PP" Natisov 15.000. Je" izhaja vsaki H, datiran 2 dnevom ^pfedije nedelje. Edina velja za Av-rsto: za celo j? krone, za pol in Hf leta razmerno; a Nemčijo slane za P leto 5 kron, za 1 pa 6 kron; ■ drago inozemstvo se tli naročnino z ozi-d na visokost pošt-Be. Naročnino je pla-foaprej. Posamezne • se prodajajo po I vin. in uprav-[ se nahajata v ško pome Štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) jo za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za '/. strani K 16, za ■/» strani K 8, za •/« strani K 4, za Vn strani K 2, za >/«t strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. fr. 33. V Ptuju v nedeljo dne 18. augusta 1907. VIII. letnik. Kričači. ko se dela za ljudstvo? F Vaak dan tisočkrat čnješ besedo gljndstvo" |_,nirod" in „delo za ljadstvo", ,,delo za ', — kako se torej dela za narod, kako »že dobrih uspehov za ljudstvo? j Vprašajte naše prvake, te največje modri-IDa božjem svetu? Kako za narod delati? [t prvi vrsti se po mnenju slovenskih poli-i strank dela za narod, ako je človek — [lUvist. Avstrija je sicer trdna, pod 'no habsburško krono združena skupina , > kateri prebivajo Nemci, Cehi, Poljaki, i Srbi, Rusini, Italijani in Slovenci. Mo-i zgodovinskem razvitku utemeljeno ce-Ito ]i to in blazna misel tiči v tem, da bi cesarstvo kar čez noč razkosalo na veje posameznikov, ki sanjajo z odprtimi očmi rele sanje. To dejstvo čutijo tudi prvaki liti vihar gre skozi njih ča&opivje, kadar ^^^ teniški prenapetež „IIeil Hoheu-fi" ali pa kak italijanski študent „Evviva jBa imiteva." Pri drugih vidijo prvaki ne-il tega protiavstrijskega šumenja, — ali ko leteno v zrcalo pogledali, izpcznati bi moda so vse prvaške stranke, Irodna kakor klerikalna, v dnu goje duše protiavstrijske. Že v 60. letih sli prvaki v svojem ponesrečenem „ilir-jibanjn" razbiti zgodovinske kronovine in niclti svoje sanje o jugoslovanskem kralje-i Vkljnb temn, da je to gibanje splavalo po i ostala je misel, ki jo danes vedno ponav- IBd in trobijo pohlevnemu ljudstvu v uho. ppe&na „narodna stranka" je v svojih pro-nih izjavila, da hoče združenje z Itngimi jugoslovanskimi neav-lEJjskimi narodi. Klerikalna stranka t je poslala v državni zbornici dr. Kreka v Krek je istotako izjavil, da je končni i prvaških strank združenje z ne-r i j s k i m i narodi, torej r a z r u-|nje Avstriji. To je panslavistična ideja, ateri svarimo vedno, ker čutimo, nost. Mi ne slikamo vraga na zid in i v resnici ne bojimo, da bi kaplan Ko-orglar Grafenauer postavil barikade in relacijsko pesen proti Avstriji. Ali misel riške politike je taka! In zdaj si pred-jhljajmo neumnost, ki tiči v tem pansla- ||šinem hnjskanju. Ako vprašaš Bošnjaka, pott ti bode, da je zdaj v Bozni in Herce-itini tisočkrat bolje, odkar je napravilo tajalo orožje red. Mi pa naj bi se združili J bitimi Srbi, ki umorijo kar čez noč svojega | in ki nam škodujejo i na gospodarskem a? Mi naj bi se združili z Balkanom, na imajo roparji in pol divji morilci prvo Ne, tako poneumjeno še ni naše f Sicer pa — da to ponavljamo — ni ne-ntiavno tako velika. Lepo se da dekla-Prešerna, češ „največ sveta otrokom jlare", — ali v praksi so ti političarji leto ponižni. Ni čudno, — v Halozah je dr. •lav PIoj lahko strastni, protiavstrijski pan-Jniit:i)a Dunaju pa je vendar c. k. hofrat. Kako sploh je postal hofrat ? Kako so si zidali gotovi prvaški hofrati svoje graščine? Kako so dobivali gotovi prvaški profesorji lepe plače, brez da bi cela leta enkrat svojo službo opravljali? ,Za denar ti dušo svojo prodam", si mislijo gotovi ljudje. Na eni strani kažejo pest, na drogi strani prijazno, priliznjeno lice in tako stopajo po politični lestvici navzgor... Kričači so to! Brezvestni kričači so in — Nemci bi bili že vsi požiti, ko bi se kdo njih groženj bal, svet bi se gibal narobe, ko bi svoje obljube držali, v Dravi bi teklo mleko in Pahorsko gorovje bi bilo iz sladkorja, ko bi bila njih govorica resnična. . . Kako pa se dela resnično za ljudstvo? Poglejte na Norveško: tam so pripravili dijake do tega, da opravljajo v počitnicah kmetska dela; fantje se ne sramujejo, obleči kmetsko suknjo in kmetijstvo je tam zdravo. Poglejte Dansko: kmet je tam bogat, ko so vlada in ljudski zastopniki prave postave uresničili. . ■ Pa uiti tako daleč ui w*)a iti: Poglejte gornje Štajerce in Kcrošce, ki imajo po 100 do 150 glav živine v hlevu! In poglejte končno v začetke pametnega gospodarskega dela pri nas doma. Izborno gospodarstvo našega Orniga, v deln za ljudstvo osivelega našega Wratschka, našega Drofeniga in vie druge. Tu ni kričanja, besedičenja in bahatega navdušenja, — to je le sveto, neumorno navdušenje, da je delo vir življenja in da je domača gruda svetišče, do katerega naj čutimo hrepenenje kakor otrok do svoje matere... Tako je ljudstvo v položaju, da si samo izvoli voditelja. Na eni strani kričači, bahati in prevzetni, ki ti pojejo pesen o majki Slaviji in ti učijo sovraštva do Avstrije, ki le vpijejo, ne storijo pa ničesar, ki so podobni piškavemn orehu, — na drugi strani pa delavci, ki trpijo molčeč, ker dobro vedo, da bode vstvarilo napredno delo našim potomcem boljšo bodočnost... Politični pregled. Delavsko varstvo. V trgovinskem minister-stvu se izdelujejo postavni načrti, ki se bodo potem zbornici predložili. Prvi načrt se tiče prepovedi nočnega obrtnega dela žensk. Drugi se tiče ureditve porabe belega fosforja; izdelovanje nžigalic iz belega fosforja bode postalo konce-sionirana obrt. Nadalje se hoče nrediti delavski čas pomožnih delavcev v trgovstvu, zapiranje prodajalen ter nedeljski počitek za konzume. Sodba katoliškega duhovnika. Poslanec pater Zahradnik je imel pred kratkem shod, na katerem je protestiral odločno proti klerikalnemu časopisju na CeSkem. Rekel jo tndi: „Mi pro-testujemo proti surovi pisavi v klerikalnih listih. Klerikalnemu časopisju naj se prepove, zlorabljati katoliško ime. Ako se bode i nadalje na ta način delovalo, nastal bode proti katoliški stvari upor, o katerem nimajo višji cerkveni či-nitelji niti pojma. Katoliško ljudstvo se goni v roke upora in sovraštva proti katoliški cerkvi. Prišlo bode do bratske vojne med katoliškim ljudstvom ..." Tako je govoril češki katoliški duhovnik o čeških klerikalcih. Ko bi mož čital slovenske klerikalne časopise, prišel bi še do vse drugih zaključkov! Zvišanje kontingenta pri vojni mornarici. Število rekrutov pri vojni mornarici se je zvišalo za 4000 mož, od katerih pade 2680 na Avstrijo in 1320 na Ogrsko. Ker je pri mornarici 4 letna vojaška služba, znaša številne stanje mornarice 16.000 mož. Potrebne re-krute dobi mornarica od armade in sicer na troške infanterije. Koncem tega leta stopi tretja vojna ladija nadvojvodnega razreda v službo; to je ladja „Ferdinand Max", ki bode imela 700 mož posadke. K temu pridejo še potrebščine za torpede. Z ozirom na težko službo mornarjev se je hrano zboljšalo. Dopisi. Sv. Tomaž pri OrmužU. Pusti mi, dragi „Sta-jerc" nekoliko prostora v tvojem cenjenem listu, da ti naznanim naše razmere. Pri nas je tako pobožno ljudstvo, da bi noč in dan tičalo v cerkvi. Tako zagrizene fare pa tudi ne najdeš proti „Štajercu", kak je naša. Ako naš dehant govori v nedeljo o takih naprednih časnikih, kakor si ti ,,Štajerc", potem si celi teden ljudje govorijo: ja to so svete, resnične besede, kar izustijo naš častiti gospod dekan. Ja, le ubo-gajmo jih I — Ako bi naš dekan Caf rekel v nedeljo na prižnici: ta teden pridite vsak dan k cerkvi, bodemo prosili Boga da ne bode „Šta-jerc več izhajal, ubogali ga bi in vse bi prišlo, staro in mlado, da se le ne bi Cafu zamerilo. Ako bi pa zapovedal, pridite ta teden da si pogovorimo katerega poslanca bodemo volili, privrelo bi vse, še krave bi seboj prignali. Nekaj bom ti na nho zašepetal ljubi Stajerc, kako se je naš mogočni Caf šmajhlal okoli hofrata Ploja, ko je ta pred državnozborskimi volitvami imel pri nas shod Skakal je okoli njega poln veselja, spremljal ga iz farofa kakor ženin svojo nevesto, ko greta od poroke. Spominjal se je prav jedrnato po nemško, da ga mi ne bi razumeli. Na drugi strani pa mu je vse zoprno kaj je nemškega duha, le časnik „Kikiriki" ne. Zdaj pa, ko mu je hofrat Ploj hrbet obrnil, hodi žalosten, poparjen ko vrag mimo kapele. Tako, ljubi Caf, je na tem svetu; na drugim pa ne znam jaz, ne ti, kako bode z nami. Res pobožni farmani smo! Pri vsakem cerkvenem žegnanju se stepemo; tndi naše tercijalke so pobožne, rodijo pridno in postajajo iz ,mari-jinih hčerk" mamike. Imamo še druga razna društva. Najbolj društva veselic, dobro bi tudi bilo ako bi ustanovili društvo vešenikov; kaj ne, Caf? — Ni še dolgo, da se je obesil posestnik Veselko iz Koračic, miuoli teden se je posestnik, klerikalec in dekanov prijatelj Joža Brumen iz Klučarovec obesil. Pobožni farani pravijo, saj tega ni sam rad naredil to je bil le namerek, ker je vso svoje življenje pasko imel. Bodi Bog usmiljen sodnik njegovi neumir-joči duši, svojo miloBtivo roko pa naj stegne nad njegove nedolžne otroke! Ako bode še dalje tako, moramo napraviti eno pokopališče za klerikalne vešenike. Za kakih par let bodejo same babe v naši fari. Zdaj pa moram nehat pisati, ker vidim skoz okno da grejo naš častiti gosp. dehant po zbirci; morem jim pripravit južino in dati eno mero žita dre pšenice, nekaj jajc, moji nedolžni otroki pa naj rajši stradajo... Vohaj pijbek. Velika MdetjaJ" Kaplana ^Ofvatiov sloro! Kje pa je vaš kaplan Ožvatič?;Ni g* reč tukaj, orlišel je. Kam je pa šel? Sedel je na „pe-sikal, ter je odrdral k st. Jurju na Šiavnico. Kaj pa bode tam? Mislim, bo učil Jurjovčane nove .ceprlpolke". Kak dolgo jih je pa pri Vas učil? Kake štiri leta je bil pri nas. Kaj pa je vse storil? Pje Štefan, zdaj pa ti pač ne odgovorim ničesar. No pa vsaj malo nakncni, potem bom pa sam dalje tnhtal. No, no, pa si postal mutast? Ja, kaj me vprašaš, saj jaz nisem vBPgavtden. — Ali je grizil politiko, ali je ljubil .