze” (zelo blago rečeno), ob katerih je bilo nekaj neopaznih polemik in s tem se je vse končalo. To, da naši izvoljeni predstavniki ne uspevajo reševati problemov, ki so se nagrmadili v preteklosti jim še oprostim; da pa bodo prišle do izraza v bodočnosti, tega pa jim ne gre oprostiti. Zato bom izkoristil to skromno mo Z no st in preko Mandrača povzdignil svoj klic k razumnosti. Izolani zavedajmo se, da smo ”sami sebi sreče kovači” zato se odločano uprimo brezvestni neumosti naših voditeljev v skupščini in rešimo svoje malo mesto pred propadom. O čem vam govorim? O izgradnji naše nove marine vendati Naši predniki so nam zapustili lepo prijetno mesto, s čudovitim mestnim jedrom, mandračem... Kaj bomo mi pustili našim zanamcem ? S čim se bomo mi lahko potrkali po prsih in rekli: "To je naše delo”. Z ladjedelnico Z oktober? Z idustrijsko cono? Z zabetonirano marino, z umazanim in smrdljivim morjem!? Z "zadrckanim" Oprostite na izrazu) in z betonskimi pomoli razparcclirancm izolskem zalivom? Le kje se bodo kopali naši otroci in vnuki? Na Svetilniku ? Med svinjarijo ki bo prihajala iz marine z ene in z ladjedelnice z druge strani ? Z ene strani nafta, fekalije, z druge tetke kovine in barve, vmes pa piata ? Se ne bodo morda do takrat skupščinski možje domislili in na Svetilniku pozidali drugi Bernardin? (za privabljanje tujih turistov in deviz bi verjetno prodali le lastno mater, ne samo naše obale). Naj mi ti ljudje pokažejo eno samo marino s čistim morjem m (menda naj bi bilo maše morje še bolj čisto, ko bodo uredili sistem pretočnih kanalov, k koga "farbajo”? Kaj mislite, po čem bodo hrepeneti criopaki tur iati Cee deset, dvajset petdeset let? Po lepi, utejcui plaži s
ČISTIM MORJEM! Ljudje bodo potovali v ekološko či.So, zdravo okolje X Namesto da se bodo ustavili v kpem idiličnem Izolskem zalivu, se bodo pripeljali do naše greznice, sedli v barko in odpeljali za 14 dni na Kornate, po Dalmaciji... tja kjer bo narava še čista, zdrava, neokrnjena Kam mislite da se bo stekal denar teh ljudi? Zakaj jim ne bi raje ponudili našo prijaznost, čisto morje, urejeno obalo, sobe, apartmaje, hotele, naše gostoljubje? Ker vem, da je ta moj osamljen klic izolanom premalo, zahtevam:
1. Da se predstavniki vseh političnih strank, ki so zastopane v izolski skupščini poimensko zjasnijo o tem ali njihove stranke gradnjo marine podpirajo ali ne (zato da bomo čez kta lahko s prstom pokazali na tiste, ki so podpri tako neumnost).
2. Da uredništvo Mandrača ”izbrska” in vsaj v kratkem povzetku objavi mnenje inštituta Jožef Stefan iz Ljubljane in Morskega biološkega inštituta iz Pirana v zvezi z marino.
3. Da se objavi mnenje Zavoda za kulturno dediščino iz Pirana In kdo in na kakšni podlagi je izdal soglasje za izgradnjo tega projekta
4. Da pove svoje mnenje neprofesionalni član IS za ekologijo v Izoli Kaj dela sedaj, ko bi moral najbolj povzdiogniti svoj glas ? Mislim da je skrajni čas, da tisti, ki smo jih izvolili položijo pred nas odprte karte, da bomo spoznali pri čem smo.
5. Da krajevna skupnost L organizira, finacira in izvede vsaj osnovno javnomnenjsko anketo, na osnovi katere bi lahko sklepali, kakšna je naša želja Morda bodo ob rezuhatih ankete v skupščini končno doumeli, kaj je njihova naloga Tako! Svoje sem povedal! Sedaj ste na vrsti drugi. Pa ne samo tisti, ki sem jih v tem članku poklical na odgovor, temveč predvsem tisti, fa' se čutite prave troiane; tisti, ki vam usoda natega mesta ni zadja skrb. Premagajte svoj odpor do izražanja v javnosti in povejte svoje mnenje. Se je čas.
................................................................. 151/110(0/16111	R.
Komisija za tehnično urejanje prometa ( glede na stanje prometa v Izoli smo bili prepričani, da sploh ne obstaja ) nam je poslala obvestilo o dokončanju parkirišča za posto in ureditev prostora pri Zdravstvenem domu Izola. Ob tem so izrazili zahvalo Zavarovalnici Adriatic, ki je finančno podprla obe investiciji. Obe prometni površini bodo verjetno v kratkem tudi prometno opremili.
RS. Predsednik komisije in pravi naslov za te zadeve je Milan Pristov.
OČISTIMO OKOlje
Prebivalce občine Izola obveščamo, da JP Komunala Izola v sodelovanju s SO Izola in krajevnimi skupnostmi organizira jesensko akcijo
”OČISTIMO SVOJE OKOLJE”, ki bo trajala od 21. oktobra do 17. novembra.
PROGRAM ODVOZA IN MESTA ZBIRANJA ODPADKOV KS Izola staro mesto od 21. do 27. oktobra
* Veliki trg (trg JLA) pri Ribiču, Trg pri bolnici (od 21. do 23.10)
* Križišče S.Mašere - B.Krajgherja (od 24. do 27.10)
* Kristanov trg Križišče Gregorčičeva - Kažipotna Trg padlih (od 21. do 23.10)
* Kosovelova dom upokojencev (24. do 27.10)
* Križišče Ljubljanska - Koprska (od 21. do 22.10)
* Križišče Kidričevo nab. - Ob stolpu (23.10)
* Trg 22.Julija (od 24. do 25.10)
* Smareglijeva hotel Marina (od 25. do 27.10)
KS Izola II od 21. do 27.oktobra
Zupančičeva na koncu ulice Prekomorskih brigad pri SGTš Okt. revolucije pri otroškem igrišču (od 21. do 23.10)
* Okt. revolucije pri TP (od 24. do 27.10)
* Plenčičeva pred gasilskim domom Dantejeva parkirišče park Arigo-ni (od 21. do 23.10)
* Dantejeva parkirišče pri Simončku (od 24. do 25.10)
* Tomažičeva hotel Delfin (od 25. do 27.10)
Krajevna skupnost ” Livade” od 28. oktobra do 3. novembra
Križišče Partizanska - Veluščkova Kajuhova pri javni izlivki IX. Korpusa pri otroškem igrišču Veluščkova pri trgovini Franja Marušiča na parkirišču Alojza Valenčiča na parkirišču Emilia Driolia (od 28. do 30.10)
* IX. Korpusa pri trgovini (od 31.10 do 3.11)
KS Jagodje Dobrava od 28. oktobra do 10. novembra Pri domu krajevne skupnosti (od 28.10 do 10.11)
* Križišče Cesta v Jagodje - S.Allendeja (od 28.10 do 10.11)
* Proleterskih brigad pri otroškem igrišču (od 28.10 do 10.11)
* Križišče Strma pot - Cesta pod vinogradi (od 28.10 do 10.11)
* Križišče Ilirska - Mladinska (od 3. do 10.11)
* Križišče Oljčna - Mirna pot (od 3. do 10.11)
* Križišče Hudourniška - Cesta v Jagodje (od 3. do 10.11)
* Ob progi na začetku ulice (od 3. do 10.11)
* Na terasah (od 7. do 10.11)
KS Korte od 3. do 10. novembra
Šared, Cetore, Malija, Korte pri zadružnem domu,
Korte v vasi, Medoši in Barcdi
V kolikor se pojavijo dodatne potrebe po odvozu večjih odpadnih predmetov, prosimo krajane, da se dogovorijo na sedežu svoje krajevne skupnosti, kjer sc bodo uskladile vse akcije za naknadno izredno dostavo kontejnerjev po izteku planirane akcije in sicer v tednu od 11. do 17. novembra.
1600 + 750 + 400/d = ZAPUŠČEN AVTOMOBIL
(DM) Zgornjo enačbo nam je zaupal ROZMAN Ftanc, komunalni inšpektor izolske občine. Povedal je Se, da so v akciji odvoza zapuščenih vozil v aprilu in septembru naložili in odpeljali 77 zanemarjenih Štirikolesnikov (večina jih je bila brez koles). Vozila, opremljena s fotografijo in odločbo, shranijo na deponiji pri kamnolomu dokler jih lastniki, po predhodnem plačilu stroSkov, ne prevzamejo.
