Št. 19.
V Ljubljani, petek dne 24 januarja 1919.
Leto IIL
1 1	1
	H
	
im	w
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Uredništvo	ta upravni! tvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica	Stev. 6,	L	nadstr.
Učiteljska tiskarna.	•
Naročnina!	po poiti	a dostavljanjem na dom za cek) leto K	42'—, za pol leta
K 21 •—, ca	četrt leta	K 1050, za mesec K 3 50. Za Nemčijo celo leto	K	46, ca
ostalo tujino in Ameriko K 54.	u ■ .
t morati:
vrstica po
tit vrstica 30 v; pogojen prostor K1'—; razglasi in poslano
v; večkratne objavo po dogovoru primeren popust
Reklamacije ca Ret so poštnine proste.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Volitve na Nemškem.
\ *	•	-j; •: t
Natančen izid volitev v nemški državni zbor še ni znan, ali to je pa vendar že razvidno, da so volitve na Nemškem končalo z veliko zmago socialno dmokratičnih strank.
V volilni boj so stopile 3 socialistične stranke. Prva takozvani večinski socialisti (Scheidemannova skupina), tlruga, takozvani neodvisni socialisti in tretja takozvani špartakovci.
Vse te tri stranke skupaj priborile so si skoro polovico vseh nemških državnozborskih mandatov. V celoti je to vspeh, ki ga pač ni nihče pričakoval. Pomisliti je treba, pod tako neugodnimi razmerami za socialistične stranke se ie volilni boj bojeval. Socialistične stranke na eni strani razprte med seboj, na drugi strani pa sklenjena buržnazija, podprta z denarjem velekapitala in agitacijo čemnupških duhovnikov. Pomisliti moramo kakšen strah, da je preveval nemško meščansko javnost Pred socialističnim gibanjem, ki ga vede ali pa nevede agitatorji i:t pa široke mase istovetijo s boljševizmom.
Toliko bolj smo veseli te zmage nemških socialističnih strank. Ta zmaga nam jamči, da napreduje našd socialistična misel čim dalje bolj ter da ii je zagotovljena zmaga v doglednem času ne le v Nemčiji, ampak tudi v cel. osi ali Evropi.
Moč nemških socialističnih strank je garancija za pametne ztinuije politike nemške republike, pomeni pa uidi, la bo notranji razvoj v Nemčiji v pravcu socializacije vsega javnega življenja napredoval, kar ne bo ostalo tiez vpliva na notranje razmere ostalih evropskih držav.
To zmago so nemške socialistične stranke dosegle le s pomočjo svoje nad vse izborne strokovne in politične organizacije. Iz te zmage se moremo slovenski socialisti naučiti, da nas lahko le organizirano delo pripelje do vpliva na javno življenje.
Med zgoiaj imenovanimi tremi socialističnimi strankami so si priborili večinski socialisti daleko največje število man ca tov. Vojna taktika teh socialistov nam sicer ni nikdar dopadala, vendar pa se veselimo, da je uprav ta struja dosegla tako sijajne vspehe. Nemški socialni demokrati so si s tem, da so volili v ogromni večini za poslance ljudi iz večinskih socialnih demokratov, pokazali veliko politično zrelost. S svojim glasovanjem za več inske socialiste so se izrekli za mir in red v državi ter za principe političnega in gospodarskega demokratizma in odklonili boljševiško taktiko špartakov-cov.
Ce bi bili nemški socialni demokrati oddali svoje glasove za špartakovske kandidate, pahnili bi bili Nemčijo v dolgotrajne notranje boje, pri katerih bi socialistična misel trpela neizmerno škodo, diktaturo proletariata bi pa vendar doseči ne mogli. Taktika terorizma je torej doživela na Nemškem poraz, a tem s jajnejše je nemški proletarijat manifestiral za socialistični svetovni pazor.
slovenski proletarec, veseli se zmage nemških so-drugo v in posnmaj jih v strokovnem in političnem delul
Politični pregled! ~~
Delegati vlado SHS na poti v Pariz. Trst, 18. jan. (Lj. k. u.) Na potu v Pariz je dospelo davi iz Belgrada preko Reke v Trst odposlanstvo vlade SHS za mirovno konferenco, in sicer dr. Ivan 2olger s svoj.m tajnikom, ministra Nmčič in Gavrilovič, ravnatelj železnic Božo Vukovič, narodni zastopnik Slavič, dva francoska majorja in več oseb spremstva. Ob treh popoldne je odposlanstvo nadaljevalo potovanje preko Bolonje v Pariz.