Štajerca" ali Vas? Ljubil je politiko in grizel .Štajerca", nas nektere naprednjake pa hudo gledal. Kar je bilo cd nemške strani ga je pikalo da je bilo joj. Teatri hladili so mu pa srce, agitiranje za doktora hofrata Ploja je bilo njegovo grozno veselje. — Ali ste se jokali, ko je odišel od Vas? Nismo se mogli, ker smo bili premedli, kajti tri dni smo se postili pred njegovem odhodom, dva dni za tem smo pa prepevali ,Te deum landamus". Ali je kedaj kterega zmerjal zavoljo Štajerca ? Kaj, je to ? Nektere stare može celo je k sebi klical, katere je hotel nove komande učiti; ali ti moži so mn povedali pod katero komando Ozvatič spada. Pje, pustima zdaj to stvar namreč komande. Kje pa je Pepca? Pepca, Pepcat Iz Črešnic. — Dramelj. Mnogokratni dopisi v .Domovini" in .Narodnem listu iz .Dramelj" zoper novega žnpnika Ogrizeka, dokazujejo dovolj, da se .štajeic* nikdar ni zlagal in nikdar obrekoval Ogrizeka, dasi tndi hoče ta vse vta-jiti in zatrjuje, da govori iz njega .sama čista krščanska ljubezen". Ker Ogrizek koncem šolskega leta šolski mladini, njih starišem, prijateljem in častitemu učitelju edino samo zato ni privoščil nobene svete maše niti tihe niti sloveBDe, molil pa navidez kot svetnik namesto maše rožni venec, da bi na ta način svojega odhajajočega gospoda kaplana osramotil, Žalil i. t.. d., sebi pa z maščevanjem .zadostoval", ter si menda nepotrebno jezo ohladil; kaže stem svoje najžalostneje in najhudobnejše obnašanje! Bržkone mu je pri srci toliko dobro djalo, kakor takrat, ko je tukajšnjega učitelja, g. A. z nahuJBkanjem cele fare od službe odpravil, potem pa se sam povzdigoval: koliko je v njegovi moči in kolike škode mu je naredil! Kaj ne župnik Ogrizek: nehvaležnost je plačilo sveta?! Ali je vendar mogoče, da bi v Dramljah še kteri tako kratkovidni ljudje bili kakor večina črešničanov, da bi Ogrizeka še ne spoznali, ter ga zagovarjali, zasluženega g. kaplana, a sedaj žnpnika v Crešnicah, pa t žalosten sloves in spomin zapostavili ter ga prezirali?! Potem bi si pač tisti poterpežljivci res boljšega dušnega pastirja ne zaslužili, nego je občeznani strahoviti Ogrizek. Rogatec. V naši okolici so se letos začeli travniki v tako veliki meri sušiti da so se posamezni posestniki začeli po vzroku zanimati in našlo bo je da so krivi kebrovi žužeki ali pod-jedi. Kmetijska podružnica Rogaška Slatina se je te velike škode takoj toplo poprijela in je že v nedeljo 4. avgusta t. 1. po naročilu odseka za varstvo rastlin c. k. poljedelskega minister-stva, kot strokovnjak učitelj mariborske vino-rejske šole gosp. Bruders v spremstvu g. Dro-fenig-a pregledal veliki del poškodovanih travnikov. Obširno poročilo se je na merodajna mesta takoj vložilo in natanki sestanek škode sledi t kratkem. Travniki so na mestah popolno uničeni in treba bode tam v spomladi dobra travna semena (mešanico, nikakor pa drob) sejati. Za skupno nabavo teh semen se bode filijaJka s prošnjo za podporo obrnila na državo in deželo, kakor tudi tozadevna orodja kakor travniške hrane valjar itd. preskrbela; Iz podjedov nastali kebri (Maiklifer) pa se bodo mogli v spomladi s »kupno močjo in z javno podporo radikalno uničiti,,,; .. btf juttjeii X c-oar . Sv. Peter pri iy. Gori. Dragi:...Štajerc" ! Večkrat sem že bral, da ti grajaš tiste duhovnike, ki niso pravi delavci v Gospodovem vinogradu. Povem ti torej sledeče, ker to želi cela občina. Komaj se je naš č. g. Lathakot nekaj čez 3/4 leta pri nas nastanil, ko je že prišlo — 2 — povelje od prezvišenega kmezoškofa lavantin-skega, da mora od nas oditi in se preseliti v drugo faro. Dne 28. p. m. se je župnik res žalostno od nas poslovil. Tudi pisec teh vrstic sem videt g7 Župnika1, ko je odpotoval. Vprašal sem: Kdo je kriv, da morate od nas? Ali tega mi g. župnik ni hotel povedati, ker noče nikogar žaliti. Podal mi je roko in se odpeljal. Meni in vsem drugim je bilo hudo in žalostno pri srcu. Vse, možje in žene, mladina ter otroci žalujejo za župnikom! — Omeniti moram tudi nepozabljivega našega kateheta g. Jos. Skvarca. Ta gospod ni bil klerikalni hujskač, ni agitiral za generala Korošca, temveč je naravnost rekel: to ni moja stvar; naredite kmetje kakor hočete. To je lepa beseda! Tudi v Bpovednicah ni ta gospod agitiral proti .Štajercu". Ali so ga zato od nas odvzeli ? Prosimo vsi farani, naj se nam vrne tega gospoda; ljubo bi to nam bilo! Dravce Da smo mi Dravčani večinoma Troji prijatelji, to ti je itak znano, ljubi nam .Štajerc". Pri zadnji volitvi dobil je tvoj vrli kandidat g. Ornig v naši občini razven enega glasa vse glasove volilcev. Med nami pa se nahajajo seveda tudi nekaterniki, kateri sovražijo vsak napredek toraj seveda tnd Tebe, vrli naš zagovornik. Tem hočemo odisihmal stopati brezobzirno na njih prste in danes nam bodeš dovolil, da si izposodimo v to svrho^dva iz med njih. Ta sovražnika sta ženskega spola z izranredno gibčnim jezikom, kateri ne miruje najbrž niti ne po noči. Ta tercijalka je krčmarica v naši občini v čast naši domovini moramo povedati kar od kraja, da ta krčmarica ni od nas z doma; temveč prinesel jo je neki usode-polni vihar tam Bern od nekod iz Pohorja. Vzela je za moža nekega tukajšnega premožnega posestnika. Prinesla mu k hiši ni ničesar, razven; svojega precej obširnega telesa in kar je viselo raz njega. Tudi je prinesla seboj svojega okoli pet let starega nezakonskega otroka. Poprej je vladal v hiši tega posestnika ljubi mir in njegovi otroci iz prvega zakona so živeli ž njim v največji slogi in ljubezni. Ko pa je prišla ta tercijalka v omenjeno hišo, bil je iz nje pregnan mir m kletvica in prepir Sta se naselila v njo. Kot prava mačeha črti ta ženska svoje pastorke s vso svojo klerikalno gorečnostjo, med tem ko skrbi na vse pretege za svojega nezakonskega sins, ki je sedaj pri vojakih. Tadi hoče da gostobesedna žena nositi hlače vseh naših možkih občanov, ne samo le svojega moža. Vsako nedeljo se vozi k maši, čeprav cerkev ni oddaljena več kakor dobre četrt nre. Tam obrača pobožno svoje oči proti kancelnu in proti oltarju. Ko pa se pripelje zopet na dom kriči in preklinja po krčmi, da je strah. Njen mož se ji navadno izogne in se odpelje kam v toplice, toda ubogi domačini in gostje morajo njene tercijalske bndalosti poslušati. Seve gre gospodarstvo rakovo pot, toda kaj jo briga, če ne bojo dobili otroci iz prvega zakona ničesar, za sebe in za svojega nezakonskega sina ima najbrž že dosti na kupn. Kot prava tercijalka zmerja vedno čez .Štajerca" in odgovarja gostom ta list. Pri tem ji pomaga v časih kaj pridno njena prijateljica Repa, tudi tercijalka ravno tako gostobesedna kak krčmarica ; obe zmerjajo na vse pretege se ve najbolj o svojih domačinov. Repa slnži pri nekem posestniku v bližini. Včasih postane besedičenje naše krčmarice vendarle krčmarju predebelo in ona jih prav po domače .faše", da je veselje in potem je jako zabavljivo poslušati kako toži svojo usodo katero si je krvavo zaslužila in se grozi da bode odišla iz tega kraja. Pa bi že znabit odišla, pa kaj da bi šla tudi posoda z vinom poleg nje. Zato pa svetujemo Tebi krč-mar Jožko: le večkrat še take .colinge" znabiti odnese nam vsem t veselje svojega rojstva grešne kosti, magari ta dol t blaženi Rim. Ce pa se hočete pobolšati draga Liza in Repa potem Vam svetujemo to; da ne zmerjate več o vaših domačinih. Ti Liza pa ne sovraži svojih pastorkov in spoštuj svojega moža in malo manje pij ker pijača človeka najbol zmoti. Ako se poboljšate, potem nebo treba od nas oditi, temveč vsi Vas bcdemo radi imeli. Ako pa ne bo dete ubogalo zvedeli bodejo bralci Štajerca še več novega. Toraj eno ali pa drago. Z Bogom Več domačinov. Iz SV. Marka. Piedragi »Štajerc«, naj ti naznanimo, kako se nam Markovčanom godi. Sami cesarski uradniki imajo usmiljenje i rt» gim kmetom, ki trpi vsled slabe letinje. Ali p* ljubi nas markovski župnik, vi pa niautVaJ brega Brca za vbogega^kmeta;-Saj vendar vidite, da kmet letos nima niti za semena, hj šele za kruh za-se in za nedolžno deed:? ima že ustanovljeno posojilnico, pa mu že i dosti. Glodali bodo vbogega kmeta še pri po»j jilnici. Kaj pa, ko bi mi izstradani kmetje hodili k debelim župnikom po zbirci? Ne reiž bi toliko, ko bi imel organist zbirco, ki m druzega dohodka, ali pa tudi kaplan. Ampikj župnik, ki ima prav lepe svotice pri davkariji v katero nosimo kmetje svoje krvave žulje—j Župnik naj bi se držal sv. evangelija. Boljši pridig potrebujemo, ne pa zbirc! Zdaj ponpit šujejo farani, ko gredo iz cerkve, edendrt kaj so pa župnik pridigovali ? In dragi vori: Šmenta, jaz ne vem, druzega ne sliSimln .bib, dil, bil, dal, dil, bil". .. To, dragi .