Iz zaupnih virov smo zvedeli, da bodo ne prevzete ” avtopmobile” prodali v kratkem na licitaciji, prav tako je pricurjala vest, da pripravljajo novembersko akcijo odvoza starih avtomobilov.
Občinski komunalni inšpektor Franc Rozman je človek, ki ima vsaj toliko nasprotnikov, kot zaveznikov. To smo napisali že pred časom, ko mu je, nek neznani prijatelj, prerezal gume na avtomohilu. Po dveh letih dela na tej funkciji je že lahko povedal nekaj vtisov - dobrih in slabih.
O akciji odvoza avtomobilov Bila je uspešna, vendar vsi problemi niso rešeni. So lastniki, ki nam ob odvozu grozijo, eden od teh pa je prišel tudi na deponijo, zagrozil čuvaju in odpeljal staro kripo na isto mesto, kot je bila prej ( pri cerkvi opa.). Bolj bi morah sodelovati tudi policaji, sicer intervencije ne morejo biti uspešne. Včasih je pač treba upotabiti silo, čeprav v samoobrambi. Celo komandir milice me je nekajkrat poklical, naj oelstranimo vozen avtomobil, ki redno parkira na zelenici pod komandirjevim stanovanjem. Maramo se dogovoriti, čigavo je katero dela O redu na tržnici
Zdaj je nekoliko bolje, saj sva s komunalnim redarjem uspela narediti vsaj malo reda. Najboj učinkovite so bile seveda kazni, ki smo ph zaračunali tistim, ki so prodajali izven delovnega časa tržnice. Izjem ni bilo, kazni pa do 2500 dinarjev. Po zakonu imam pravico takojšnjega zaračunavanja kazni, kar je tudi najbolj učinkovito, saj sodni postopki trajajo v nedogled. O delovnem času trgovin in lokalov Urnike skušamo nadzorovati kolikor se da, vendar je treba vedeti, da nimamo niti nadur, niti drugih dodatkov, delo pa je tako, da bi ga morali opravljati 24 ur na dan. Nemogoče je vsak dan zjutraj odvažati avtomobile, zvečer pa nadzorovati hrup v lokalih in zapiralni čas. Tli di v teh primerih bi si s policijo lahko razdelili naloge, saj je nesmiselno, da oni prihajajo na intervencije, krivdo za nespoštovanje odloka o javnem redu in miru pa nosimo mi.
O odnosu ljudi
Občani Izole imajo do našega dela razmeroma korekten odnos, do trenutka, ko kršijo katerega od odlokov. Takrat smo vse, samo ljudje ne. Znano je, kako reagirajo tisti, ki jim odpeljemo avtomobile. Naj povem za primer, da so nas stanovalci v Livadah zmerjali, ker smo začeli odvažati stare avtomobile s parkirišča, pa se je pokazalo, da je bilo kar 24 nevoznih in neregistriranih vozil, ki so seveda zasedala prepotrebne parkirne površine.
Sicer pa so občani nasploh premalo obveščeni o tem, kaj smqo in česa ne ( ne poznamo odlokov opj.). Kot primer naj povem, da mora biti živa meja ob hiši le 80 cm. visoka in, da bomo ob lij jesenski akciji pregledali tudi to.
komunala
izo/a - isola
ROKOMETNI KLUB IZOLA
Sl
I
O C/3
sz «^Ìg-8 I
riipsisjfi
,* u. ~ E * " e E «si '8 '.-S U! $ 'I^OSla
l-l|:p toirf 3111-12 sg^g
d « d «a M
i
8
S'8 “o
.g >
S.2P
e C
si
13
ŠSli a >.-a JS11'|
j - .flf* Jj! -i o
ŽSflKil p
Ila« S-? 3=
&13H3SJ
ROKOMETNI KLUB IZOLA
(VO) Izola ima že 34 let bogato tradicijo v rokometu. Prvo rokometno znanje je v RK Izola prinesel Lucjan K LEVA, ki je okrog sàie zbral zanesnjake, ki so se z rokometom ukvarjali predvsem rekreativno. Večjih rezultatov vse do leta 1967 ni bila Z vstopom v slovensko rokometno ligo, se je zanimanje za ta šport izjemoma povečala Tako med obiskovalci, kot med mladimi, ki so se aktivno vključevali v igralske vrste.
Prvi večji uspeh moške ekipe je zabeležen v letu 1972. V vrstah Izole, ki si je izborila pravico nastopa v prvo slovensko rokometno ligo so igrali: Cotič, Cuk, Stubelj, Bandelj, Habjan, Dežjot, Slapernik, Salmič, Kariš, Smerdu, Ceglai; Viler, Alessio, Zeger in Ra-dojkovič. Trener. Barol Rodin, pomočnik ternerja, Sulejman Rizvič.
Do nastopa v višjem tekmovalnem razredu v Izoli niso uspeli, kljub večkratnim poskusom. Udarec izolskemu rokometu pa tudi rokometu na slovenski obali so naredili Portoroški sklepi v letu 1976, kjer je bila v ospredju kakovost, manj množičnost. Igralci so množično zapuščali klub, saj ni bilo nikakršne motivacije. Kljub vsemu, je Izolanom uspelo zadržati nekatere perspektivne igralce, ki so v letu 1979 zaigrali v vrstah Obale. Med njimi: Rakai; Makovec, Mislej, Grzentič, Ujčič, Turk, Ropotat; Krt, Zegei; Benčič in Cuk. Trener Domnik.
V letu 1983, po skoraj dveh letih krize v khibu, je trener in po stažu najstarejši član khiba Boris CUK povabil k sodelovanju nove moči. V Izolsko moško ekipo so se tedaj vključili: Rota, Rakai; Barič, Paučnik, Zavrtnik, Bratkovič, Matjaševič, Ujčič, Bizjak, Tlirk, Benčič, Benulič, Zegert, Ropctai; Čendak, Z.Andrejašič in Antonac,
Zenski rokomet v Izoli je začel svojo pot nekj let kasneje. Ekipa je podobno kot moška v dolgoletnem delovanju dosegla viške in padce. Zenska ekipa je bila več let v vrhu sla venskega rokometa, največ ji uspeh pa je bilo igranje v drugi zvezni ligi. Iz starejših generacij so v republiških selekcijah uspešno igrale: Jerman, Verbanac, Babič, Radojkovič, šukljan, Budal, Bizjak, Omerzel, kasneje Samardžija, ki je igrala v prvi zvezni ligi in si je ' priborila mesto tudi v državni reprezentanci. Ne gre pa pozabiti tudi mlajših, denimo Deso Pejovič, Karmen Kovačič in Davidelo Tičič - igrala je v prvi zvezni ligi in se je letos ponovno vrnila v matični klub.
Za padce in vzpone v delu izolskega rokometnega kluba je veliko vzrokov. Tidi v delu uprave. Prišlo je tako daleč, da je bilo sploh vprašljivo, ali bo klub sploh še obstajal. Pri tehtanju kako naprej, smo imeli v Izoli srečno roko. Dolgoletna pripadnost izolskemu rokometu, je bila odločilna, da se je v maju za predsednika RK Izola ogrel Jadran FURLA-NlC. Ne na pamet. Okoli sebe je zbral ljudi, ki so v kratkem času dokazali, da so vredni zaupanja. Medtem, ko je bilo v preteklosti predsedniško mesto bolj breme kot vspodbuda, so danes stvari postavljene na pravo mesto. Jadranu pri delu pomagajo člani uprave, med katerimi so tudi nekdanji aktivni igralci. Z ustanovitvijo PIONIRSKE S OLE ROKOMETA, ki ima svojo upravo ( člani so starši) in s pritegnitvijo sedmih strokovnih delavcev - profesorjev športne vzgoje, so v Izoli nastale osnove rokometa. Danes je v šolo, ki je edina te vrste v slovenski državi, vključeno 200 pionirjev in pionirk (5 fantovskih in 4 dekliške eki-pe). Po končanem šolanju se mladi nadobudneži vključijo v delo mladinskih in kadetskih ekip od tu pa v moško in žensko ekipo.
Tak način dela že daje rezultate. Izolčani so trenutno v špici slovenskega rokometa Seveda pa ne gre brez težav. Prvi oreh - večnamenska športna dvorana je tudi z razumevanjem občine prešla v upravljanje kluba Drugi, ki ga rokometni delavci še niso strli, pa je vprašanje stalnega financerja priljubljenega športa prepričani so, da se bo tudi za finančne zagate našel sponzor; saj je takšna odločitev sestavni del sodobnega marketinga, po drugi strani pa si želijo več ji obisk na tekmah. In če bi se za ogled odločila večina staršev, ki ima svojega otroka v pionirski šoli, bi Izolska športna dvorana ponovno pridobila sloves najbolj obiskane v Slovenskem prostoru. Zatorq pridružite se, saj se je vredno vključiti med tiste, ki s svojim delom vnašajo vedrino in ustvarjalni nemir.