■ Madžarska nasilja v Prekmurju. Maribor, 22. januarja. (LJ. k. u.) Iz Ljutomera poročajo: V Prekmurju trpinčijo madžarski vojaki narod. V Bakovcih so ubili občinskega načelnika. Vse tiste, ki so na shodu 17. t. m. glasovali za Jugoslavijo, so aretirali in jih vlačijo v zavore na Ogrsko. Vojaki rekvirirajo živino, obleko itd. Prebivalstvo je popolnoma obupano.
Vojni dolg bivšo monarhije. Dunaj, 22. jan. (Lj. k. u' ~ Brezžično.) Olasom poročila likvidujoče finančne komisije znašajo vse obveznosti nekdanje monarhije blizu 127 milijard. Od teh odpade 104 milijarde na vojni dolg.
Aretacije v Budimpešti. Budimpešta, 21. januarja. (Lj. k. u.) Ogrski kor. urad poroča: Policija je are-
tirala šefa prezidijainega oddelka ministrstva za prehrano Evgena Maricha, ravnatelja deželnega posredovalnega urada za krompir Evgena Miklosyja ter njegovega namestnika Ernesta Laszloja. Aretacija je v Zvezi z afero glede krompirja, pri kateri niso zaračunani približno 4 milijoni krort.
=» Proti sovražnemu nastopanju ogrskih denarnih zavodov. Zagreb, 22. januarja. (Lj. k .u.) Jugoslov. dop. urad javlja: Z ozirom na sovražno postopanje ogrskih denarnih zavodov napram našim denarnim zavodom so hrvatski denarni zavodi sklenili, postopati proti ogrskim zavodom na enak način. Dokler Madžari ne izpremenc svojega postopanja, naši denarni zavodi od ogrskih strank ne bodo sprejemali gotovin in drugih vrednot in tudi ne izdajali. Tudi ne bodo prevzemali na njihov račun nikakih naročil.
— Poljaki zahtevajo Gdansko. Curili, 22. januarja. (Lj. k. u. — Cehoslov. tisk. urad.) Poljaki bodo v mirovni konferenci zahtevali Gdansko z obalo, nadalje zahodno Prusko, okraja Byvow in Elblog, na vzhodu pa pne meje, ki so jih imeli Poljaki leta 1772. Visla naj bi bfla žila, ki bi spajala Poljsko z zahodom. Na mirovni konferenci bodo Poljsko zastopali Eino\vski, Paderesvski in \Vasilowski.
— Graška narodna skupščina. Gradec, 22. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Začetkom današnje seje provizorne narodne skupščine je deželni glavar dr. pl. Kaaa ob odobravanju zbornice ugotovil, da kot čislan gost prisostvuje današnji seji skupščine član ameriške komisije podpolkovnik Miles. — Pred prehodom ua dnevni red se je javil k besedi posl. VVastian in je stavil na deželnega glavarja nujno vprašanje. Opozarjal je nd to, da ima na podlagi pogojev za premirje ententa pravico zasesti strategično važne točke v Avstriji. Te pravice pa nima jugoslovanska Narodna vlada v Ljubljani, ker sedanje jugoslovansko ozemlje bivše Avstroogrske monarhije ne spada k ententi. To priznava tudi merodajno slovensko časopisje, tako n. pr. »Slovenec« z dne 14. t. m., ki piše, da ententa še vedno ni priznala Jugoslavijo in da je večina njenih pokrajin smatrati za premagano ozemije. Kljub temu je slovenska Narodna vlada v Ljubljani zasedla štajerska mesta in trge na deželni meji in celo pot popolnoma nemške pokrajine in vlada tam neomejeno, zakar nima nobenega pravnega naslova. Govornik je v svojih nadaljnih izvajanjih slikal postopanje jugoslovanskih mogotcev v teh krajih, ki hočejo ententi nuditi popolnoma napačno sliko o razmerah v teh pokrajinah. Opozarjal je na zagotovila merodajnih slovenskih pol tičnih oseb, tako na namestnika jugoslovanskega minisriskega predsednika dr. Korošca, ki je izjavil, da se v prehednji dobi do sklepa niiru v narodnem in političnem ozir i ničesar ne sme izpremenlti na Štajerskem. Slikal je nato nasilne zasedbe ter nasilja proti nemškemu prebivalstvu na Spodnjem Štajerskem. Jugoslovani odstavljajo od službe državne, deželne in občinske uradnike in nameščajo na njihova mesta