Štajerc', \ za daneB; prihodnjič pa ti poročamo h ve!! Farani, Podčetrtek V tukajšni apoteki prav pogotto menjajo službo uslužbenci gospe Adele Vaczulik. Bili so ti gospodje različne narodnosti kak«: Nemci, Slovenci, Cehi, Poljaki in Slovaki, p nikdo izmed teh ni fanatično v nacionalnosti napadal tukajšne tržane nemške narodnotli, kakor sedanji, komaj došli magister. T apoteko pride neka gospa po dokončanem delu is zahteva zdravilo v nemškem jezika. Kakor ti ga sršen pičil, razjezi se magister, opsn;e gospo in jo hoče prisiliti, da bi govorila slovenski, Goapa ni izgubila korajže in je r kratkih besedah odgovarjala magistru le nemški, G. Tau> lik, akoprav zna za ta in enake slučaje, pa ne prepove svojemu magistru hujskanje glede narodnosti. Ali bode treba pokljakati na vrata drogi strani, kjer bodo temu Človeku zabranili pot politikovanja v apoteki, gospodinjo pa naofil da to ni prav in ne sme biti? Ali hole biti Vaczulik sedaj res .Herrin" pod katerim pogojem je sprejela tega magistra v službo? Reeničnež, Št. Vid pod junski dolini. Naš prvaSki črno-suknež, češki Sraton je bolan; revežu se zopet meša. Ta janak je hotel neko zasebnico (ofrovo) celo zapoditi iz neke hiše na vasi, v kateri stanuje, rekoč da on plača tisti denar kar ga plačuje reva da se je le znebi. Pa mislimo di bi tisti denar tndi na drugi način našel telko, ko bi poplačal saj malo dolgove, katere ima. Seveda ko bi njeni sin po njegovem posvatani ravnal se ne bi pripetilo kaj tacega;pa fant j« moder Seveda se to ni zgodilo, ker posestnik tiste hiše ni pripustil. Svaton nas imenuje i ,Š Miru" tatove, divje zveri in bando; kaj ta-cega si drngokrat prepovemo, ker ne vemo di bi temu Cehu kaj zalega storili. Sr&toncek primi Be sam za nos! Veš da si v drage travnike oral, Čez menike kosil in sekal! ,Heil'pi bo gromel na veke med nami, ker se ne damo prestrašiti od Cehov. Ta človek res ne ve kij da dela, kadar ga ima pod klobukom. Ko bi on trezen vedel kaj da dela v pijanosti bi h kosal na veke. Veste kaj je naredil ? L.uti bralci, zadnjič ko je prišel pijan kot kanon od preljube svoje gostilne od .Vogla"; .Heil" je bruhal in vriskal kakor fant doli iz okna. Kaj Jbi se mislili njegovi prijatelji, ko bi to zvedeli? Menda bi ga ne marali več med seboj. Pred štiri tedni je bila v gostilni pri .Voglu" ohcet; bil je tudi neki kmet, naprednjak iz Betrinjevaai med gosti. Ker se je kmet spredrznil zigrometi .Heil", je bilo Svatoni preveč; kar zaukaže in črnuhi planejo na njega; kakor panter na kako ubogo žival, prijeli so ga za vrat in davili in pobijali da je bil čisto potolčen; ko bi ne ušel, bi ga tako ubili. Za tisti blagor, katerega nan Sratonček v ,Š Miru očita; se mu lepo zahvalimo, naj ga sam ohrani ali: naj gre-kam drugam drug« osrečevati t njim. Pri' nasi tako lie VioV žuje druzega, kakor hujskanje; in' obrekovanje.' ProsimoWe^te enkrat,' Sraton: pri mira" tši' pusti; Trcrn* dušic*! " " Št. Vidski fantje?5' _ Škooijan v junski dolini. Z 11. t. m. je občina razglasila uresničenje samostojnega poštnega urada. Kako dobro je to, o tema ve povedati prebivalstvo, kakor tudi poletni gostje, ki so vsi železnico vila pri kjer prit hv ne vsled tej naši pok jati, kad xopet „£ v navad in čestit — 8 — godi. vbo-pre-do- iamf pnik ni oso-■etje rekli lima ipak iriji, - I Ijših pra-'ga: 3go-kot n ni čutili to potrebo. C. k. priv. jnžno ■inico ni pri tema razumeti, zakaj je napra-pri noro zgrajenem kolodvora t Rikarivasi, tja i naša pošta, cesto le od zahoda u tndi od škocijanske strani. Za nas je i taja pot precej ,minut daljša. Ali se je to [S pokrajini zato naredilo, da se zamore-Bme-piatar pride kdo prepozno?. Ali pa se je iptt ,5paralo", kakor je to na tej progi; že iHUii ? No. dame Vendar ne pridejo prepozno litatitecco tisti poštni gospodični, ki dobi raz-nradno slnžbo, kajti plačilo bode zna-|o ne skupaj kakih 900 K. Prebivalci kraja iloh široki sloji ljudstva so dobri, prijetni i; kraj je v kotlju, obdan g sadonosniki in loven od zdravilnega potoko, v katerem se Bo naravnost v vaai koplje. Kdor pa se raje v jezeru, ta ima komaj 8 minut |Ugi sprehod v hladnem gozdu do jezera, kjer p lahko ohladi. Kdor še ne zna plavati, naučil |l bode to pri nas, kajti tla so zanesljiva in W> globocino zamore izbrati. Voda pa je liki iiittlo in marsikateremu celo pngorka. Tudi za ^^^■boročne parnike je preskrbljeno. Ali nezgod krkami ni tukaj. Okoli so visoke gore, ki Be galijo v jezeru. Tukajšne krčme pa so tudi ■pbomej&e; kajti za 60 kr. dobiš celi dan p jed. Res naš ljnbi Škocijan je krasni košček |a sveta in mi privoščimo poštni gospo-to ajažbo. Ali hitro se je treba zanjo po-i, kajti z 21. t. m. je rok končan. Št. Janž na Kranjskem. Ljubi »Štajerc", indi tndi od nas nekaj. Pred kakimi 14 dni bk r našem farovžu kaplan in župnik Nema- li tak) pretepavala in metala po sobah, da bo Jrile kuharice in farovške dekle na pomoč in jo komaj pomirili. Prepir je baje zaradi tega Kill, ker sta vsak svoje dekle napajala. . . gM> je, ako se kmetski fanti pretepavajo, ali rše je, ako se duhovniki po farovžu klofn- io premetavajo zaradi babnic... Župnik je dal tudi 4. avgusta pri cerkvi raz- da naj vsi farmam k njemu pridejo vso zbirco na enkrat plačajo. Pač da je farška zbirca enkrat za vselej , pa vendar bi rad vboge kmete na- Norice. Kaj je :,Štajerc"! Prvaško-farške lističe, ki ■krivajo po ljubljanskih zakotnih luknjah, Is prav malo briga, kaj je in kako dela naš Lpii. Ali nekaj odgovora jim le posvetimo. V ■fcbtni zbornici je dejal poslanec Malik, ko je Hal brežiškega Benkoviča, da je „Štajerc" ■jmoiko pisan list, ki ga izdajajo Nemci. JJniSki listi delajo zdaj ravno tako, kakor da iznašli beli smodnik ... Ja zakaj se pa tnirjat^, vi rdeče-plavo-beli petelini? Ali doslej še niste vedeli? Mi vendar nismo i iti h hofratu Ploju ali Benkoviču ali dr. lri ali Podgorcu, da nam da kapital, s kalin bi začeli naš list. Nemci, pristni, pošteni ■afajni Nemci bo pričeli izdajati ,Štajerca", |iir io videli, kako sesajo slovenski odreseniki nu ljudstvu kri in mozek! Sicer pa — fitdite tiho! Kdo pa je pričel, povspeševal, pov-jigoil in omogočil vso slovensko kulturo, znan-rio, industrijo itd ? Ali ni delal Primuž Trubar »d Tantrum nemških vitezov? Ali niso nemški ielji, profesorji, učenjaki, velikaši pripomogli ■moškemu ljudstvu do razvitka? Kaj sta bila khmann in Valvasor? In danes? Ali so spi-tli poljedelske prepotrebne knjige prvaški go-Issodje ? Ali ni skoraj vse, kar je med Slovenci jsuitienega, iz nemščine prevedeno? In indu-kar jo imamo na Slovenskem, ki usluž- fiočere delavce, — ali ni nemška? Po-lelezne tovarne v Borovljah, Jesenicah, i v Zagorju, Trbovljah, Velenju, Hrast-^^Jakšna podjetja, so uresničili, prvaki? tštroropfibrikV, v kateri se zlorablja jidsjetoe otroke, — kakšni časopis, v katerem pada lastne dobrotnike, ,•—. kakšno poli-Denmnost, s katero se slepari javnost. Kaj ' vi-govorili, vi revčki, vi politični kra-Kar je, to je plod nemškega In zato pravimo odkrito ter brez ovin- kov: Res je, da so .Štajerca" Nemci ustanovili, kakor je res, da ima „btajerc" namen, s p o-p r i j a s n i t i obe narodnosti! Tega pa se hujskači bojijo ... „Štajerc" na Kranjskem, iKolikokr.a&0/W; prvaški listi že pisali, da je;.njs£.list pri koncu in vedno bo se motili. Zastonj bo bile vse klerikalne nade, da ostavimo svoje delo. Zdaj pisarijo ti listi in lističi, da se „Štajerc" hoče razširjevati i na Kranjskem. Strah in groza, grom in peklo! Na Štajerskem je „Štajerc" že tolikokrat posvetil v krtove luknje prvaških Btrank, na Koroškem je že tolikokrat prijel za ušesa izsesalce ljudstva in hujskače, in zdaj — strah in groza! — zdaj hoče »Štajerc* še na Konjskem razvijati svoje izobraževalno delo. To je pač hudo! To boli, to skeli! Ali — prvaški bratci, vaše jokanje nič ne pomaga! Kakor smo se razvili in razširili na Štajerskem in na Koroškem, tako se bodemo i na Kranj-Bkem, kajti kazalci svetovne ure grejo naprej in ne nazaj! Babilonski Stolp. Sovraštvo med kranjskimi liberalci in klerikalci je že marsikaj nepričakovanega prineslo. Najnovejši pojav pa je razkol v ,Ciril- in Metodovi družbi". To šolsko društvo, katerega vzdržuje ogromna večina ljudstva samega s svojimi krvavimi krajcarji, je bilo doslej vedno v roki najtemnejših klerikalcev. Ia kakor je bila klerikalna šola vedno le poneumo-valnica, tako je klerikalna ta družba več škodovala nego koristila. Klerikalizem ne pozna izobrazbe za droge ; — klerikalizem ne potrebuje izobraženih ljudi, temveč duševnih revežev, b katerimi dela labko karkoli hoče ; — in zato je vplivala Ciril in Metodova družba na slovenske svoje člane prilično tako, kakor vpliva alkohol na živce človeka. Kdor se proda in zapiše klerikalstvu, ta izgubi trdna tla pod nogami, ta izgubi duševno ravnotežje in pade v jarek nemoralnosti ter zabi-tosti... Vse to so posamezni člani Ciril- in Metodove družbe že davnej čutili, čeprav se nieo upali tega javno izreči. Kar je poštenega v tej družbi, to je čutilo, neznosni pritisk od strani tistih farjev, ki bo pokrili a svojimi kutami delo te družbe. Kar je poštenega v Ctrilovem društvu, to je hrepenelo po osvoboditvi od po-povske nadvlade. Rili in rili bo ti posamezniki liki krtom in — na zadnjem občnem zboru Ciril- in Metodove družbe, ki se je vršil 6. t. m. v Bohinjski Bistrici, so bili klerikalci poraženi. Klerikalci bo hoteli v odboru edino svoje zagrizene pristaše, m. dr. za štajersko dr. Toneta Korošca, za Koroško dr. Brejca, Podgorca in orglarja Grafenauerja, itd. Ali liberalci so bili v večini in med burnimi psovkami na Korošca ter Grafenauerja je prodrla lista neklerikalnih poslancev. Po Grafenauerju, ki »e je dal v to našuntati od Korošca, in ki je sploh igral vlogo neumneža, ki hodi za druge po kostanj v ogenj, — bo vložili klerikalci protest. Zdaj vpijejo celo, da ne bodo več objavljali društvenih naznanil in so sploh tako hudi, da bi najraje vse liberalce žive pobrustali... Nas veseli vse to, ako ravno nimamo ničesar z napol ter-cijalsko Ciril- in Metodovo družbo opraviti. Veseli nas to, kajti ako bode drožba v nečrnih rokah, bode preje kaj koristila. Sicer pa se mora že enkrat zjasniti: voda in ogenj se ne data združiti, — kar je klerikalnega, na eno stran, kar je neklerikalnega, na drugo! Hic Rhodus, hic salta! Laži-edinost je pomenila vedno le slepo pokorščino pred klerikalnim mogotcem! Papež 0 duhovniški vzgoji. Ob priliki generalnega kapitelja dominikancev poslal je sveti oče pismo, v katerem je govoril o vzgoji duhovnikov. Med drugim je napisano v tem papeževem pismu sledeče: ,— V pridigi naj raz-tolmačijo dohovniki ljudstvu v jasnih, poljud-nik besedah resnice svete vere in predpise nravnosti. V pridigi naj bo ne pečajo z nekoristnimi špekulacijami, in naj izpustijo duhovniškemu polju tuje predmete, ki dihajo posvetni duh in slepijo v blazne nauke sveta znorele duhove... Ali borni bi bili plodovi pridig, ako bi jih ne »prejmalo delo in lepi vrgled. Celo življenje duhovnika naj bode srečna ireain i ea- at r^gvs ti "p iotf samemu sebi in ponižnosti, zavzemanja za napredek pravičnih in usmiljenja za grešnike." — Tako govori sveti oče rimski papež! In naši duhovniki? Ali pridigujejo „verske resnice", kadar bobnajo za volitev ? Ali živijo po predpisih evangelija? Ali so ponižni, kadar pisarijo po svojih listih? Ali so usmiljenicikadar trgajo križe iz grobov ? . .. Ko bi aveti flčlo,vse to jfideljSiijokal bi «e nad svojimi nepokotnimi podložnimi^? f,^ ». Iz Spodnje-St^erskeg«. ;, ;*?