NE SE heCAT
V SOBOTO POMAGAMO ROKOMETAŠEM
V soboto 19. oktobra bo izolska dvorana pravo rokometno središče, saj bodo na programu kar 4 tekme:
Ob 15.00 II. Slovenska liga IZOLA : Oprema Kočevje Ob 16.15 kadeti	IZOLA : Jadran
Ob 17.45 ženske	IZOLA : Alples
Ob 19.30 člani	IZOLA : GPG Grosuplje
Rokometni večer bodo tokrat popestrili z malo SHOWA in pravo pravcato TOMBOLO med polčasom članske tekme. Tomboiski listič bo dobil vsak, ki bo plačal vstopnino za dvorano, glavna nagrada pa je, nič več in nič manj kot MOUNTAIN BIKE.
Pomoč pri organizaciji tombole je prispeval Rolling bar, kjer bomo kasnge tudi nazdravili uspehu izolskih rokometašev.
PRIDITE VSI, KI VAM JE DO TEGA, DA IZOLA VSAJ V ŠPORTU OHRANI PONOSNO IME
KO IŠČETE PRAVO TRGOVINO ZA NAKUP BARV IN LAKOV,
NE POTREBUJETE KOMPASA.
POD TRIBUNO STADIONA V IZOLI JE TRGOVINA, KI JO IŠČETE
SUDKOP
Trgovina na debelo in drobno Izola, B.Kraigherja 14 Tel. 63-522
Zdaj nas že poznate po veliki izbiri surove in pražene
Ponujamo pa tudi celo vrsto drugih prehrambenih artiklov, ki Vam jih, na posebno željo, pripeljemo tudi na dom.
VSAK DAN od 8-20 ure NEDELJE IN PRAZNIKI od 8-12 ure
POZEMANTEFUJA
nuMdeiwfw mutmtcjk
MhOtCoJ
nuMdrtoi
Ni treba biti krojač, da ostanete brez zelo pomembnega gumba.
Za takšne primere imamo več kot 1000 različnih gumbov in ves ostali pribor za šivilje in tiste, ki boste to nehote postali.
Radi pa tudi svetujemo vsem, ki se odločate za vstop v svet šivanja.
Ljubljanska ulica 39 Tel. i
T3ogooozill smo se sa simo s oeliko snega...
•AIA
...sate smo pzipzaoiLi smucazsko cpzemo snanlh pzoisoajalceo po smeznlh cenah, "posebej pzipozocamo nakup oetzook s pzaoim gosjim pez jem
Ttg 22. julija 1, Izola Tel. 63-756
Tel. 62-311
CIT 91 TRGOVINA d.0.0.
Od sitotiska do avtoličarstva
I*** RUf+X
OBALNA DELAVSKA -, /CU	UNIVERSITÀ	DEI
mi 0NK3BÉw.'
ENOTA IZOLA Oktobrske revolucije 1, Izola VABI ODRASLE IN MLADINO v naslednje tečaje: italjanščina-začetni tečaj za odrasle -tečaj za predšolske otroke angleščina -tečaj za predšolske otroke -začetni in nadalj. tečaj za učence 3, 4Jn5.razredov OŠ -poglabljanje za učence 7. in Ssazredov nemščina -začetni tečaj za odrasle Se vedno sprejemamo prijave r OSNOVNO SOLO ZA ODRASLE (šolanje je brezplačno) in obnovitveni tečaj HIGIENSKEGA MINIMUMA.
Se nekaj zanimivih programov enote Koper -tečaji angleškega jezika za neprave začetnike 1,11,111.
-tečaj angleškega jezika po programu Headway za srednješolce -začetni tečaj nemškega jezika za učence 7jn 8. razredov -italijanščina - konverzacija -voditelji čolnov
INFORMACIJE V ENOTI IZOLA, Oktobrske revolucije 1, tel. 63-130 Uradne ure: ponedeljek od 9-11 ure sreda od 9-11 ure in od 16-18 ure Lahko pa se oglasite tudi na sedežu Delavske univerze Koper, Cankarjeva 33, tel. 21-258 od 8-18 ure.
	»	p	CONSULTING z*»
		k	
CONSULTING d.o.o. PE IZOLA
ždi pomagati inovatorjem, ki nimajo dovolj sredstev za uresničitev svojih idej, programov ali poslovnih projektov.
V tq zvezi objavljamo:
za angažiranje sredstev za zagon proizvodnje
Prvenstveno bomo obravnavali zlasti vlaganja, ki omogoCajo:
-proizvodnjo izdelkov, namenjenih izvozu, -proizvodnjo izdelkov, ki nadomeščajo uvoz, -proizvodnjo izdelkov, ki ao rezultat aodohnih in inovativnih tehnoloških rešitev,
-okolju prijazno tehnologijo in -dodatno zaposlovanje.
Od inovatorjev pričakujemo v pisni obliki vse potrebne elemente za presojo pri zagotavljanju sredstev.
Prispde vloge bomo obravnavali v najkrajšem Casu in ob pozitivni presoji takoj pozvali na dogovor.
Vak interes naslovite na :
CONSULTING d.aa PE Izola
Naše zadnje uganke so bili veseli predvsem nekateri starejši Izolani, ki so imeli z dimnikom srečanja, več kot tretje vrste. In, ker je bilo jasno, da o samem dimniku ne bomo povedali več, kot v odgovor sodi, so se ponudili, da povedo kaj več. Tukaj je njihova pripoved.
Srednje generacije se še vedno spominjajo tekanja po igriščih asfaltiranih s ”lešem”, fa' je prihajal iz štirih ložišč "Argovega” dimnika, naše mame pa paničnega pobiranja včasih še mokrega perila pred sajami, ki so prihajale z gostim črnim dimom. "Botri” tega so bili kurjači in njih pomočniki in kot nam je povedal eden izmed njih, JAZBINšEK Rado, so delo v kurilnici opravljali 24 ur na dan. Od leta 1962 pa do njegove upokojitve v letu 1980 so tožili s premogovim prahom iz Raše (”bil je tako dober, da je šamot v kurišču topilo”), kasneje pa s premogom iz BiH. Najbolj so "hajca-li”, ko so kuhali paradižnikovo mezgo in marmelado. Parnim kotlom so prizanesli le za delavski in praznik republike, ko so opravili remontno čiščenje ložišča, kanalov in parnih kotlov.
Kljub svoji višini 66 m in izpostavljenosti, ga je strela le enkrat obiskala brez več jih materialnih posledic.
Kajne, da veste zdaj nekaj več?
KDOR POJE, SLABO NE MISLI
Stanovalcem Kristanovega trga in delu Ljubljanske ulice: Na vaš članek v oktoberski številki Mandrača GLASBA MIMO ZELJA nas obvezuje, da vam osebje buffeja "Izola” posreduje nekaj pomislekov. Posebno zato, ker v tem članku nas in naše goste tako nizko omalovažujete - z najrevnejšim slojem. S svojo družino delam že 20 let skromno in pošteno. Gosti, ki nas že dolgo let obiskujejo so skromni, pošteni, toda vesele narave. Ekonomska in politična kriza, vojna vihra, gospodarska žalost vodi ljudi v gostilno že stoletja (in to po celem svetu ne samo v Izoli). Ob zvoku harmonike jim omogočimo, da se sprostijo in pozabijo na svoje težave in skrbi, ki so na žalost vsak dan več je.
Kam lahko pripelje vzpodujanje alkoholizma naj se res ukvarja socialna slučba in odgovorni ljudje. Toda že sama številka, da je v najmanjši registrirani občini na Primorskem odprtih kar 40 lokalov, veliko pove. Če bi tem lokalom prišteli še hotele, vse osmice, vinotoče, diskoteke, kantine in trgovine bi se to število kar podvojilo. Ali ste se vprašali zakaj občine registrirajo toliko gostinskih objektov Z
K pisanju nas je prisilila žalitev naših gostov.