jugoslovanske. Do 15. t. m. so odstavili 128 poštnih uslužbencev in 2M drugih državnih nameščencev, pri Južni železnici pa 141 nemških uslužbencev. V vseh ljudskih in meščanskih šelali so uvedli slovenski pouk. Pri sodiščih se nemščina trpi le v občevanju s strankami. Nemške napise na trgovinah so odstranili nasiloma. Jasno je, da se trudijo, spremeniti po svojem postanku in svojem bistvu nemški značaj teh naselbin. Wastian je nato omenjal nasilni razpust občinskih zastopov v raznih krajih ter slikal, kako so mirni nemški meščani zaradi rabe nemškega jezika izpostavljeni različnim nasiljem. V zasedenih krajih zatirajo nemško časopisje in groze graškim listom z odtegnitvijo poštnega debita. Jugoslovani strogo nadzorujejo brzojavni in telefonski promet. Pisma morajo' biti prodana na pošti odprta. Vohunski sistem raste povsod. Slovenski listi ščuvajo proti nemškim trgovcem; kdor hoče pošiljati svoje otroke v nemške šole, mu groze z gosp< darskim bojkotom. V Ljutomeru groze onim, ki pošiljajo otroke v nemške šole, da jim odtegnejo krušni’, bkaznice. Nemške knjižnice so razdejane. Nemške šole se spreminjajo v slovenske ali v vojašnice. — Gi vernik je nato slikal postopanje generala Maistra in njegovih čet proti nemškemu prebivalstvu in je končno deželnega glavarja vprašal, ali je deželna vlada priprsvbfna, s posredovanjem državnega urada za zunanie šivan naznaniti vse te dogodke vladi SHS v Belgradu, ni r. vni konferenci v Parizu in nevtralnim dr-
žavam, da se jugoslovanske čote kolikor mogoče kmalu umaknejo iz spornega ozemlja,' ki so ga zasedle protipo-stavno. Nasilstva je treba odstraniti in legitimne uprave zopet vzpostaviti. Za tlačene manjšine v vseh drugih pokrajinah je Zagotoviti ono varstvo, brez katerega ni mogoč mirni m redni razvoj. —- Deželni glavar dr. pl. Kaan je v imenu deželne vlade takoj odgovoril na stavljeno mu vprašanje in je izvajal: Korake, ki jih je na koncu svojega vp ašanja zahteval predgovornik s posredovanjem državnega urada za zunanje zadeve, smo žc zdavnaj b-dvzeli in jih energično nadaljujemo brez ozira na dogodke, ki Jih prinaša sleherni dan. Vsem je znano, da niso imeli ti koraki zaželjenega uspeha. Poslednje dni Je bilo deželni vladi mogoče, da opozori zastopnike ameriške komis je prof. Coolidgea, ki biva kot gost v našem mestu, na te razmere. Deželna vlada ve, da je dosegla prt dosedanjih pr,zadevanjih za odstranitev nevzdržnih razmer skrajno mejo potrpežljivosti. Dosedanje delovanje deželne vlade se je moralo v prvi vrsti ozirati na vsem znano težke prehranjevalne razmere, pri katčrih ti vsako motenje prometa bilo škodljivo za Velike dele Štajerske. Diug'. vzroki, ravno tako tehtni, se ne sinejo iz lahko dčumniti razlogov razpravljati. Vendar moramo ugd.oviti, da nismo samo dosegli meje svoje potrpež-Ijivosti, temveč da smo jo celo prekoračili. Deželna vlada ne more i.i noče prevzeti odgovornosti, ako ne more zajeziti upiavičeno elementarno naraščajoče razljuče-nostl naroda. Prei ustiti mora odgovornost za vse to, kar bi še dogodile, onim. ki so proti vsakemu običaju civiliziranih narodov poplačali našo ustreznost s tem, da so videli v njej izpodbudo za nove napade in za zatiranje. Upamo, da bo ves civilizirani svet čul ta naš »bo in da se bo odredilo vse, kar je potrebno, da se prepreči najhujše. Od: oditi se mora takoj izpraznitev protipravno zasedenih ozemelj Murske in Dravske doline. Ce ni drugače n rgeče, naj zasedejo ta ozemlja čete nein-teresirauih držav entente, predvsem ameriške ččte. Mislim, da govorim v zmislu vse zbornice, ako izražam zaupljivo uado, da ne bodo zahteve člavečanštva še na* dalje