* Klerikalna brez8r6oo8t. Iz Ragoznice so se cule zadaje dni govorice, da je ubil znani posestnik Brenčič svojega hlapca. Te govorice niso bile povsem resnične. Ali nekaj je le na tej stvari. Poizvedovali smo iu izvedeli sledeče: Franc Brenčič, znan kot zagrizen prvak in do dnu duše črni klerikalec, ravna s svojimi posli vedno tako surovo, da nikdo pri njemu ne ostane. Psuje in pretepava jih ter jim daje grozno slabo hrano. France Brenčič bi bil sploh vedno brez poslov, ko bi ne imel za prijatelja prvaškega župana Brumena. Ta Brumen je odvisen suženj Brenčičove družine in stori vse, kar mu ta komandira. Da bi pomagal Francetu, dal mu je kot posla občinskega reveža Reberca. Naglašamo, da je dobival ta Reberc mesečno ž gold, občinske podpore. Mož je bil že star in izmozgan in čeprav ni bil lenuh, vendar j« težko delal. Brenčič je s tem revežom tako ravnal, kakor ao ravnali v času robote bogati plemenitaži b svojimi podložnimi. Vkljub temu, da je dobival podporo in oblačilo od občine, je bil vedno t e p e n, ker ni mogel vsako težko delo opraviti. Opetovano je siromak jokal: „Druge najde smrt, mene pa noče".. . Enkrat je revež zaradi surovosti od Brenčiča odišel. Ali ker je župan Brumen Brenčičov prijatelj moral se je vrniti in moral nadalje peklenske muke trpet'. Par dni pred smrtjo, ko revež že hoditi ni mogel temveč je po štirih lazil, nabil ga je surovi Brenčič s krampom. Ker bo ljudje to opazovali, naložil je starčka na kolesnico in ga zvrnil v listjak; kajti v gnilem listju je bila postelj reveža. Potem je hotel siromaka v bolnico oddati, kjer ga pa niso več sprejeli. Peljal ga je nazaj in med tem ko je Brenčič baje v krčmi popival, ležal je umirajoči trpin na vozu. Vroče solnce Be je nanj upiralo, pomagal pa mu nikdo ni, dokler ni prišla smrt in mu za vselej pomagala. Taka je torej ta zadeva. Oblast vodi preizkavo in upamo, da bode zadela klerikalnega brezsrč-neža občutljiva kazen. Takšno je »krščanstvo" klerikalcev! Kaj neki pravi oče Brenčič k temu? Med volitvami so Brenčiči tako agitirali. Zdaj pa se kaže njih krščanstvo v pravi luči! Ljudstvo je splošno razburjeno in zahteva, da se Francetu Brenčiču povrne, kar je storil pokojnemu siromaku... In še nekaj naj omenimo pri tej priliki. Župan Brumen je vedel jako dobro, kako se godi revežu. On je tedaj odgovoren za to zverinsko surovost! Saj je prisilil nesrečnega starčka, da gre nazaj k Brenčiču in se pusti pretopavati par dni pred smrtjo. Soodgovoren je župan Brumen za dejstvo, da je bil revež s krampom tepen, namesto da bi se mu podelilo svete sakramente! In Se več: Občina vzdržuje tudi neko vbogo, malo šolarko. Tudi tega otroka je izročil župan Brumen Benčiču, ki dobiva zanj denar. Otrok mora od 7. ure zjutraj do 11. ure zvečer delati in učiteljica mora v šoli otroka spati pustiti, ker je dekle izmučeno in vtrujeno. Mi zahtevamo odločno, da odvzame župan Brumen takoj tega otroka surovežn Brenčiču! Drugače bodemo našli pot, da ne zraste Brumen-Brenčičevo drevje v nebesa... Zopet laž. Prvaški listi pišejo o nekem Jože Mavrinu iz Lokavca pri Ljutomeru, ki je bil baje obsojen zaradi goljufije. To ni nič novega, — goljufov je po celem cvetu žalibog dosti. Ali prvaški listi pisarijo, da je bil ta Mavrin naš dopisnik. K temu povemo le to-le: Leta že nimamo ničesar opraviti s tem človekom! Dokler je bil Mavrin naprednjak, toliko časa je bil tudi poštenjak. Ali ■ ko je postal nezvest naši stranki in je zašel P ptvaški tabor, v tem hipu je postal tudi slepar. Pač umevno! Gornjeradflonski okfaj in „Ltži-Gospodar\ Velezaslužni načelnik gornjeradgonakega okraja, g. Franc Wratschko nam piše: — Bliža se čas okrajne volitve in »Slov. Gospodar" stopa vsem lažem naprej; v kačji podobi se prikazuje „Evi- 02 ■ •- nem možem", kakor se imenujejo klerikalci in jim kaže zlato jaboljko .slovenstva;" to jaboljko, ki ga priporočata Ploj in Korošec, bode vse srečne in bogate naredilo... Kdo je krir sedanjega nemira t našem okrajn? Med dragimi gosp. minister Bienerthl Zakaj ni bila okrajna volitev že pred enim letom razpisana? Jaz se nisem bal za moje načeUtvo, drugače bi ne bil podpisal vaše želje, da se sme voliti še po starem zistema. Imel sem že dalje časa mir od teh poPlojn našuntanih .Evinih možov", ki spadajo k Ploju, kakor Ploj k njimi in so deviško čisti kakor sam Ploj. Ali zdaj se je zopet rodila kača laži v Radencih, katera se prikaže svojim ljubljencem večkrat v .Gospodarju" in na skrivnih sejah, ki zna tako urno razširjevati obrekovanja in bi poklala Neme?, ako ravno se na drugi strani Nemcem prilizuje, da bi za-mogla od njih kakšni grošiček prislužiti. Radenci me razumejo, ker tam so že imeli ,kon-zumno društvo", so zaklali eno kosmato kravo in pošiljali smrdeča jajca na Nemško, dokler ni vse skupaj zasmrdelo in je, kakor se pravi, .prašiča s pipo šla". Tako hočejo gospodariti tudi v okrajnem zastopu! — La poglejte, kaj piše »Gospodar" v štev. 39. Ne bodem se jezil prehudo čez tega topovskega lažnika, ki je napisal ,Gospodarjeve" laži. .Gospodar" se bode imel itak pred sodnijo za svoje obrekovanje zagovarjati. Jaz za sojo osebo imam v rokah z a p i s n i ke, iz katerih se lahko jasno pokaže vse moje 17 letno (ne 15 letno) delovanje kot načelnik v okrajnem zastopu! Vse, kar piše .Gospodar", je n e-Bramnalaž. Ne bodem odgovarjal na te laži; kajti ako srečaš lopova, ki ti vrže kamen, pustiš ga zapreti, ne pa da bi se z njim prepiral. Le nekaj naj povem! To je stvar glede tistih 200 — 300 K vozaine za prodec, katerega so zlicitirali trije radinski kmeti s pogojem, da se mora prodec odsejati in polne kupe navoziti; meni je bilo zato, da se ne bi naredilo kakor lansko leto, ko so večinoma le pesek, ne pa kamenje navozili; zato so se tudi pri izplačevanju zavezali, da navozijo pozneje še nekaj kupov, samo da denar dobijo; ali nič se ni storilo, — zato pa letos ne dobijo preje denarja, dokler ne popravijo svoje nemarno delo. — Laž-njivi .Gospodar* očita okrajnemu odboru tudi naraščanje okrajnih doklad. To je naravnost nesramno! Od nekdaj že so bile v okrajn 20% doklade, tako tudi od leta 1890 do 1894. Za leto 1895 se je dvigalo 18% doklade in se je zidalo novo cesto, ki je merila 13 kilometrov v dolžini. Leta 1896 se je dvigalo 17% in to tako dolgo, dokler se ni nredilo zemljiški davek. Z ureditvijo zemljiškega davka se je plačalo v okrajn za 10.000 gold., to je 20000 kron davka manj ko popreje. Samoumevno so se morale vsled tega doklade povišati; zvišalo se jih je na 20%. Vsled davčnih odpisov vsled toče in povodenj se je zvišalo doklade na 27%. Od tega časa sem so znašalo doklade vedno 20%. Letos pa se je zopet odpisalo davka vsled trt ne uši in zato smo morali zvišati doklade na 27%. Koliko okrajev pa je, ki imajo samo 27% doklade ?! In pri temu je še omeniti, da prejšni zastop ni nikdar subvencij dajal, k večjem 140 K konjskih premij. Zdaj pa se mora vzdržati okrajne ceBte; le za vremensko streljanje se izda 4—5000 kron. Takšno gospodarstvo je pač vzorno in se tisto lažnjivo farško motovilo, ki nas opravlja, le v javnosti smeši. Tako se obnašajo tisti ljudje, ki bi radi gospodarili v okrajnem zastopu! Drugače pa se plača zdaj vsakomur, kar ima dohiti. Iz zapisnikov se tudi dokaže, da je nevarnost, da bi moral okraj tistih 40.000 K plačati, odstranjena in da nikdo ne more več za to plačilo terjati; tudi ko bi se to zgodilo, bi deželni odbor ne dovolil pla&iti. Smelo trdim: Naš okraj bi imel danes najmanj 80.000 K dolga, ako bi se j a z sam ne brigal za te reči; za železnico bi se moralo plačati 40.000 K in za cesto od sv. Lenarta Črez Steinhof na Nemško tudi najmanje 40.000 K ker je bila cesta pre-računjena od deželnega odbora na 45.000 K Tako stoji stvar in to so moje zasluge, s katerimi se ne baham, katere pa vržem svojim ob-rekovalcem v obraz! Le psujte me .odpadnik naroda" in .pokorni sluga Kodoliča" ter .nem-čur". Sluga slovenskih hujakačev in — 4 — klerikalnih tatov tuje časti, ki blatijo poštene ljudi po ničvrednih časnikih, — to pa še nisem in ne bodem! Jaz sem star Slovenec, nikdar pa ne novoslovenski prenapetež; jaz ljubim le mir in pravico in druzega ne more nikdo od mene doseči, ne po nemško ne po slovensko. Tudi se ne bom žalostil, ako ne postanem več načelnik. Saj vi hlapci Plo-jevi in hujskači Koroščevi ne bo-dete gotovo ne okraja 17 let vodili! Na primerni odgovor na vse druga laži, ki se ne tičejo moje osebe, temveč časti cslega zastopa, naj Be umazano dopisunče pripravi. Zg. Radgona, avgusta meseca 1907. ■— Franc Wratschko". — Benkovič — mučenlk. V starem veku je dal paganski cesar Neron navezati kristijane na kole in jih sežgati kot žive baklje. Približno tako se muči našega vrlega državnega poslanca dohtarčka Benko-Cvenkaniča. Brez šale! Mož je v velikanski nevarnosti. Farški listi poročajo, da ga je hotel nekdo napasti in to z .nevarnim orožjem". Kdo je ta nekdo, se sicer ne ve, — ali gotovo je naročnik .