Zelo na kratko bi radi povedali, da človek ki zahaja v gostilno ni alkoholik, če zapoje tako kakor pač zna (ker vsi niso imeli možnosti se izobraževati) - ni pijansko rjovenje. Cai pa še to, da vsi naši gosti, ki potegnejo za meh ne ustvarjajo tako nasilne in banalne zvoke harmonike. Vsem v Izoli nam je znano, da naš gost je bil tudi nekajkrat povabljen v tujino. Samo v tujini takrat niso vedeli, da v Ljubljanski ulici so tudi stanovalci, ki znajo ”zelo dobro” oceniti kvaliteto glasbe!
Mnoge naše goste zelo dobro poznamo in vemo, da jim je harmonika oz. glasba edino veselje v življenju. In kot lastniki buffeja ne želimo te ljudi prizadeti in jim še to odvzeti, čepra spadajo v ”najrevnejši sloj”.
S spoštovanjem vas pozdravlja
osebje Buffeja Izola
RESNICA O TUNELU
V zadnji številki Mandarača (št.13) smo prebrali tudi zanimiv prispevek pod zgornjim naslovom izpod peresa g Mitja Jančarja, glede na to, da v tem prispevku omenja opuščen železniški predor v Jagodju in mlati prazno slamo; ali po domače seje ki... o stanju in razmerah v zvezi s tem tunelom je potrebno temu gospodu in njemu podobnim povedati naslednje:
1. - v tunelu Jagodje ni več vskladiščen niti 1 (eden) kg barve, razredčila ali topila. - tunel je prehoden (ne z osebnim avtomobilom). - ker je tunel PRAZEN, ne vem zakaj bi predstavljal EKOLOŠKO BOMBO ? - vse ideje o ureditvi in koriščenju tunela so dobrodošle, vendar mora za izvedbo vsake ideje obstajati določen načrt, program... in pa predvsem DENAR.
2. - Občinski štab za civilno zaščito Izola se je zavedel nevarnosti, katere so predstavljali laki in barve uskaldiščeni v tunelu Jagodje. Član štaba PODGORNIK Mitja je pregledal ostanek vskladiščenih materialov. Po njegovih nasvetih in navodilih je bil ta material odstavljen in uničen (zažgan) na primernem mestu (komunalna deponija).
3. - S kmetijskim pridelovalcem Orbič Marjanom iz Kopra je IS SO Izola sklenil na jemno pogodbo za tunel. V tunelu bo g. Orbič po svoji tehnologiji gojil užitne gobe šampinjone.
4. - Ob agresiji JA na Slovenijo je Občinski štab za civilno zaščito Izola izdelal pločevinasta vrata in napeljal električno razsvetljavo v tunel (pomagali so delavci Elektro-Primorske rajon Izola in SGP Stavbenik-obrati Izola). Res pa je, da v tunelu ni tekoče vode (razen ob deževju). Ob alarmih za nevarnost letalskega napada
se v tunelu lahko zaklanjajo bližnji stanovalci naselja Jagodje Pa brez zamere !	Kleva	Franko
ZAHVALA
Stanovalcem Marušičeve ulice SL 1 in
3.	v Izoli, se zahvaljujem za odvrženi kamen, več je velikosti na moj avto. Ker sem v času kamnitega napada bil v avtu, se ne morem zahvaliti storilcu osebno, čestitam pa hišnemu svetu za uspeSno izvajanje njegovih sklepov.
V. D. Izola
AMD
Izola
Isola
66310 Izola Premrlova ul. 8 Tel. 61-112
Z zavzetim delom in podjetniškim ravnanjem smo dosegli zastavljene cilje Še posebej ponosni smo na kvalitetno MEHANIČNO DELAVNICO^ naSa AVTO ŠOLA pa vsak dan vzgoji po enega novega voznika Tildi AVTO SEJEM je rezultat našega dela.
Radi Vam bomo priskočili na pomoC, saj smo VF.C KOT LE AVTO MOTO DRUŠTVO
V prejšnji Številki Mandrača je bil objavljen natečaj za ureditev območja med PreSemovo ulico in Drevoredom 1. maja. Glede na položaj zdravstva bodo urbanisti najbolje ravnali, če bodo namesto zdravstvenega doma raje zarisali rastlinjak za zdravilna zelišča.
Gneča v izolski osnovni Soli Vojke Šmuc je tolikšna, da bi učenci, če bi se enkrat za spremembo oni odločili za Strajk, morali Strajkati v dveh izmenah.
Izolska znanstveno politična zgodba:”Pra-vi” ljudje na pravih mestih zablokirajo gradnjo marine v za- hodnem mestnem za-
livu. Drugi "pravi” ljudje s kontinentalno pomočjo in inozemskim interesom odmrznejo staro idejo o marini na drugi, vzhodni strani mesta. Siaba stran zgodbe: Iz mestne obale se nikoli ne izse-lita "Argo” in "Riba”. Dobra stran zgodbe: Naravovarstveniki so fui navdušeni nad ohranitvijo zahodnega zaliva, zato pa si ar heologi pulijo lase za- radi ogroženosti pomola pri Rudi. In najvažnejše: Ker v avtokampu ni zadosti krmnega zemljišča, Meha-no velikodušno ponudi svoje zemljišče, ki je sicer pod hipoteko. Tako firma dobesedno splava po vodi, srečni Izolani pa so do konca svojih dni živeli kot velika pomorska sila.
V GŠC so odrekli gostoljubje plesni Soli Urška, saj so ugotovili, da njeni člani premalo konzumirajo in se zaradi njih ne izplača imeti odprtega bjfeja. Zdaj so se za to odločili pri hotelu Marina, saj so videli uspešne urškine lokale y Ljubljani in Postojni. Naj pojasnimo : GŠC je Gostinski šolski center.
Izdani se ne damo. Jugoslavije morda ni več, a pri nas še vedno domuje KOMPAS -Yugoslavia, ki ga tudi formalno ni več.
Izola je ob Koniju Steinbacheiju, Borisu Benčiču, Davorinu Marcu, in Dimitriju Kralju dobila Še dva filmska delavca. To sta: komunalni inšpektor, kot snemalec propagandnega filma za gostilno Ribič in komunalni redar kot glasbeni opremljevalec. Premiera je na obzorju.
Predsednik Turističnega društva Alojz Pečan je grozil z okroglo mizo o praznikih v Izdi. Pred dnevi je bil sicer opažen s še dvema članicama Turističnega društva "pod kostanji”, vendar miza ni bila okrogla.
Izvršni svet še ni poklical na pogovor lastnikov bark, ki se jezijo na nove najemnine. Nič hudega, saj tudi lastniki ne plačujejo.
Erminio Jugovac
Industrijska cona ( Oprema ) Izola Tel. 63-621
Po velikem uspehu
notranje opreme tokrat nudimo vse vrste lesa za nadaljno obdelavo.
POSEBNA PONUDBA ZA MOJSTRE DLETA Vrhunsko sušenie lesa
COMMERCE ^ JAUOR
Obrtna cona Uvade	■ ■ M U | | -ret. 066 / 61 -72
VEZANE, PANEL, IVERNE, LESONITNE IN OPAŽNE PLOŠČE POSEBEJ OPOZARJAMO NA KVALITETNA IN POCENI VRATA
Obiščite nas, vsak dan do 15 ure in se prepričajte, da dolgoletna tradicija lesarstva res nekaj velja.
Kar jesen zagrozi, to zima naredi ! Pripravite se na hladne dni in poskrbite tudi za vaš dom. Vse za gradnjo in vzdrževanje hiše dobite pri nas. OBRTNA CONA LIVADE tel. 61-648
PODJETJE Z GRADBENIM MATERIALOM
S $
::;s	^
Silva Filipič &~Davorka Lui a
	
♦V/ W W	t	vwwt\«	fšJ
VSE VEC PODJETNIKOV IN OBRTNIKOV ZAUPA NAŠEMU ZNANJU IN RAČUNALNIŠKI OBDELAVI PODATKOV.
Plcnčičcva 3, Izola, Tel. 63-222
$
$
.vi»
LUŠIČ LUKA & BARBARA Ljubljanska 24, Izola Tel. 61-403
EXPRESS OPTIKA Računalniška določitev dioptrije, pregled in računalniška izdelava točnih očal, kvalitetni, modemi okvirji, dioptrije vseh vrst s posebnimi zaščitnimi po6topki._
Specialno stanjšana stekla za visoke miopije in vse vrste kontaktnih leč.
EXPRESS FOTO
Fotoushige od A do Z, svetovanje...
o4 9 -12 in oé 16 * 19 ure. Počaščeni bom i Vašim obiskom l
MI SMO ŽE V EVKGPTf
"'pzijatli, obrodile so Iz te.J' ..Jpa ne le tzle, ampak tudi. sadovnjaku óìato je o naiem velikem skladiìcu dovolj vina, piva in dzugih alkoholnih tez hzezalkoholruh napitkov aa vse.