zatirane. Od svojih dosedanjih Sovražnikov ne pričakujemo ne naklonjenosti, ne podpiranja, temveč samo nepristransko pravico, ki stoji na čelu NVilsonovih zahtev :.a novi red sveta. V tej nadi pričakujemo zaupljivo nadaljnji tazvoj. Deželna skupščina in prebivalstvo Nemške Štajerske bodita preverjeni, da se deželna vlada ne more in ne bo postavila v nasprotje z ljudskim mne-Jom. Skrbel bonr zato, da se objavi vprašanje poslanca Wast:a'na ,mbj • odgovor ter izjava zbornice pc državnem uradu za zdhanjc stvari kar najhitreje pristojnim zastopa: vun zavezriških ' držav, posebno tudi belgrajski vladi,
—* Princ Maks Badeuski predsedniški kand dat v Nemčiji. Dunaj, 23. jan. (L], k. u. — Cehoslov. t'sk. ur.) Dopisnik lista »Neues Wiener Journal« poroča iz Berlina: Schcidcmarifiova stranka in nemška stranka nameravata za predsednika neniške republike princa Maksa Badouskiga.
— Volitve v nemško narodno skupščino. Beri,n, 23. jan. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Doslej jo bilo v narodno skupščino izvoljenih 31 žensk. Scheideman-novi socialisti so izvolili 15 ženskih poslancev, neodvisni 4, centrum 6 in nemški demokrati 4.
-.Češkoslovaška nat (dna skupščina. Praga, 22. jam (LJ k. u.: Cehoslov. tisk. urad poroča: V današnji seji narodne skupščine sr je (dvorila debata o občinskem volilnem redui-V O-hrsb vaški republiki. Poročevalec Jr. Mejaner Je poudarjal, da gre za predlogo dalekosežnega pomena, ker vstbujc tudi narodnostni problem. P.edloga znati, da se bedo veluve vršite povsem demokratično. Sodeloval: so na njei vse stianke, tudi buržoazijci. Poročevalec izraža nado. 'da bodo vse stranke na enak nd-čin skupno nastopate tudi ko bo šlo za socialno in gospoda; sko izenačenje. P-edkga ne služi v prvi vrsti raz-reJn m hibvesom, marveč shiži predvsem narodnostnim vidikom. Bojazen, da bi v tem volilnem redu občinska uprava'prehitro prišla iz rok slojev, ki so s svojim premoženjem navezani na občino in v roke plasti, ki niso dovolj izobražene, je povsem neutemeljena. Volilna pravica ne bo samo splošna, ampak tudi proporcionalna. Socialistične stranke ugodnega trenotka niso izrabile sebi v.prilog, ker žete, da v občini sodelujejo vse plasti, vsi razredi In vse narodnosti. — Poslanec dr. Franta je govoril o smernicah leirn volilnega reda. Te so: Volilno
pravico ima vsakdo, ki je 21 let star iu je tri ir.esece v ! občini nastanjen, ?«iiskam se prizna volilna pravica, istotako vojakom, 'zvoljen more biti, kdor je 25 let star j in je vsaj eno leto v občini nastanjen. Nato je govornik : razpravljal o nemških okrajih. Vladi je -dana pravica, dž j v mešanih občinah v varstvo manjšine ustanovi uprav- j no komisijo. — Poslat ee Nemec opisuje nerazveseljiva j stanje, v katerem je preporala Avstrija pustila deželo. I Edinole demokracia more to stanje zboljšati. Češka de- | mckracijj je češki rarod dvignila nad vse druge na- j rode ,-veta. Edinole demokracija je omogočila, da je češki r.arod dosegel državno samostojnost, ker ga je ona v/sojila (Prtrjevanjo) Nato se Je bavit z občinskimi zastopi in je dejal, e.a je prememba občinskega volilnega reda zlasti potrebna za varstvo občinske lastnine, ki jo zasebni kapital i/.u.t.lja. Potem Je razpravljal o važnosti dela lit je dejal. Kčor bi rad delal, temu se bo del ) preskrbele, kdor i.*. msra delati, bo k delu prisiljen. Delavstvo mora Češkoslovaško republiko zgraditi in delavstvo jo bo mogb braniti zoper vse sovražnike. (Pritrjevanje) — Govorili so še poslanec Horaček, Slavi-ček in Pospišil. Za tern so dot ato prekinili. Ko so bili izvalil' člane posameznih odsekov, so razpravo preložili na jutrišnji dar.