Štajerca", kajti le ti hudobni naprednjaki bi radi Benkoviča umorili. Kakšno je neki tisto .nevarno orodje" ? Gotovo je to kakšni .fičafnj" ali pa .frača *, s katero streljajo pobje vrabce... Ali hrez šale: Benko-Cvenkanič je .mučenik"! Mi bi se sicer prav nič ne čudili, ako bi prijel Bankoviča za učesa eden tistih kmetov, katerim je ta prvaški advokat za 6 vrstic pisma Čez 4 K računal. Ali zaradi tega ni postal Benkovič mnčenik. Ampak iz političnih vzrokov... Dragi črnuhi! Napravite krono iz trnja in kopriv ter jo posadite na mu-čeniško čelo Cvenko-Benkoviča! Občinske volitve v Stopercah se vršijo 19. t. m. Že zdaj se bije ljuti boj med napredno in klerikalno stranko. Župan Štefan Jas, poštenjak od pet do glave, je postavno volilne imenike vsakemu na ogled razpoložil. Postavna reklama-cijska doba je potekla in zadnjih 8 dni nima nikdo več pravice, imenik pregledovati ali pa tam celo kaj popravljati. Vodja klerikalcev Ignac Vrabič pa si dovoljuje vse že čez mejo segajoče netaktnosti. Tako je dne 11. t. m. z Jernejom Škrabl in Miho Lampret vdrl v županovo pisarno, ko ni bila ne župana, ne njegove družine doma. Hiša sicer ni bila zaklenjena, ker so županovi otroci za hišo živino pasili. Do-tična soba ni samo pisarna, temveč tudi stanovanje, v katerem ima Župan svoje zasebne reči, denar itd. V to sobo je vdrl Vrabič s svojima čednoma tovarišoma ter je vse občinske akte pregledoval in iz volilnega imenika volilce v suho agitacije prepisaval. Po svoji volji je gospodaril v žnpanovi sobi. Hčerka g. župana je slišala ropot, prišla gledati in je vidila to druhal. Iitotako je to slučajno vidil g. nadnčitelj Jak. Zwirn. Mi svetujemo g. župann, da si nabavi hudega psa, ki mu bode sobo pred takimi ljudmi čuval, o katerih se ne ve, s kakim namenom vdirajo v taja stanovanja. Kajti tako postopanje presega že vse meje in bikovka bi bila najprimernejši odgovor! Tako .agitirajo" prvaški hujskači. Volilci 1 Ne pustite se zapeljati od takih ljudi, temveč volite napredno! Takšni smo klerikalci! Kaplan J. Luskar v Št. Ilju se je vendar s bvojo surovostjo opekel. Poročali smo svoj čas, da je ta klerikalni bojevnik in znani popravkar povabil starega Valentina Hundeka v farovž, zaklenil za njim vrata in ga s palico hudo pretepel. Pri tem pobalinskem činu je izustil kaplan besedo: .Takšni smo klerikalci!" Hundek pa je suro-veža v farški suknji tožil. Pri obravnavi je bil kaplan Luskar obsojen na 140 K globe od-nosno 14 dni zapora. Tako, fantek! Za enkrat imaš dosti! Iz Zavrča se nam poroča: 5 avgusta je posetil ekscelenca grof Clary pl. Aldringen našo občino, da pregleda nezmerno po toči povzročeno škodo. Pri celi stvari je le nekaj čudnega. Namesto da bi se namreč g. namestnika korpo-rativno sprejelo, ni prišel niti eden občinskih odbornikov, da bi se mn poklonil. Tudi g. c. k. namestniku se je to zelo čudno dozdevalo. Krivda te nemarnosti leži v občinskem uradu, ki je vedlo, da pride namestnik in ki ni nikomur niti ene besedice o temu povedalo. Mi prosimo ekscelenco grofa Clary, naj blagovoli to ne-taknost oprostiti in naj s vsemi močmi deluje, da se tako hudo prizadetemu ljudstva Sejmi z žrebetami se bodo vršili, smo že poročali, v Ptuju in to dne 4. in septembra, 2. in 16. oktobra, 6 in 25. noremln Kupci so kupovali doslej deloma na 0gnke§ Naši kmetovalci pa so zopet svoja Ogrsko prodajali. Tako so pravzaprav naši konj na Ogrskem naša žrebeta kupovali; lep kosi> bička pa so vtaknili Madžari v žep. Na dnj strani so bili kmetovalci dostikrat tudi jeni, ker niso vedli cene žrebetov. Zatorejl ti novi sejmi v Ptuju, ki bodo obenem mji z govedo, konji in svinjami, velevainega po-] mena. Opozarjamo kupce in prodajalce. jih mnogoštevilno udeležijo. Kmečki zbor v Gradcu. Dne 15 tega leta ob 10. uri predpoldan vrši h Gradcu veliki kmetski zbor (Bauerntag) to l zborovanje vseh zavednih kmetov Štajerskem izjeme narodnosti in političnih strank; vabljai| so torej Nemci, Slovenci, liberalci kakor klirij rikalci. Namen tega zborovanja je, vse stajenkt) kmete med seboj sprijazniti in jih h sknpixt postopanju v gospodarskih zadevah pripraiii Kot govorniki bo prošeni deželni in držatij poslanci brez strankarskih razločkov. Za Spodnji Štajerce posebno važen referat .Domača m njarija" leži v prav dobrih rokah; sam prvobs-j ritelj na tem polju kakor tudi na polja od-, stranjenja zemljiškega davka, znani poseatatj g. Franc Girstmayer govoril bode o tem. Orgij nizi rani kmetje Srednje in Gornje Štajerski ■ bodo v ogromnem številu tega zborovanja udelt-žili in bilo bi toraj tudi želeti, da bi ni Spodnji Štajerci po možnosti udeležili. Sail umevno je, da bodo govori iz praktičnih utj kov nemški; govorilo pa se bode po vsem taka, da bode vsak nekoliko nemščine zmcžen kmet lahko razumel; in takih je pri nas še vednopnj cej. Razven tega pa bodemo Spodnji Š tajanj vse povsod skupaj in lahko še eden nezastopljeno raztolmačili. Po zborov* skupni obisk jesenskega sejma (Herbi in tamošnje zanimive razstave goveje tv Pri tej razstavi bode zastopanih 5 najbolj r» širjenih štajerskih pasem z 120 govedi. Pripwj ljalni odbor je po moči pripravljen vsakomuj nstreči in je preskrbel da bodo udeleženci imel voza in •drogi ei: Bik v okolic Pri |Fr. Mm Poi kmetski da ga j Vo aestoiku lica. Mr [pot v \ mu je ; ■dopis, vedno fglaŠali, ljudstv goji P potrjuj pi.še m lostjo jajoča dnh 1 pognbc [goma ita za* na vseh štajerskih železnicah pol cene h zboru in nazaj peljati; razven se namerava tudi skupno prenočišče (Mi quartier) preskrbeti. Merodajni krogi ae že prosijo da pripravne kmete na ta važni štajerskih kmetov opozorijo in jih k ndi vabijo. Natančneje bodemo od časa do še priobčili. Sejem v Radgoni. Letošnji sejem sv. vrenca je bil dobro obiskan. Prignalo ae je 51 konj, 331 volov, 637 krav in 47 mlade živini] Cene so bile visoke. 0 glavarju VistarinijU so pisarili po ošabnemu Benkoviču nahujskani prvaški listi toliko, da bi človek res vse mogoče mislil. Zdaj seji preiskava vstavila in pričeli so lagati, da je Vi-starini pobegnil v Ameriko. Pa tudi to ni rti, Vse je laž, kar so hujskači trdili. Tako a krade poštenje — Pogorelo je skladišče g. Rakusch v Cilji Nesreča. Pri šolski zgradbi v Maribora H je podrlo nekaj zida in vrglo 3 delavcev t gin-j bočino. Zidar Kari Senekovič je bil tabjj mrtev ; zidar Ludvik Krainc in delavka Nth) Gaiser sta bila težko ranjena. Smrt v ognju. Pri grobokopu KalochrSti-dencih pri Mariboru je pričelo 9. t, m. goreti V plamenih je bila 65 letna svakinja Kalochi zadušena in je zgorela. Škode je nad 6000 K, polovica je pokrita z zavarovalnino. Pri poiui so pomagale požarne bram be iz Maribora, fc'| brežja, Rodvine in Pekerja. Iz Drave je potegnil knjigovodja Lu-rentschitsch v Ptuja pekovskega učenca M. Gestana, ki bi kmalu utonil. Rešitelj ae je pri temu na glavi težko poškodoval. Ustrelil se je na pokopališču t Pobrežn pri Mariboru posestnikov sin Kari Kremer. Pretekli petek so pokopali tam njegovo ljnbico, ki h je zastrupila. Kremer je težko ranjen. Utonil je vŽabjaku pri Ptuja 2 letni fantič mlinarja Antona Kekeca. Kakor znano, M klerikalci moža hudo napadali. Požar. V Šmitsbergu pri Slov, Bistrici ji pa j. llZI i ki Slo Ali in gospodarsko poslopje posest-^ Jagodica. Škode je nad 15.000 K. Požarna iba ii Slov. Bistrice je preprečila, da bi se ■j še nadalje razširil in je rešila veliko Posestnik Jagodic ima letos posebno ■ti). Oktobra meseca je padel mlajši sin iz ■ in se ubil; pred tednom dni je utonil nji dn in zdaj mn je še pogorelo. Bk je težko ranil nekega 72 letnega starčka olici Radgoi.e. P-i vremenskem streljanju je bil viničar fcMinarič v sv. Urbanu težko ranjen. vlak se je vrgel poleg postaje Cmurek lotiti mladenič; bil je takoj mrtev. Pravijo, gs je župnik tako mučil, da je šel v smrt. Vijak — ropar. 28. p. m. je bila pri po- tnikn Podčejdu v Zabrdavn pri Velenju vese- i Medlem je prišel neki vojak in vprašal za ■t t Velenje. Posestnik je vojaka pogostil in je šel sam pot kazati. Na poti pa je vojak ntaika napadel in oropal za denar in nro. Iz Koroškega. b duhovniških krogov je dobil ,,SIov. Narod" i, v katerem potrjuje pisec, kar smo mi rin trdili. Vedno in povsod smo namreč no Mili da je največja nesramnost koroškemu Mm brezvestno hujskanje, ki ga olitikujoča duhovščina. Zdaj JBjojejo sam koroški duhovnik te besede, ker r. tako-le: „— Dobro čutimo in z ža- pjo opažamo, kako ona strupena sapa, priha- vedao silnejše čez Karavanke, oni mrzli ii preveva kranjsko klerikalno politiko v slovenskega naroda, prevzame tudi pola- r in vedno bolj koroško duhovščino, Odkar »iladalana Koroškem kranjski od Šušteršiča regojeni, a pregnani vihravi in kričavi Brejc losoi Val. Podgorc." — Prosimo, te besede jiko mi izmislili; te besede je napisal k o r o - ^katoliški duhovnik. Isto mnenje, irsmo ga mi opetovano naglašali! Res je da je klerikalno romanje čez Karavanke Ina sapa za Korošce, res je, da sta Brejc in 'C grobokopa Korošcev, res je vse to, kar vedno naglašali. Dotični duhovnik popisuje voditelje tako-le: „— V zadnjem na- Brtjievem se je kaj jasno pokazalo, da »kranjski mračnjak mračnjak, i živi med koroškimi »Slovenci... Saj je o, da je pred kratkim smel na Koroškem :no zborovati najzagrizenejši kranjski pop [impe." — Tudi to je res, vse do pičice Tisti Limpe, ki je v volilnem boju opsoval in Podgorca kakor dva smrkolina, isti hnj8ka zdaj po Koroškem pod protekcijo d'fh značajnežev. Ni (uda, da se pošteni Diki norčujejo iz teh ,požrtvovalnih" vodi- stranke. Katoliški duhovnik sam opisal besedo: „— Kaj bi še nadalje slepo- ilili in far