TRAFIKA JAGODJE
Nadja Gregorovič
lolskc potreb»Cine - tohak -Canopini - igrače OMOTO VSAK DAN od 6.30 -20 ure  NEDELJA od 8 -14 ure_____________
NAŠA VRATA SO ODPRTA VSAK DAN od 7 -19 ure V NEDELJO od 7 -12 ure
GROSIST
BAJT MILOVAN
Izola, Dantejeva 2
Scenarist iz X Korpusa
Če bo sreč» mil» io bo denarja dovolj, bomo nov slovenski film režiserja Jureta Pervanje, ki se nam je priljubil s komedijo ’Do konca in naprej”, prvič na Obali, videli te zadnje dni tega let». Le redko se zgodi, d» je kakšna premiera, bodisi gledališka, koncertna ali filmska, pri nas prav zares 'prvič”. Režiser je, prav po taborniško obljubil, da bo tokrat res tako. Tudi in predvsem zato, ker je scenarij napisal DIMITRIJ KRALJ iz Izole.
Čeprav je Dimitrij do sedaj napisal že veliko število radijskih iger, kar 23 smo jih od leta 1969 že lahko slišali na Radiu Koper; Ljubljana in Trst, je to njegov prvi filmski scenarij. Ideja zanj je nastala tako kot mnoge druge, v trenutku. Pot do realizacije pa je bila, kot je pri nas že navada, zelo ovinkasta.
Pred tremi leti, ko je zdaj že bivša VIBA FILM objavila anonimen natečaj, je bil Triangel med dvaintridesetimi prispelimi teksti izbran med prve tri... potem pa je Viba bankrotirala. Na Capudrovem Ministrstvu za kulturo so se vendarle odločili, da mora v letu 1991 nastati vsaj en slo-
Istrska vrata 4, Izola
mmmjÈmm
1. TERMINATOR II. (AF)
2. SILENCE OF THE LAM BS (T)
3. TOP SECRET II. (K)
4. HARD WAY (K)
5. HIGHLANDER II. (AF)
6. DARK ANGEL (A)
7. SLEEPING WITH THE ENEMY (T)
8. IN BAD WITH MADONNA (G)
9. GREEN CARD (K)
10. L.A. STORY (K)
Legenda- k-akcijski, F-fantastika,
T-thriller, K-komedija, G-glasbeni Pri nas sl lahko Izposodite
VEČ KOT 1800 FILMOV, nudimo pa itr,
AUDIO, VIDEO KABLE In PRAZNE KASETE, Izposojamo TV, VIDEOPLAYERJE In KAMERE. Presenečeni boste nad kvaliteto, Id Jo ohranjamo, kljub ugodnim cenam.
Prepričajte se I
DROGERIJA
veste, da čistih zmanjka, ko ga najbolj potrebujete ? Naša vrata bodo takrat odprta. Vstopite!
venski film - na kup so zbrali nove tekste in tiste, ki so ”čakali” na Vibi, komisija je v ožji izbor izbrala tri, potem pa samo še enega - ”Triangel’ Dimitrija Kralja.
Nato je bilo seveda treba najti producenta. Spet natečaj, spet komisija. Ti ko zgodba dobi novo ime - Info Media 3 Fil-ming producenta Milana Ljubiča, ki se je odločil, da bo Dimitrijev Triangel naredil odličen direktor fotografije in režiser Jure Pervanje. Mnogim bolj kot po svojih filmih žal znan po tem, da je odkupil Vi-bine dolgove in tako končno tudi zares postal lastnik svojega Filma ”Do konca in naprej”.
Dimitrij Kralj je imel srečo, da je scena-
lij ilubil v luke Cluvck, ki òc z.im smejali
in bo zato tudi znal nasmejati. Tudi zgodba, ki ji režiser ni spreminjal naslova, vsako, še tako majhno podrobnost pa sproti usklajuje s scenaristom, obljublja dobro zabavo. Komedija je. A n-timilitaristično obarvana - v najširšem pomenu besede, ekološka, polna akcije, trije moški in ženska pa tvoriji triangel, ki se nam samo zdi klasičen. Glavni vlogi igrata Boris Cavazza in Barbara Lapajne. Režiser in Dimitrij Kralj sta se spoznala šele takrat, ko sta bila izbrana -vsak od svoje komisije, pa sta kljub temu našla skupni jezik in ob sodelovanju mnogih, katerih imena bomo lahko prebrali v zaključni špici filma, ustvarjata Film, ki si ga bomo, v to sem prepričana, radi ogledali. Ne le zaradi dobre zgodbe in igralske zasedbe, tudi zaradi glasbe, ki jo je podpisal Zoran Predin.
Dimitrij Kralj v času, ko Film nastaja v Ljubljani, razvijajo pa ga, ob nemajhnih težavah v Zagrebu, ne sedi križem rok V sodelovanju s še enim filmskim ustvarjalcem, Konijem Stcinbahcrjcm, prav tako iz Izole, so nastali trije scenariji za animirane filme, ki jih bomo videli prihodnje leto, z režiserjem svojega Filmskega prvenca pa se že pogovarjata o novih skupnih načrtih.
Tudi midva sva se pogovarjala še o marsičem - o tem kako se piše in napiše scenarij, o ljudeh in zvezdah...o intervjuju, ki naj bi ga naredila, pa to ni, ker je živahno pripoved zanimivega človeka tež ko strniti v vprašanja in odgovore. Zbrane misli in podatke je bilo lažje spremeniti v zapis, ki obljublja svoje nadaljevanje takrat, ko se bomo udobno vsedU in si ogledali TRIANGEL
Nataša Benčič Jelačin
KULTURNI DOM IZOLA
17.KX ob 19.00 v galeriji ALGA-karikature Mirana Kohka
18.1 a ob 20.30 PO BITKI SO VSI GENERALI-Moped show z gosti
23.1 a ob 20.30 PRAŠKI MADRI-GALISTTvečer posvečen Gallusu 31.10. ob 19.00 v galeriji ALGA-dn Ludvik Tabor Akvareli)
8.11. ob 20.30 LETICIJA IN LUŠTREK-velika uspešnica Cankarjevega doma POZOR! Za novoletno predstavo-SNEŽNA KRAUICA-na ZKO iščejo mlade igralce in igralke. Javite se na ZKO ali tel. 61-513 od 8-15 ure.
Obiskali smo člane skupine Graffi! in jih zmotili pri vaji. Skupina Graffit je ena izmed najmlajših obalnih glasbenih skupin.
Kdo jo pravzaprav sestavljate in koliko
ste stari ?
Sestavljamo jo: Dejan Kutiš (20, a jih ne kaže) -kitarist in pevec-, Primož Kralj (13) -klaviature- ter Borut Bizjak (14) -bobnar in pevec. V tej zasedbi igramo okoli štiri mesece.
Kako in kdaj ste se sploh začeli ukvarjati z glasbo ?
Dejan: Nekega lepega dne mi je rekel oče, da mi kupi kitaro, da mu bom dal mir; to se je zgodilo pred štirimi leti. Borut: 2e od malega sem rad razbijal po rečeh. Ko sem bil več ji, so mi kupili dva bobenčka, pred štirimi pa baterija Primož: Moj začetek je bil dokaj nenavaden, pri šestih letih sem dobil v dar Casiov kalkulatorček, ki je lahko zaigral osem tonov. Spoznal sem, da me glasba privlači, in starši so mi kupili Bon-tempijevo "piskal ico". Od tega je minilo že šest let.
Ste že kje nastopili ?
Nastopili smo dvakrat, javnost pa nas verjetno pozna z Mandračeve fešte, kjer smo igrali med pavzo Faraonov. Bili smo zelo presenečeni nad navdušenjem poslušalcev.
Kakšno glasbo igrate ?
Igramo miren rock (U2- With or without you ...), pa tudi starejše komade (Richie Valents- La Bamba ._) in country (Take me home, country road...).
Kako pa je z glasbili in prostorom za vadbo ?
Imeli smo nekaj težav z ojačevalcem in mikrofoni, a smo se znašli. Kot klaviature imamo Rolandov D-20, kitara je znamke Fendei; Borutovi novi bobni pa ene izmed vodilnih ameriških znamk. Prostore za vadbo smo si uredili v kleti neke hiše, ki je iz razumljivih razlogov ne moremo povedati.
Kako ste se naučili te pesmi, vam je kdo pomagal z notami ?