— Nemške trgovske ladje pod kontrolo entente. London, 21. januarja. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča, da bodo / dveh ali treh tednih zopet plule po morju nemške trgovske ladje, in sicer pod kontrolo zaveznikov. Zlasti dobo dovažale prejšnjim sovražnikom živila.
V interesu človečanstva in javnega reda je, tukaj pomagati osvobojenemu ozemlju in sovražnim deželam. Namerava se dovoliti Nemčiji, da bo uvažala večjo množino živil, posebno žita, kondensiranega mleka in masti.
=» Namen mednarodnega socialističnega kongresa. Budimpešta, 23. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poročaj j Bernski poročevalec lista »Vilag« je imel pogovor t Huysmansom, ki je izjavil med dr. nastopno: »K medna- j rodnemu kongresu delavcev smo povabili socialiste ] vsega sveta, tako tudi Nemce, Madžare, Avstrijce in j Cehe. Čehi so poslali tri delegate. Kongres je razdeljčn i iz tehničnih razlogov v dva oddelka, v političen in v gospodarski. Njegov glavni namen je, da vpliva na mi- j rovna pogajanja v Parizu: naše prvo najbolj aktuelno j vprašanje zveze narodov. Kar se tiče gospodarskih vpra- ' šanj, bi bila najidealnejša rešitev.
-=> V svrho socializacijo rudnikov. Merseburg, 22. jan. (Lj. k. u.) — Brezžično.) Delavski svet za vladni . okraj Merseburg je vse rudnike (za premog, kalij, baker j in svinec) z namenom, da jih čimprej socializira, stavil pod nadzorstvo višjega rudniškega urada. Ako bi se proti socializiranju rudokopnega obrata pojavil odpor, ga bo delavstvo strlo z generalnim štrajkom.
— Namen potovanja švicarskega predsednika, 7. c- 1 neva, 22. januarja. (Lj. k. u.) Kakor poroča neki tukajšnji list, .je potovanje švicarskega predsednika Gustava Adorja v Pariz v zvezi z namenom aliirancev, Nemčiji prepovedati izvoz denarja. Ce bi se ta namera izvedla, bi to imelo za Švico usodepolne posledice, ker ne bi dobila zneska 600 milijonov frankov, ki jih Nemčija Šv-ol dolguje za industrijske izdelke. Izpadek te svote bi po-menjal pravo finančno katastrofo in bi povzročil ustavitev obrata velikega števila švicarskih tvornic .