bal i slovensko javnost, kajti davno vedo, kako neodkrito- iif d a je sedanja slov. politika na broške m." — Isti katoliški duhovnik sam je napisal tudi zlato besedo: „K 1 e r i k a - Stem, oziroma identifikacija narodnostne ideje llsiikalizmom je poguba in grobokop foienstva na Koroškem'!.. Tako je! Ilii i javkanjem iu jokanjem ni ničesar storje- m\ Zato pa v boj proti klerikal- i, v boj proti ,,Miru", v boj proti mrač- 1-n! Vabilo! Piše se nam: Kar leze in gre, naj v nedeljo dne 25. t. m. v gostilno k i" v Št. Primož. Svatonček bi rad farovž ko bi ga kdo hotel kupit. Kupee naj orno 500 gl. reči petsto goldinarjev, katere " čnduo potrebuje. Le pridite, ljudje! Rad esel siromak farovž v Št. PrimuS ker mu Vidu pretesno; pa to ne gre. ,.Freibiera" tndi zadosti, saj ga je „Voglov" ,foltek" »dčekov „prištelal". Pridejo tudi vsi črnuhi i, zdaj je solnce vroče! Ttfca je pobila v St. Lorencu (im Gitsch-polja in napravila veliko škodo. StfBla je ubila v Klebacbu 3 konje in Grozna nezgoda. Dne 4. t. m. vozila sta isestnik J. K. in njegova konkubina iz Ce- v GrabŠtanj. Na poti proti Sv. Jakobu išil konj, udaril je voz ob ceBti stoječo da je ženska s tako silo butnila v drevo, da je hipoma bila mrtva; niti za poznati ni bila več, tako se ji je glava raztreščila, čudno! Njeno mati je pred par leti odnaka useda zadela — in še več — komaj par korakov oddaljeno od kraja, ker je hčer smrt našla. Požar. V Rehpergu je pogorela fabrika za papir in celulozo. Pogorelo je tovarniške poslopje s postranskimi hišami. Požarni brambi iz Miklavchof* in Žel. Kaplje sta prepričili večjo nesrečo. Ali škoda je velika; vendar pa je fabrika zavarovrna. Od manevrov. Iz sv. Petra pri Celovcu se nam piše: 10. t. m. dospeli so sem dragonerji štev. 5 iz Dunajskega Novega Mesta, ter ostanejo tukaj do časa, da se bode manever izvršil. Vse hvale vredno, kako se lepo obnašajo slovenski f-tntji v tujini. Kakor mi je eden podčastnikov zagotovil, da je to posledica tega, ker bivajo že dalje čaBa med samimi Nemci, kjer se lahko lepega vedenja naučijo. Tudi tukajšno občinstvo je zelo zadovoljno s slovenskimi fanti. Celovec: \3. t. m. odmarširal je 17. pešpolk od nas na manever proti Mariboru in bodo ostali vojaki iz garnizije do 8. septembra 1.1. Ljudstvo zelo pogreša vrle slovenske fante. Bog daj, da se zdravi vrnejo. Mrtvega našli so gostilničarja Simon Deixel-berger iz Grabja. V gozdu ga je zadela kap. Smrtni padec. Na nizkih Tavrah v bližini Malnice je padel neki delavec i* skalovja ter bil takoj mrtev. V Dravo je skočil posestnik Hauser iz okolice Paternjona. Pred kratkim mu je vse pogorelo. Mrliča še niso našli. Sejmi na Koroškem. 2. avgusta je bil v S p. Dravogradu živinski sejem. Prignalo se je 512 volov, 327 krav, 102 telic, 4 koze, 2 konja, 4 telet. Promet je bil zelo živahen, cene trdno ednake. Kupcev je bilo veliko iz Labuda, Štajerske in Moravske. — V Rojah je bil živinski sejem 26. julija. Prignalo se je 152 volov, 42 krav, 10 telic, 12 ovac, 1 kozo, 17 telet. Promet je bil dober in cene lepe. Kupci so prišli iz Koroške in češke. — 5. avgusta je bil živinski sejem v Črni. Prignalo se je 60 volov, 35 krav, 10 telic, 177 ovec, 8 koz, 2 konja, 5 telet. Promet je bil lep in tudi cene ne preslabe. Utonil je v okolici Borovelj kovač Josef Scbiitz. Kopal se je z dvema tovarišoma, ki ga nista zamogla rešiti. Po svetu. Ruski tatovi. Glede razmer na sibirski železnici je bila postavljena posebna komisija. Ali ta komisija je sama poneverila čez 10 milijonov rublov. Postavili so pač kozla za vrtnarja. .J. Iz Črnega tabora- V Niscemi na Sicilskem je hotel duhovnik Avila svojo lastno Bvakinjo posiliti. Ker se je branila, jo je skušal zadaviti. Svinjarja v kuti so zaprli. Kmetje in orožniki. V vasi Kale na Dalmatinskem je prišlo do pretepa. Prišli so orožniki. V boju je ranil orožnik kmeta Mislov. Nato je napadel orožnika 80 letni oče ranjenega; tudi ta je bil težko ranjen. Zbrala se je potem cela vas, da bi se maščevala nad orožniki. Prišlo je do groznega boja v katerem je bilo 8 kmetov ranjenih. Mislov je že umrl. Kmet in avtomobii. V svojem listu pripoveduje štajerski pisatelj Rosegger sledečo zanimivo povestico: „Mi psujemo in proklinjamo, ako nas na cesti nadleguje avtomobil; neki kmet iz moje vasi je stvar bolje naredil. Resno je korakal kmetic v nedeljski obleki po blatni cesti, ko zapazi pred seboj avtomobil. Hitro vzdigne dežnik in maha na vse pretege, da bi avtomobil vstavil. Voznik je mislil, da mu preti nesreča; zato prične počasi voziti in se je končno pri kmetu vstavil. Vprašal ga je, kaj da je. „A nič hudega", pravi kmet; zahvalim se Vam samo prav lepo, da ste tako počasi vozili; drugače bi mi mojo obleko oškropili. Zdaj pa se le naprej peljite." S t>mi besedami odkoraka kmetic. Ljubi „Štajerc!;l Nekoč je stari fajmoSter- iz-praseval razna vprašanja iz katekizma pri delitvi spo-vednih listekov. Naposled je Se vprašal: kaj je največji čudež v sedanjem času na svetu? Ker dolgo nihče nič ne odgovori, se zadere iz enega kota stari naročnik „Stajerca": „Gospod fajmoSter; to je, mislim največji čudež, ako bi vi kateremu izmed nas rekli, da more pogrebne stroške plačati do prihodnje sobote, a on bi jih pa že prinesel prvi četrtek in bi Vam še dal po vrhu tringelt... Književnost in umetnost. „S katerimi sredstvi je mogoče kmetovalcu pridelke svojih travnikov in deteljišč pomnožiti? (Spisal Andrej Drofenig, kmetovalec in poročevalec za varstvo rastlin c. kr. poljedelskega ministerstva.) Kavnokar je izšla ta zanimiva knjiž;ca vrlega našega Drofeniga. Knjižica obsega 15 strani in 5 slik ter je strokov njaško spisana. V poljudnih besedah razpravlja uspehe poizkusov na posestvih 10 gospodarjev. Knjižica govori nadalje o obdelovanju travnikov v splošnem, o pridelanju krme na njivah, o nakupu itd. Pečali se bodemo s knjižico še posebej. Za danes pa že čestitamo g. Drofenigu za lepe uspehe, ki jih je dosegel na gospodarskem polju s pridnim svojim delom. Kdor se zanima za knjižico, temu jo g. Drofenig, gospodar v Kačjem Dolu pri Podplatu, gotovo rad pošlje, ako se mu preje marke pošlje. Gospodarske. Kmetje, napredujmo nekoliko bolj naglo! Človeku je že prirojen, da misli o sebi, kar le more dobro. Saj pa je tudi popolnoma res, da je najtežje spoznavati samega sebe. Ravno za to pa, ker misli večina naših kmetov, da bi ne znal pod danimi razmerami nikdo boljše gospodariti, napredujemo pri nas v kmetijstvu jako počasi. Dasi tudi se nahajamo v sredini Evrope, smo vendarle še daleč celo za nekaterimi ne-evropejskimi narodi, kar se kmetijstva tiče. Pri nas kmet samo ječi pod težo bremen in si noče pomagati. Mi smo se tako močno oprijeli starih navad, katere pa niso za današnje čase, da se jih ne moremo in ne moremo iznebiti. Kako drugačni so n. pr. amerikanski kmetje! Tudi v Ameriki je pomanjkanje delavcev in tudi tam ni dežela, po kateri se cedi med in mleko. Kakor pri nas, morajo se tudi v novem svetu bojevati kmetje proti raznoterim sovražnikom in težkočam. Toda oni jih premagajo, ker so delavni in, kar je poglavitno, podjetni. Tam seveda ne boš videl kmeta, ki pleje in oaipa turščico z ročnim orodjem. Parni in električni stroji opravljajo, kar delajo pri nas ljudje in živina Amerikanec ima glavo na pravem mestu, zato izkorišča, moči, ki mu jih v obilici nudi brezplačno mati narava. Zato pa obdeluje v Ameriki po 200 oralov zemljišča in še več samo ena družina. Pa kaj bi govoril o Amerikancih, ki so tako daleč! Poglejmo rajši nekoliko v bližnjo Švico in primerjajmo jo z našimi gorami! Naravne razmere so približno enake ; kak strašanski razloček pa je v blagostanju ! Tam bogastvo, pri nas revščina! To pa vse radi tega, ker obdeluje švicarski kmet vse drugače svoje travnike in pašnike kot nas kmet in ker ae pazi v Švici na živinorejo mnogo bolj, nego pri nas. Tam se dela z glavo — pri nas po stari navadi. Z veseljem pa moramo priznati, da se je pričelo zadnji čas tudi pri nas nekoliko bolj napredovati. Že mnogo jih je, ki priznavajo, da ne pridemo po dosedanji poti do rešitve, in da je potrebna temeljita prememba. Koliko jih nam je n. pr. zagotovilo, da je vse resnica, kar pišemo v našem listu, če pogledamo pa na njihovo posestvo, najdemo presneto malo izkoriščenih naših naukov. Zagotavljamo vas, dragi čitatelji, da nas bo bolj veselilo, ako se boste po dobrih naukih ravnali, nego da jih boste hvalili. Ne rečemo sicer, da ne dela nikdo, kakor v listu svetujemo, toda premalo je takih gospodarjev pri nas in zato napredujemo prepočasi. Kmetje 1 Če ste spoznali kak nauk kot dober ravnajte se po njem. Ne odlašajte preveč z rešitvijo. Potem se bo reklo o vas, da napredujete. Vsled revščine, ki je nastala radi dolgotrajne brezbrižnosti, res ne more vsakdo tako delati, kakor bi rad, toda mnogo je reči, ki se dajo brez posebnih stroškov popraviti. Vzlasti svetujemo našim revnišim kmetom sledeče popravke na kmetiji: zboljšanje hleva in gnojišča, zboljšanje in gnojenje travnikov, pridelovanje več krme, naprava sadovnjakov in vinogradov, vrtnarstvo, odbiranje pri vzgoji živine, vzlasti pa uporabo boljšega kmetijskega orodja. Vse svoje posestvo vrajnajmo tako, da bodemo čim več dela opravili z živino in uporabljali čim manj delavskih moči. Kako je treba to delati, o tem smo že večkrat pisali v našem listu. Kdor — 6 — hoče toraj, da se mu bo boljše godilo, nego do aedaj, ta naj se rama po dobrih naukih in njemu se bo reklo, da ni nazadnjaški, marveč napreden kmet. — „Prin>. gosp." Po dež u. Kdor hode, da se mu ne vtepe suša tako hitro v vinograd ali v Trt, ta naj zemljo po dežjn, ko'ue je nekoliko osušila, na vfhu prerahljk. Pri prihodnjem dežja bo popila t&fca zemlja viako kapljico t se in toda. ne