Večino pesmi smo se sami naučili po posnetkih, nekaj akordov smo dobili pri kolegih, nekajkrat pa nam je nesebično pomagal Enzo, kitarist Faraonov. Ko smo v formi, se naučimo približno dve novi pesmi na teden. Drugače pa imamo časa za vadbo dokaj malo, saj sta Borut in Primož v šoli v nasprotni izmeni, Dejan pa je zaposlen; preostane nam samo konec tedna. Pa vaši načrti za prihodnost ?
Zelo enostavni (smeh). Najprej basist, nato studio (smeh), potem pa zlata plošča (še enkrat smeh). Obvezno pa moramo najti basista.
BASISTI VSEH DEŽEl, OGLASITE SE ! irL 64-207
D Muženič
OTROŠKA TRGOVINA
J»
OD □
0PRSKA )*
Koprska 34, Izola
Mi vemo, kako tclko je zadovoljiti zahtevne kriterije najmlajših ”manekenov”, zato smo izbrali in vam nudimo le najboljša a hkrati cenovno dosegljiva otroška oblačila.
Zdaj, ko prihaja zima, smo sc oblekli v toplejše obleke.
Tudi za vas jih imamo nekaj.
mmmm
ZDRAVIL za gluhe NI.
Ko oddajamo to številko Mandrača v tisk, zdravstveni delavci ( tudi izolski ) še vedno stavkajo. Opravljeni so bili številni pogovori a zadevi ni videti konca. Zdi se, kot da se ghihi pogovaijajo z nemimi ( brez zamere za ene in druge ) in vsaka stran ostaja pri svojem. Zdravstveni delavci trdijo, da jim ni zgolj za plače, ampak za celoten položaj zdravstva, vlada pa v to ni prepričana in odgovarja, da mora zdravstvo deliti težave gospodarskega položaja z vsemi ostalimi.
Kot prispevek k boljšemu obveščanju o stavki zdravstvenih delavcev naj omenimo le zahteve, ki so jih delavci Zdravstvenega doma Izola naslovili občinski vladi. Zahtevajo : 1. Sanacijo prostorov predšolske ambulante, saj pušča streha 2. Obljubljene a spet odtujene prostore v vrtcu ( Drevored 1. maja ) za ginekološko, šolsko ambulanto 3. Ureditev statusa Zdravstvenega doma v zavod 4. Ureditev statusa Reševalne postaje in njeno sanacijo 5. Ugotovitev krivcev za prazna skladišča sanitetnega materiala in tistih, ki kljub različnim pobudam, še niso zagotovili nobene pomoči ZD.
Izvršni svet zaenkrat ni v poziciji, da bi lahko razrešil vse te težave ( kljub temu, da je predsednik IS bivši direktor Zdravstvenega doma ), republiška vlada pa se tudi brani z vsemi štirimi.
S čim naj se branijo občani, ko potrebujejo zdravstveno nego? Se bo mar uresničila ideja našega karikaturista, da se bomo vrnili v čase zdravljenja z vražami?
VIS vse nabris
Po naravnost neverjetnem nakluč ju sem v noči iz 30. na 31. september izvedel, da je blindirani kombi, ki je iz ljubljanskih trezorjev vozil plače za izolsko zdravstvo in Šolstvo, po v naprej zastavljenem planu obici Izolo, ter se po obvoznici odpel jal naprej proti Portorožu in nadalje proti Sečovljam. Kombi, ki je bil naložen z plačami izolskih učiteljev, snažilk, sester in zdravnikov, se je ustavil Sele pri mostu čez Dragonijo.
Očividci trdijo, da je nekaj do zob oboroženih neidentificiranih oseb tam na licu mesta odprlo zadnja vrata kombija, pričelo iz njega jemati velike Sope bankovcev, ter jih začela metati v luft ! Cluft” - po ljubljansko zrak)
O tem, kaj se je nadalje zgodilo z bankovci, namenjenimi izolskemu zdravstvu in Šolstvu, so mnenja deljena; nertaten trdijo, da je oanzovce odnesla burja, ki je pihala tam okoli, drugi pa trdijo, da se se bankovci takoj, ko so dosegli tla, spremenili v "hišen” (”friSen” - po ljubljanski svežžnov) asfaltni pas ter v nekakfnc zapornice, ki naj bi tam menda nekaj odpirale in zapirale. Kaj naj bi bilo to, kar naj bi zapornice tam odpirale in zapirale, Se ni znano, iz zaupnih virov pa je slišati, da gre po vsej verjetnosti za ljubljansko pamet!
Dimitrij Kralj
RK je KO
Naj hočemo ali ne, begunce imamo tudi v Izoli. Po zadnjih podatkih so na Rdečem križu do minulega petka prijavili 280 ljudi. Od tega je skoraj polovica otrok: 12 dojenčkov, SO predšolskih in 50 šoloobveznih ter približno 20 srednješolskih, preostalo število pa predstavljajo ženske in starejši ljudje. V zbirnem centru so povedali, da je v Izoli vsaj še 100 neprijavljenih.
Pribežniki prihajajo z najbolj ogroženih kriznih območij na Hrvaškem, tistih, ki jih dobro poznamo iz vsakdanjih radijskih in TV poročil: Vukovar, Osijek, Vinkovcev, Petrinje, Zadra, Šibenika in okolice. Večina pribežnikov, ki so se zatekli na naše območ je, je pri sorodnikih in znancih, nekaj jih je v turističnih sobah pri zasebnikih in le nekaj malega v hotelu Marina. In kaj smo doslej storili zanje? Pri Rdečem križu, na katerega je padlo praktično vse breme, so razdelili 110 paketov hrane in uredili zdravstveno zaščito, ki pomeni nujno medicinsko pomoč. Denarja ne dobijo, sredstva in hrana, ki so jih darovali prostovoljci, pa so namenjeni družinam, ki so jim ponudili zavetje. Omeniti velja, da je Stavbenik daroval bone za prehrano, več ji vsoti pa Foto Ideal in podjetje Izofren. Vojna je predaleč in za nas premalo resnična, da bi lahko razumeli strah ljudi, ki so z najnujnejšim ubežali pred nečloveško morijo; da bi razumeli, zakaj tako kategorično odklanjajo možnost, da bi se vsaj začasno preselili v sosednjo Hrvaško Istro. Morija na Hrvaškem pa se kar lepo nadaljuje in kaže, da je tako kmalu ne bo konec. Kdo ve, če bo dovolj ena zima? Morda pa bi za ta čas vsaj otrokom dali kaj več.
Sosedje - Pirančani so organizirali nekakšno improvizirano šolo. Pri nas smo za zdaj pri odgovoru pristojnih, da ni prostora. Spomniti jih bo treba, da ima jo v Kortah popoldan proste učilnice in da bi v dopoldanskem času šlo tudi na Delavski univerzi in da bi umne glave našle še kaj. Jasno je, da takšna akcija ne more biti drugačna kot prostovoljna, več težav nastane, ko jo je treba spraviti v življenje od zgoraj navzdol. Ne bom razlagala, kako zapletene so poti in kako različni so ljudje. Jaz sem ZA. Prostovoljci, odlasite se!
Neva Zajc
p j. Status begunca imajo matere z otroki do 10. leta , otroci do 14. leta, če so brez staršev pa do 18. leta starosti, starejši od 60. let oziroma moški nad 65. letom starosti, pa še bolniki ali zdravstveno ogroženi.
Ido KOCJANČIČ se je,potem ko si je pridobil teoretična znanja iz gradbeništva, odločil, da bo poskusil z delom v tujini. Najprej pri svaku v Trstu, od tam pa v Avstraliji, kjer je razvoj zahteval podjetne ljudi. Razvijajoča se industrija bi bila brez delavcev različnih profilov gradbene stroke, se spominja Ido, osiromašena, saj je bilo treba postaviti veliko infrastrukturnih in spremljajočih objektov. Po osmih mesecih dela v Avstraliji, sem si s prihranki lahko omislil delo na svojo roko.
Začel sem s proizvodnjo betonskih jaškov, robnikov in pločnikov. Najprej sam, potem pa sem, zaradi večjih naročil, dodatno zaposlil tri in kasneje 12 delavcev! Prednost pri zaposlovanju so imeli Istrani, Slovenci in Italijani. Šele po treh letih dela v Avstraliji sem dobil tudi obrtno dovoljenje. Uradna registracija dejavnosti s strani Avstralskih oblasti je bilo potrdilo, da je bila moja proizvodna storitev tržno zanimiva in hrati jamstvo, da sem v tuji državi ob veliki konkurenci uspel.
Po dvanajstletnem delu v Avstraliji, me je začelo mučiti domotožje. Bolj, kot sem Odlašal z odočitvijo za vrnitev, bolj mi je bila blizu. Leta 1969 sem se ponovno znašel v Kopru, prepričan, da bom lahko v kratkem nadaljeval z delom, ki mi je v tujini omogočilo osebni razvoj in standard. Težave so se začele s pridobitvijo zemljišča. V Koprski obrtni coni v šalari nisem uspel, prav tako ne v Bertokih.
O mojih namerah so na srečo slišali tudi v Izoli. Ponudili so mi tri lokacije. Izbral sem prostor v Kajuhovi ulici in sem bil v letu 1970 prvi obrtnik na terenu, kjer je mnogo kasneje zrasla Izolska obrtna cona. S tem pa težav ni bilo konec. Tu mislim na uvoz opreme iz tujine, saj sem imel kot zdomec pravico do olajšav. Ko sem že skorai ohuoal nad tedai veljavnimi nrednisi. ie le orišlo do odrešitve. Pred 21. leti sem tako zagnal proizvodnjo zidakov, ki smo jih v Jugoslavijo uvažali iz tujine in pri tej proizvodnji v Izoli vztrajal vse do letošnjega januarja, ko sem tudi zaradi ekoloških zahtev, dokončno prenehal s proizvodno dejavnostjo.
Namesto proizvodnje sem si na lokaciji ob Kajuhovi ulici omislil trgovino z gradbenim materialom, ki jo v teh dneh posodabljamo, saj so potrebe velike. Z ustanovitvijo podjetja "GRAMIK" - gradbeni material Ido Kocjančič, sem praktično uresničil zahtevečasa, ki je tudi v Sloveniji tržno in podjetniško naravnan. V tem podjetju v katerem sem združil tudi sinovo proizvodnjo in novosti iz gradbene stroke, sem postavil tiste temelje, je prepričan današnji Mandračev sogovornik, Ido KOCJANČIČ, ki so osnova razvoju, ki v Slovensko državo šele prihaja.
Vlado Ostrouška
NEKATERIM JE USPELO
Mi za Grascia
Po dolgih letih ugibanja, ali sploh obstaja, je končno zaživela občinska komisija za toponomastiko in se takoj lotila dela z velikimi ambicijami. Kako tudi ne, ko pa so časi za taksne komisije kot narejeni.
Za začetek so člani komisije, ki je vendarle sestavljena dokaj strokovno, pozvali občane, naj povedo, katera imena OZ. nazivi ulic se jim zdijo neprimerni in bi jih bilo treba zamenjati Hkrati prosijo tudi za posamezne predloge novih imen. Komisija bo razglabljala tudi o možnosti spremembe občinskega praznika, tako vsebinsko, kot časovna Vsi, ki imate taksne ali drugačne zamisli, kar na dan z njimi. Naslovite jih komisiji za toponomastiko občine Izola, Kidričevo nabrežje 6.
Glede na to, da so vsi trije zbori občinske skupščine na septem-berski seji sprejeli sklep, da sprejemajo pobudo Skupnosti Italijanov za novo ovrednotenje nekdanjih praznikov ( S. Mauro, izolski patron, S. Rocco ) smo iz, nekdaj "ezulskega” časopisa, Isola Nostra izbrskali nekaj kratkih pojasnil o praznovanjih v Izoli.
"Ribiška Izola” je omenjena v tem časopisu z zgodbo, ko je 6, junija 1889 Giuseppe Caprini izdal svojo monografijo "Marine Istriane”, kjer na 133 strani imenuje Izolo "Isola dei Pescatori”.
Santo Patrono Donato je bil Izolski svetnik in so ga častili v prvi dekadi avgusta.
S. Mauro - zaščitnik Izole je omenjen že 23. oktobra 1380 leta, ko se je Izola izognila invaziji "genovezov” po morski strani in iz smeri Kopra, zahvaljujoč nenadni megli, ki je skrila naše mesto. Po letu 1775 se je praznovanje svetnika z 22. novembra premaknila na 21. november.
Corre l'anno 1957 quando con un decreto a Isola si decide di cambiare la toponomastica. Cosi’ alcuni illustri nostri concittadini come Coppo, Besengbi, Man-zioli, Lmisato -tanto per citare alcuni-rengono a perdere le rie e le piazzette a loro dedicate. Il tutto tiene fatto con tanta rapidità' che i cittadini di Isola nemmeno se ne accorsero. Ancor oggi, infatti, i non più’ giovani isolani usano i vecchi toponimi.
Ora, giustamente viene da più’ parti richiesta una revisione di quanto fatto nel 1957. Pero’ si vorrebbe che il tutto non fosse frutto di una nuora euforia che ai torti di allora potrebbe aggiungerne altri. Un capitolo a parte in tutte queste dichiarate volontà' e’ rappresentato dalla
Giornata del Comune di Isola, che, come si sa, si celebra l’undici luglio. Una giornata che non ha nulla da suddividere con le tradizioni isolane. Perciò’ si deve cambiarla.
Consapevoli che un solo cervello non ha mai fatto il mondo, noi invitiamo tutti i nostri concittadini a collaborare con le dirigenze delle Comunità’ locali di Isola, alle quali e’ stato rivolto l’invito ad aiutare in questo non facile compito la Commissione per la toponomastica dell'Assemblea del nostro comune, affinché’ quanto verrà’ realizzato non debba domani far rabbrividire gli abitanti di questa nostra già' bella cittadina, ma che può’ e deve migliorare ancora.
Gianfranco Siljan
A*M*A*R*C*0*R*D
L’amico Denis Kekič un giorno mi disse di avere a casa un fascicolo con degli aneddoti riugardanti Isola e i suoi abitanti. Pensavo si trattasse di testi relativamente vecchi ragion per cui la mia curiosità’ crebbe notevolmente. Mi ero subito promesso di riportare sul Mandracchio qualche bella storiella di tempi antichi. Rimasi stupito nel vedere una raccolta, intitolata A ISOLA UNA VOLTA SE RIDEVA CUSSI’, preparata dagli alunni della terza classe della scuola elementare "Dante Alighieri’’ di Isola, con l’aiuto degli insegnanti Maria Kocjančič, Ncrio Parma, Amina Dudinc e Liliana Stipanov e contenente un centinaio tra fatti e storie di una volta, canti, poesie e filastrocche.
In questo numero vi propongo "LA GENTE E LE FESTE DE ISOLA” (anche per cercare di dare una risposta all’amico e collega Gianfranco che come vice-sindaco e’ tanto più’ preoccupato per le sorti della festa comunale...) A Isola quasi duti i iera contadini, operai e pescadori. I contadini i gaveva la sua base ale Porte, i operai se trovava soto la Casa del popolo e i pescadori i gaveva la sede in Piassa granda. Anca i se vestiva in modo diverso: i operai i gaveva la tuta blu, i contadini i portava el terlis color pevere e sai e i pescadori, che iera i più’ poveri, / gaveva le braghe imbiecade, i muloti e le calse de lana.
Se fasseva festa granda quando che iera la festa in Campo Silverstri in primavera, la sagra de San Piero el vintinove de giugno, la sagra de San Dona Tota de agosto e la Madona de Loreto a Saleto Tota de setembre. Bele iera la festa de Campo Silvestri e quela de Loreto perche’ i contadini i fasseva la gara del più’ bon refosco, del parsuto, dele luganighe e dei bussolai.
* ("mutati” - zoccoli "bussolai - ciambelle)
La raccolta degli alunni non sarebbe stata possibile senza la gentile collaborazione di Ernesto e Maria Chcllcri (Mancstra e Pregara), Nicolo’ Chicco (Bastian risso), Gojko Cukrov, Italo Dcllore (Gambini), Maria Vascotto (Peccnca) e Salvatore Zennaro (Dcla calda).
Andrea Šumenjak
PS. Con questo numero abbiamo dunque aperto ”L’angolino di casa nostra” che, speriamo, avra’ tanti collaboratori. Se per caso avete dei vecchi libri su Isola, o se forse ricordate qualche vecchio aneddoto su Isola, per cortesia, fattecelo sapere. Scriveteci!
Nada Morato
Mi s hriba
Zdaj, ko imamo v Izoli kar tri časopise, je prav, da tudi mi iz Kort povemo kaj o sebi - vseh svojih problemov neradi objavi jamo v časopisih Sirie narave. Naj bo torej to pisanje, beseda o naših novostih in pomanjkljivostih. Ce niste bili v izolskih hribih par let, le pridite pogledat. V vseh naseljih, pa tudi sredi krajine, so Številne nove hiše. Na Šaredu ima jo lično samopostré no trgovino in Se en gostinjski lokal, pa tudi odvetnika - avvocata. Na Maliji so si uredili gasilci dom, obnovili staro Solo, odprli okrepčevalnico pa Se trgovino ureja ja V Čcdljah imajo Se eno trgovino - lepo in novo, pa obrtnika za avtomobilske dele. Gasilci
in balinarji so si zgradili še več ji prizidek ob zadrti nem domu. Tega so nekoliko polepšali, a vhod v krajevno skupnost naredili tudi z nasprotne strani. V bližnji hiši imamo zobozdravnika.