bo odtekla. Zeleno fižolovo stročje, ki se lahko pari ali pa tndi je okiiano, ni samo jako okusna, marveč tndi prav tečna hrana. Do aedaj je bilo stročja (kozel) dovolj, meseca avgnsta pa se spomladi posajeni fižol navadno posuši. Da dobimo tndi septembra in oktobra dovolj stročja, priporoča se saditi fižol sedaj. Ako bo v septembra dovolj dežja, imeli bodemo v nekoliko grmih za družino zadosti te izvrstne prikuhe. Vsak kmet bi moral posaditi sedaj nekoliko fižola. Najboljši je seveda v ta namen taki, ki nima žil. Solata endivija se prideluje pri nas t precejšnji množim. Po deželi pa je ta rastlina še premalo znana. Solato endivijo je treba sedaj presajati v dobro gnojeno zemljo. Ko se solata dovolj razraste, zvezati jo je z ličjem ali s travo v glavo, da srednje listje zbledi. Ko nastopi hujša zima, pobrati je solato ter shraniti v kleti ali vrtnih hišicah. Po zimi je solata endivija skoraj najbolj priljubljena zelenjava. Nikdo naj ne zamudi, nabaviti si in posaditi nekoliko sajenic, ki se dobe mestnih na trgu. Narezljana endivija je bolj priljubljena, nego gladka. Črv kiseljak, ki rije v grozdju iz jagode t jagodo, pričel je že svoje delovanje. Najbolj napada trte, ki so vzgojene na latnik. Kjer zapazimo na vrtane ali orumenele jagode, odtr-gajmo in vničimo jih. Skoraj gotovo vničimo z njimi tudi kiseljaka. Čim prej opravimo to delo, več kvara se ubranimo. Mah je na naših travnikih skoraj najhujši plevel. Ta plevel ne zatira samo dobrih travniških rastlin, ampak krade zemlji tudi vlago. Z vsakim kilom mahu, gi ga naberemo na travnika, rešimo do 25 kilov piče. Najboljše sredstvo proti mahu je gnojenje in travniška brana. Kdor ninm gnojnice, gnoja ali pepela, kopi naj superfosfat in kajnit ali kalijevo sol. Tudi Tomasova žlindra se še lahko rabi mesto sapeifosfata. Posebno pa priporočamo še, naj se z mahom preobraščeni travniki prevlečejo s travniško brano. Pomočjo te priprave dobimo za majhne novce mnogo sena. Ker je to dandanes jako drago, je pač slab gospodar oni, ki se ne poslužuje sredstev, s katerimi si zamore povečati dohodek na travniku. Zato kupite vsi gospodarji travniško brano! Osobito jo priporočamo onim kmetovalcem, ki imajo gladke travnike. Z njo je treba prevleči travnik po-dolgič in povprek in sicer je najboljši čas za to delo takrat, ko je travnik dovolj tub. Loterijske številke. Gradec, dne 10 avgusta: 44, 89, 8, 84, 84, Trst, dne 3. avgusta: 1. 29, 48, 24, 13, Izjava. Vsa hudobna razglasila črez gosp. Matevža Pavše, posestn.ka v Kotn eo lažnjiva in izvirajo iz neke škodcži-lnje in surove osebe. Gosp. Pavše je občeBpoštovan in priljubljen mož, kar pod-pinsina občina potrjuje. Občinski urad v Prevalju 7/8 1907. župan '■. , \f Pristov rh. p. Kovaški pomočnik se takoj-spWejmefj pri Aatoi Fereičaki, kovu« mojster v Brtiieafj 499 2 kovaška jjčenca kater* imata veselje de kovaškega posla «e sprejmeta pri Kari Kranlschan, kovaški mojster v Faal pri Mariboru. 628 Trgovski učenec kateri je z dobrim uspehom ljudsko Solo- izvršil, I sprejme se takoj Vid M o r i y, trgovec v PUher>u, Koroško tU Trgovski učenec se sprejme pri Ludvik Krautsdorfer trgovina z mešanim blagom v sv. Duhu pri Pcljcanah. 621 Zahvala! Pri groznemu požaru z dne 20. junija bila so tndi naša poslopja s spravljeno krmo žrtev plamen. Ali bili smo pri ogrsko francoski zavarovalni družbi ,,Franco-hongroise" po njenemu zastopniku gospodu Joh. Perko v Ptuja proti požaru zavarovani in smo dobili po imenovanemu zastopniku našo odškodnino tako pošteno in hitro izplačano, da moramo omenjenemu zavoda za zadovoljivo izplačilo svojo najboljšo zahvalo izreči. 537 Kari Savinc m. p. Janez Vuk m. p. Anton Poleno m. p. Štefan Vuk m. p. Martin Poleno m. p. SP^ Otvoritev -!»K odvetniške pisarne v Zagrebu, Nikoličeva ulica 4 naznanja dr. Marjanovic Radovan. &« Graški jesenski sejem (Gražer Herbstmesse.) 1907. 14. do 22. septembra. 503 Franz HchSnlieb pnftkar in potestnik v Borovljah u Koroškem, izdelovatelj umetnih pukS, iz-skusen v c. kr. arseualu, prev-zante tudi vsakovrstna popravila. Priporoča posebno puške na kroglo z legiranim strelom promet covi i* 3 in 8'1 mm. Mnogo ilustrirani cenilnik se dobi brezplačno. 549 Oženjen šafer ali oskrbnik vseh kmetjjskih opravil iu vincgradstvy"«*'. priden delavec iste za mesec novembra službo. — Dopise na J o s e f K ris to vie v Teidobojcah poŠta Leskovec pri Ptuju. 523 . • . Mlin . • . na vrelecno vodo zmiraj ednaka moč po zimi in poleti i 1 oralom zemlje, svinjskimi in go-vednimi hlevami, vse novo zgrajeno se proda za 3100 goldinarjev. Posestvo je zelo bljzo Ptuja. Vee pove Stajerc. 5« Vkraden 543 mi je bil v sredo bicikl črnolakiran, model „Styria" Štev. 13377, sedlo je bilo z drotom zvezano. Kdor zasledi tata naj javi zandarjam in mu Slacam jaz zato 20 kron. Franc Inidarie v Sobetincah pri sv. Marku. Pekovskega učenca sprejme se takoj pri G. Go- milSek v Juro.cih pri Ptuju. 642 Hišni kovač 553 se sprejme pri g. Franz Cleinscioh-n v Tvlmbergu na Koroškem. Učenec za pekarijo, se takoj sprejme pri g. Jos. Achleitner-ju pekovski mojster v Celju 520 Čevljarski učenec se takoj sprejme pri Mihael MartschiUch, izdelovatelj čevljarskega blaga v Ftiya, Flo-rianigasse, Štev. 6 561 Viničar s 8 ali 4 pomnožnimi osebami se sprejme za 3 orale veliki vinograd. — Lona jte 100 K in most. 1 krava nekaj polja in drva kakor tudi 50 vinarjev lona na dan za posebni opravila. Pri Joh. Kraus Ehren-haustn. 612 Namesto i8 kron samo 8 kron Krasne Arikei mm. ure za spode iz Gloria srebra Ismišto iSfta samo »tremi močnimi lepo g* IB K ^Vr 8 K T,raniim pokrovi, 10 It-menčkov, natanko M. •e pošiljajo po poliiu povzetja za nmo Si in ae vsakemu kopa prida 3 letna pismtu garancija H. WEISS = tovarna za ure Dunaj Sechshaut/S =r| Kdor si hoče napraviti dobra J domačo pijačo ali podaljšati svojo salt naj se obrne zaupno tvrdko: C. F. Schubert Gradec, Murplatz ■ ■ —?-------------------r—~—'--------i Za 16 do 20 krav in 10"do 15 telet se ipn priden oženjen EJgRT* majer ali oskrbnit kakor tndi priden volar za graščino na Koroškem, katere naslov se izve pri ,Šti ■ ■-— I —^— 11 II III !■■■ "CTra. z veri žico samo 2 K. Slpzijxka eksportnahitiajo nakupila veliko or • | jih razpošilja: eno prekrasno, pozlačeno 36 n natančno idočo anker-nro z lepo verižico samo 8 I, obenem se pismeno tri leta jamči. Po poftMi povzetju razpošilja pruako-Slezijska ekiportnaUi F. VVindisch, Krakov, Nr. U|64. Opomba: Za neagajajoui se denar vra«. Xonjski hlapeči zanesljiv trezen, priden in dober kočijaž se v večji trgovinski hiši. Kje? se izve v uprav-1 ništva ..Štajerca". Prodajalka nemškega in slovenskegt jezika zmožna, katera bi tndi pri hišnih opravilih pomožna bila, H takoj sprejme pri Johann Jellenzr trgovina z usnjem v Celja. Trg^rslri. .'■. '" ..-30.-cgp.ee kateri je z dobrim tfspenom Sclo izvršil m takoj ■■«■* ' ■ sprejme pri M. LOSChnigg-U, trgovina z mešanim blagom T Rogaški Slatini. Poz Bpr< Pozor! Prostovoljna požarna bramba v Peknl] pri Mariboru, proda eno po starem sistema »I delano, drngače pa še dobro ohranjeno bril1 g a 1 n i c o. Vse natančnejše se izve pri požarne brambe Freiw Feueiwehr in P.cken] bei Marbuig. Vrli mlinar se sprejme v večji valčni mlin. Ponudbe nji pošljejo samo taki kateri imajo daljcasne spri-1 čevala na npravništvo .Štajerca" blieo ječe — 7 — I Postrežba natančna in urna. sro- rix- Pozor V^akidoji sveže: Ppvojene i Klobase Povojene sunke Braunsch-wreiger klobase Safalade in vsake vrste dru-zega povoj enega blaga Joh. Lnttenbei^er-jn mesar in prekajevaleo v Ptuju. Postrežiia natančna in urna. 1 Pozor oooooooooooo učenec njie te, najmanj 16 Jet star. kateri dobiva llrmo in še Ion pri Josef Esterl, umetni mlin, Giiinau pri Koflach-a. 527 515 Viničar ia delo zmožno družino sprejme Be kot ■lik za, precej veliko vincgradno posestvo 1 Celja 1. eeptembia. Več pove .Štajerc" < Tovarna za poljedelske stroje = Proscli-a v Celovcu priporoča izboljšane witale (GOpel) mlatilnice z najnovejšimi tečaji (lagerji), lahko tekoče. Dalje stroje irezanico delati, trijerje in mline za šrot. |ia postavi vsak stroj na njegovo železničho postajo voznine \ Prodaja se tudi na obroke, ceniki se pošiljajo poštnine == prosto in zastonj. =r lltstna zaloga v Mariboru v Vikringhof ulici 393 (XXXXXXXXXXXXXXXXX Lepo posestvo idiajne ceste v Podvincah pri Ptuju, obsto- [« Mše in gospodarskega poslopja gra-ine velikosti 177 m* Vrt ploščine 311 m' posebno dobra njiva z 6966 m' ploščine po nizki ceni ali se da v najem, z ozi-lu lepo lego je to posestvo z* vaak obrt [kjoiino sposobno posebno pa za zmožnega korala. Teč se izve pri lastniku Jakob Matzun v Ptuju. *93 ptujskem mestnem soparnem kopališča lebijo odsihmal kopele s hlaponom po »lede-jiko znižanih cenah. Vsak navaden dan ob ri (»poldan in vsako nedeljo in vsak praznik .11 uri predpoldan za 60 vin.2 (30 krajcarjev.) *" |kvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt). 