2.	STARE IN NOVE KORTE
Korte dobivajo novo podobo. Rekli boste: Ib je bilo pač potrebno, saj se je vas pred petimi leti nagibala k propadu. Med deloma Gornja in Dolnja vas boste presenečeni. Stara šolska stavba iz leta 1907 je dobila novo lice, obrtniki so jo sanirali in izredno lepo uredili okolje: na vhod so postavili kamnita obdelana stebra (v bližini bo stal star vodnjak), okoli Sole so zgradili lep zid z bogato ograjo, tlakovali so dvorišče, skladišča zgradili pod zemljo. (Kako so Sele zdaj ponosni najstarejši vaščani, ko se spominjajo njene gradnje in pomoči, ki so jo ob tem nudili njihovi starši.) ManjSo stavbo ob tej Soli (prašolo, sedež bratovščine sv. Antona) so na novo zgradili.
( nadaljevanje prihodnjič )
Tri o Isolano
Nel periodo dal 3 al 6 ottobre, i minicantanti della Comunità’ degli Italiani di Isola, accompagnati dai genitori, dalla loro mentore Amina Dudine e dal segretario della Comunità’, sono stati ospiti della citta’ di Battipaglia in provincia di Salerno (Italia) in occasione del Festival internazionale di canzoni per bambini e ragazzi "Verdinote” organizzato dalla locale Associazione "Avvenire”. Alla bella e riuscitissima manifestazione canora hanno partecipato 30 bambini e ragazzi provenienti da tutta Italia. 1 nostri tre minicantanti hanno brillato come sempre per la loro preparazione e capacita’ interpretativa rappresentando degnamente la nostra cittadina e la neocostituita Repubblica di Slovenia. Infatti, i risultati conseguiti sono ottimi: Romina Umer ha vinto il primo premio per l’interpretazione con la canzone "Fila fila” di Amneris e Givera mentre Elena Mikidič, con la canzone "Compito in classe” di Bazzarelli, e Teura Raschini, con ”11 punto ics” di Facciotti, sempre per l’interpretazione, si sono piazzate al terzo posto a pari merita Da notare che la canzone "Compito in classe” interpretata da Elena Mikižiž ha vinto anche il premio per il miglior testo e la miglior musica conferito da una giuria di esperti. Meglio di cosi’...! Complimenti!
Claudio Chicco
Pred občinsko stavbo je v četrtek 17. oktobra posijal temno siv pravi pravcati službeni svtomobil ZX. Županu in drugim funkcionarjem tako ne bo več nerodno, kot doslej, ko so jih v Črni kol prehitevali vsi njihovi družbeni in gospodarski "ogroženci”. Kurir Franko, županov službeni voznik, je bil takoj jezen, saj je avto pripeljal pred občino predsednik IS in mu tako on vzel "nedolžnost” ( avtu namreč ).
J tnčno j jamarji
Izolan v španski jami
Slovenska jamarska ekspedicija je dne, 29.08.1991 ob 04.10 osvojila dno 1022 m globoke jame TORCA URRIELLO v severni Španiji.
Lep uspeh za Slovenijo, pa tudi za Izolo, saj je bil v odpravi tudi Izolan Marjan KRALJ. Pred dnevi se je vrnil iz Španije in nam povedal, da je dno jame osvojilo pet jamarjev, sam pa je dosegel globino 300 metrov. Vrh jame je ob vznožju gore Picos de’ Evropa na višini 1800 metrov.
___________________________________P.	K,
Kurtc/.anski playboy MARIJO PETROLJO nam je zaupal, da je zaradi velikih sprememb v zadnjem času (meja na Dragonji, Tolarji...) izgubil kakšen las na glavi, zato pa starih "viejev” v "veselje” nežnega spola le ni izgubil. Kaže, da ga politika bolj skrbi , kot pa na prvi pogled pokaže.
«g»
iota
izdelki domače obzti boste pzijazno opzemili udi dom.
<=>2.ato se boste tudi pzi nas počutili domače.
Božena Mislcj Ob stolpu 5 Izola
Zdaj je čas dobrega mošta. Poizkusite našega !
Qosiìlna
trattoria
PRIJETEN KRAJ V PRIJAZNEM MESTU
CVETLIČARNA
ORHIDEJ*)
/. november je blizu in mi smo že pripravili cvetje in sveče za počastitev spomina na tiste, ki jih tako pogrešate Poslujemo NON STOP od 8 - 19 ure, v nedeljah od 8 - 11 ure VRATA CVETLIČARNE BODO ODPRTA TUDI 1. NOVEMBRA _ Kristanov	trg	4,	tel. 61-606	_
wm$m
»filipii llft||I||š
V ■ '
■■-; j
PRIMORSKA HRANILNICA IR POSOJILNICA
d.o.o. Koper
čad niša mizni, niti aa ruu, finančnike.
Pa vendat, taona ta nemiz ondta nooa ustvarjalnost in aaoaetast.
óìadovoljni ono s tem, kat srna dosegli, želimo in amatema pa le vež, aiata koma o ktatkem odpili nov poslovni ptoslot na tfottanovem ttgu o Koptu.
Kmalu pa komo nate usluge laAko ponudili tudi poslovnim pattnetjem in strankam v žholi.
MANDRAČ je čMopk KS občine Izola. Nukw uredništva: KS Staro meato. Ob stare ni zidovju 17, Izola. Odgovorni urednik Drago Mišk*, uredništvo: Zoita SoaiC, Neva Zajc, Miljam Mujtenic, Nataša BenCič, Vlado Ontrouika, Ibnček Juriševič, Danilo Markočič, Andrej Šumenjak, Gianfranco Siljen - DTP in laserski izpis: Graffi!, oblikovanje D Marc - Tisk: Tiskarna Piran
M
C € H I O
Na prejšnjo uganko smo prejeli veliko odgovorov ( tovarna sc je imenovala Arri goni oz. Ampclea, dimnik pa je visok 66 m. Žreb je nagrado dodelil Simonu Gregoriču iz Izole.
Novo nagradno vprašanje;
Na spodnji fotografiji nekaj manjka. ( pred mesem dni je še bik)..)
Odgovore poSjjite na naslov MANDRAČ, KS Staro mesto ali pustite v katerikoli trgovini v Ljubljanski ali Koprski ulici.
IVLJENJSKO ZAVAROVANJE ZAVAROVALNE DRUŽBE ADRIATIC
Življenjsko zavarovanje, sklenjeno pri zavarovalni družbi Adriatic, premaguje inflacijo in zagotavlja ekonomsko varnost.
Zavarovalnica Adriatic vam omogoča :
sklenitev življenjskega zavarovanja v tuji valuti: obveznosti zavarovalnice, kot tudi zavarovalna premija, se plačujejo v tolarski protivrednosti izbrane valute po veljavnem tečaju na dan plačila.
ZAKAJ SKLENITI ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE PRI ZAVAROVALNICI ADRIATIC ?
-zavarovalnica Adriatic zagotavlja takojšnje izplačilo iz police, v primeru smrti izplača dogovorjeno vsoto v celoti,
-brezplačno zavaruje zavarovančeve otroke za primer smrti in rojstva,
-z minimalnim doplačilom omogoča zavarovanje dveh oseb z eno polico,
-vaš denar bo obdržal realno vrednost,
-zavarovalna premija se lahko plačuje mesečno, četrtletno ( 2% popusta ), polletno ( 4% popusta ), letno ( 6% popusta ),
-zavarovalni upravičenec se lahko po poteku zavarovanja odloči za izplačilo glavnice v celoti ali v obliki rente,
-Zavarovalnica Adriatic vsako leto deli dobiček v obliki povečanih zavarovalnih vsot.
TODA TO ŠE NI VSE !
Zavarovalnica Adriatic nudi sklenitelju življenjskega zavarovanja možnost priključitve NEZGODNEGA ZAVAROVANJA za primer:
-nezgodne smrti,
-trajne invalidnosti,
-dnevne odškodnine.
agent „00	Adriatic
pooblaščena agencija	zavarovalna družba d. d.
Cankarjev drevored 4, izola	assicurazioni S.p.a.
teL: 63-611
I