953 oj štirimi pomožnimi ljudmi, od katerih U eden nemščine zmožen in vešč novoea- |pb cepljenja trt, ter vseh vinogradskih Bil ie sprejme pri gosp. dr. K o n i g v I (Franheim) 619 Na prodaj -fan na živ nskem sejmiščn v Ptuju se bode 21. av-guata t. 1. dražbeno prodaji----- 2 svinjska hleva, 2 bajti (Hiitten), 1 kozolec za koruzo 526 Župan: J. Ornig. Wenzel Schramm IsMovatelj ("laikenih inilrnmentov (Mosik Isutrumente), sodnjifki lasrisežen ivedeaee r Celju, Graierstrasse 14. Najboljši in najcenejši nakup vsakovrstnih godbenili instrumentov. Najfinejše italijanske strune (glasu oli-st>joce io ciste na kvinte; Gssle za solerje od 6 K 60 v naprej; Gitare po K 710 nap. Citre za koncert od 15 K naprej; Fine Izdelane gosle od 15 K naprej; Najfinejše gosle za koncert kakor tudi stare italijanske Instrumente se zmirej dobijo pri meni. Loae od 1 K 20 napr škatle za gosle od 5 K naprej. Dunajske kamonike na dvojni glas «19- 81 tipkami 6 hasami od iS K naprej. Fliigelhsrns In trompete od 88 K napn-j. Prave francoske loke do najfinejšega izdelovanja. Strune za citre s zdrgo itd. so zmiraj v zalogi. Postrežba natančna in urna in se tudi popravljanje vsakovrstni« instrumentov prevzame. «88 I eukoirst ni otrorji yoooooooooooooooooooc< Kakor ima vse, kar je dobro, svoje posnemovalce, tako skuSa v novejšem času tudi neka nesolidna konkurenca porabiti sa-se renome staroznanih Rogaških mineralnih vod (lastnina štajerske dežele). Omenimo torej, da sta le „Tempelquelle in „Styria Quelle" pravi rogaški kisli vodi. Pazi vedno na našo Znamko, ki ima poleg tab imen štajerski deželni žreb (panter) in na zamaSku Rohitscher. 333 Fabrika za poljedelsko in vinogradniške mašins Josef Dangls Wtw. Gleisdorf eiporoA najsovej* „G»pe«»«,1slliiir»»i stroje, m«*ine za rezanje nw, fcot-nUine, aa.itaanje repe, ,„nUifieh^,,[tribure, .pttojoj, za gnojnico* biaM.z^rpsfa (Moo«>, e'fge); konjske1 mrvne 'grabne, rof4io grafclje. vile a. mrvo, loV za travo in zitje, najnovejše sadno - mline s kamnitimi valjčki in za-,. cinanmi „Vorbrecherji". hidrav-tične prose (z original Oberdruck-Diff Hebelpresswerke Patent Ducb-seher (z največjim uspehom), ki se dobiji le pri meni, Rezervni deli. Prodaja mašin tndi na čas in ga rancijo. Ceniki zastonj in franko. 288 Blago iz zlata, srebra in Kina-srebra Svarilo! are in optične predmeti, se posebno in čudovito po ceni kupi samo pri M. Gspaltl Trgovina iz zlatom in optičnim blagom ZZZ t Wagschaiderjevi hiši T Ptuja. ;^^ Jajca kupuje po prav dobri ceni And. Suppanz, nakn- povalec jajc t Ptlju Roumaiova hiša blizo po ■ojilnice) in v Središču (Dečkova hiša). ---- Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in piinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. 53 MASTIN doktorja pi. Trnk6czyja krmilo verstveno sredsvo se dobiv a pristno pri trgovcih le pod imenom MaStln. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali, Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. Tovarniška zaloga: lekarnar Trnkoczy, Ljubljana. 51 Oblastveno varovano I Alleinechter Balsam •u lu !i*.uu|iMr>tJ«la ■S A.Thlirry is Prtirid* kt! Mtlik-SnvtraK Vsake ponarejanje kianivo I Edino pristen je Thierryjev balsam z zeleno varstveno znamko z nuno. IB majhnih ali 6 dvojnaiih steklenic ali velika sperijalna steklenic« s patentnim caklopom K 5"-—. Thierryjtvo centifolijsko mazilo za vse se za tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3'60. Pošilja se samo po povzetju ali denar naprej. Te dve domaČi zdravili ste kot aal-Ivoljii spletienaii is sUreslavw. Naslavlja naj se na lekarnarja A. Thierry * Pregradi Zaloga po skoro vseh lekaraah. Knjižice s Uso&izvrnih zahvalnih pisem zastonj in poštnine prosto. T Kmetje pozor Novi veliki sejmi z žrebetami (Fohlenm&rkte) v Ptuju dne 4., 18. septembra, 2., 16. oktobra, 6. in 25. novembra. NB. Žrebeta, ki se pripeljejo na te sejme kakor tudi kobile-matere, so proste mit-niškd pristojbine in štantniiie (Standrechlj uVMatttgebtlhr);810 *" ■ priporoča se glede vsa kega med hranilnične zadeve spada-1 jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Občenje t avst. ogmko banko. Ravnateljstvo. Proda se: 1 njiva v spodnjem Bregu pri Ptuju za 600 gold. 1 njiva v spodnjem Bregu pri Ptuju za iOO gold. 1 njiva v spodnjem Bregu pri Ptuju za 125 gold. Več se izve pri Wilhelm Schwab-U V Ptuj, glavni trg (Hauptplatz.) r,-,;, Trgovski pomočnik in "6 trgovski učenec za trgovina z mešanim blagom na deželi, katera sta nemščine in slovenščine zmožna, se sprejmeta. Ponndbe in spričevala sprejme npravništvo Štajerca. Kmetijsko posestvo 300 zaokroženih oralov; veliko smrekovja okoli 2000 sežnjov bukovine in brezovja za drve, se proda za 22.000 kton. Obenem se išče kupec za mešano in trdo oglje za leto 1908 in 1909 v celih vagonih, pa tadi na malo. Pojasnila da gospa Mole h vSoŠtanju Štajersko. Dopieom naj se 10 vin. zalepka priloži 617 oooooooooooooooooooo ■V Samo se plača. -EW *> 30 dni na poskus pošljem moj pravi, fino po-nikljan la solingenski stroj za striženje las „ Atlas" glasom pogojev mojega katalog* tedaj brez nevarnosti za naroccvalca, da zamoremo vsakega prepričali o Izvrstni trpeznoatl našega stroja. Snoj za striženje las narel je iz la solin-genskega jekla, najfinejše ponikljan, z 36 zobmi, z 2 grebeni za pretak-njenje za 8, 7, in 10 mm dolge lase. Vse izvrstno izdelano i. rezervnim peroni v lepi skatlji z navodilom za uporabo, da lahko vi«k tako] lasi striže. Cena samo 6 kron. 11-a vrsta stroj plača H sam, posebno v familijah, kjer so otroci, ker se izdatek fie doprinese v '/« 'Mu- Navadna ttrsj« za striženje las, M M takt) za nlo, nimam. Stroje za striženje brade režejo na 1 mm 5 kron. Škarje za konje in pse, ki so za vsakega ki ima konje in pse neugibno potrebno 6 kron. Pošilja po postnem povzetjem Hans Konrad v BrUks-u štev. 876 (Češko). Cenik z mnogimi podobami crea 3000 vsakemu zastonj in franko. Ura na perpendikelj 2 bilom (Schlagwerk)K10.60 v lep« poliranem kostna .z orehovega lesa, 30 ur idoča, z belo cifernico, 61 cm visoka K 10.50. Ista, 14 dnij idoca, i bilom (Sehlagwerk) sa uru ii na pol ure .... K 14-20 Bilo slieno zvonenju v stolpi zvifia ceno pri prvi uri za K 1.—, pri drugi za K 1-50. Te ure so vsled svoje vrednosti in krasote elegantni predmet v pohištva.. Za vsako uro 3 leta pismene garancije. Razpošilja po povzetju HANNS KONRAD Prva tovarna nr v Mostu (Brni) it. 876 (Cesko). Bogato ilnstrovani ceniki z nad S000 podobami se pošljejo _________po zahtevi vaakomor zastonj in franko. ____5*9 Uegistrovane „Adler Roskopf" ure ge dota le fdiuo pri »oji tvnlki \\ jih ne sme nikdo drugi prodajati. Posebno primerne za uradnike, orožnike, kmetovalce, finančne in železuiSke uslužbence, kakor sploh za vsa- cega, ki potrebuje dobro, natanko idočo uro. (, _ -jjigfeii «• — Fina, or.Rinalna „Adler Ros-IV i* šf--* *^^ Iv %• kopi"" Anker-iUnioDtvar-ara z masivnim pozlačenim, pro-UmagneUčnim Anker-kolesjem, tekočem v kamenjih, pravo cifernico iz emajla, masivni, pravi z Tarstveno plombo zavarovani okrov iz nikla, Sar-mirski pokrov, okrašena in pozlačena kazalca, natanko regulirana R 7*— Ista s sekundnim kazalcom K 8-— Zdvojnim pokrovom brez sek. kazalca K 10-60 Z dvojnim !okrovom in sek. kazulcom K 1'60 V srebrnem okrovu, odprta, bre* sek. kazalca K12— V srebrnem okrovu. odprta, in sek. kazalca K 1380 V srebrnem okrovu, dvojni pokrov brez kazalca K 17-— V srebrnem okrovu dvojni pokrov in kazalca K 18*— Za vsako uro se jamči pismeno 3 letal Brez nevarnosti Zamenjava dovoljena ali denar nazaj! Razpošilja po povzetju (ali naprej plačati) UaniKi 1* AIU'!,.. Prv* ¥>v»rDa ur v Mostu (BrOx) St. ndlWS JVOnraa 876 (CeSko) c. k. sodnijsko zapriseženi cenilni mojster, odlikovan s c. k. avst državnim triom, 8 zlatnimi in srebrnimi medajlami razstav; osnovana L 1887; razpoSiljatev po vseh svetovnih krajih; moj cenik je 200 strani velik in obsega čez 3,000 podob ter se posije na zahtevo vsa-529______komur mstonj in franko. Vzdržanje zdravega želodca temelji v glavnem v vzdržanju pospeševanju, in urejevanju prebavijenja ter odstranjenju neprijetnega za-maSenja (Stuhlverstopfung). Dobro, iz zdravilnih ze-lenjav pripravljeno, apetit in prebavljenju, pospešujoče sredstvo, ki odstrani zoane posledice lezmernostl, upaine di-jete, prehlajenje, zamašrnje, sestava preobilne kisline n. p. „Sodbrennen". napenjanje itd. iu krene bolečine odstrani m zmanjša dr. Rosa balsam 2a želodec iz apoteke B. Fragner v Pragi. Tsi deli zavitka nosijo po- 0 varilo! " »ark« marko. stavno deponirano varstven* Glavni depot: Apoteka B. FRAGNER, e. kr. dvorni lifcrant ,,zunt schwarzen Adler" PRAGA, Klelnselte 203 kot [wi4ac«ta. ■C 1'ostna posiljatev vsak dan. "•H 1 eela steklenica 2 K, '/■ stekl. 1 K- Po poŠti proti naprej poSiljalvi K 160 se 1 malo steklenico, K 280 pa 1 veliko steklenico, K 4-70 2 veliki, K 8 — 4 velike, K 22 — 14 velikih steklenic franko vseh stacionov Avstro-Ogrske pošilja. Depoti v apotekah avstrijskih. ______ naprej 17 Najstarejša tvidka za - potnikov = diranje BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9 sprejme potnike za linijo čez Paviz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako soboto. — Za veijjj gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piše v vseh jezikih. Kdor hoče potovali, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode brezplačno in takoj pojasnila. 478 < Nova velika trgovina1 p se je pričela v Celju na kolodvorskem prostoru ca vogla hišo hotela Stadt Wien od Johaniu Kossa Velika zaloga vsakovrstnega modnega in perilrtega blaga za ženske, štofi in cajgi za moške obleke, a m e r i k a n-skih in tndi drugih svilenih robcev, zelo močno belo platno za perilo in prtiče, srajce, kravate, ženskega druka (od fiberja) vozičkov za otroke od 6 gl. naprej in vsakovret-nega drugega blaga po zelo nizki ceni. Postrežba zelo solidna. Za obilni obisk se priporoča. L Mann Koss, trgovec1 DomaČa pijača narejena z „Mostin" da izvrstno pijačo b jjj je najboljše nadomestilo za pristni sadni ,Mostin" je sestavina naravnih lubttat1! in v«led tega neškodljiv ter vpliva ti j, j jača na človeka oživljajoče in pospešuje prebito. 300 \. te pijače narejene z ,Mostin" »taw* gltl. 80 kr. .Mostin* se dobi pri Janet« | P o 8 c h, špecerijska trgovina, Maribor, Koroib ulica 20. KKftftttftftKftXttttKX*Xmi Prtiči (Plahte) u pojstle iz domačega platna se dobivajo n» ■; t ta novi veliki trgovini ==dj Johana Koss t ===== po gld. 1*30 Tiak: W. Btake v Kaj, 7842