Strah pred boljševizmom in za zvezo narodov. Pariz, 22. jan. (Lj. k. n.) Agence Havas poroča: V včerajšnji dopoldanski in popoldanski seji predsednika Wil-sona in ministrskih predsednikov združen h in asoclira-nlh držav je bivši danski poslanik ScEurenius v Petrogradu zelo odločno izjavil z ozirom na boljševiški režim in anarhistične razmere v Rusiji, da ni prej mir mogoč v Evropi, dokler bodo obstajale te razmere. Intervencija v Rusiji bi bila sicer potrebna, vendar pa je mnenja, da se lahko izvrši brez nadaljnlh pošiljatev vojaštva v Rusijo. Brez dvoma je, da bodo osebe, ki so strokovnjaki v ruskem vprašanju, v imenu entente na mejah Rusije uvedle preiskavo. V jutrišnji dopoldanski seji se bodo pričeli porazgovori o problemih, ki so v zvezi s Poljsko. Zvezne vlade, posebno ameriška, so dobile sporočila, da tamkaj boljševizem sedaj napreduje. Rdeči gardisti korakajo proti Varšavi, vsled česar Je potrebno, da zavezniki pomagajo Poljakom. Posebno naj za opremo čet pošiljajo vojni materijal in strelivo. Vsi ti problemi bodo brez dvoma rešeni že jutri. — V torek so zastopniki petih velesil pričeli razgovor o vprašanju načina posvetovanja. Imenovane bodo komisije, ki bodo razmo-trivale različna vprašanja. V bistvu se je do sedaj skle-nilo, imenovati dve taki komisiji, in sicer eno za razmo-trlvanje vprašanja o odškodn.ni, ki jo je zahtevati od Nemčije, in drugo za vprašanje družbe narodov. Pričakuje se, da bo skupna seja konference v petek ali soboto. Na tej seji bo predsednik VVilson predložil spomenico, ki jo je sestavil glede zveze narodov in- ki Jo Je sprožil on sam. Ravno tako bodo ponosna odposlanstva o tetn vprašanju predložila svoja dela. Nato se bo izvolila komisija, ki bo razmotrivala različne spomenice In bo poročala o njihovem končnem besedilu. Leon Bourgeois bo zastopal Francijo v tej komisiji.
— Grčija postaja pohlepna. Pariz, 23. Jan. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Grško odposlanstvo na mirovni konferenci je izročilo generalnemu tajništvu mirovne konference dopis, ki vsebuje posebne teritorijalnč zahteve grške glede severnega Epira, Tracije, Male AzijtS, Carigrada in severnih sredozemnih otokov
I
1
— Ljeninov proglas na delavce. Haag, 22. jan. (Lj. j k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Ljenin je v Petro- j gradu izdal proglas, v katerem poživlja boljševiške de- ! lavce in vojake na skrajni odpor proti francoskim in angleškim kapitalistom.
— Monarhisti na Portugalskem. Madrid, 21. januarja. (LJ. k. u.) »Agence Havas« poroča: Na mejo dospela brzojavka iz Porta javlja, da so včeraj zvečer proglasili pred mestno hišo monarhijo v navzočnosti čet. Le v Valenci de Minho se je branil tamošnji poveljnik, odstraniti republikansko zastavo, češ, da ni premagan od monarhistov. Zdi se, da pridobiva monarhistično gibanje tal tudi v Lizboni. Številni republikanci beže na Špansko.
Monarhistično gibanju na Portugalskem. Pariz, 22. januarja. (Lj. k. u. — Dun. kor. urad.) Listi poročajo iz Madrida, da se monarhistično gibanje razširja. Bivši kralj Manuel je baje na krovu neke ladje pred Lizbono.
— Irski sinfainovd. London, 22. januarja. (Lj. k. u. — Dun. kor. urad.) Reuterjev urad poroča: Takozvani novorepublikanski kongres, ki se ga udeležuje 30 do 40 sinfajnovcev, članov parlamenta, se je danes sešel. Predvsem je bila sprejeta izjava, v kateri se zahteva ustanovitev irske republike in odstranitev angleških posadk.
— Posvetovanje predsednika Wilsona. Pariz, 21. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad »Agence Havas« ob-
| javlja uradno vest, da je bilo v torek posvetovanje pred-! sednika Wilsona, kakor tudi predsednikov in ministrov ] za zunanje stvari združenih in asociiranih držav v na- i 1 vzočnosti zastopnikov Japonske, in sicer v poslopju mi- j j nistrstva za zunanje stvari. Dopoldne je danski poslanik j j Scavenius obširno poročal o položaju v raznih delih Ru- i \ sije. Popoldne se je posvetovanje o istem predmetu na- j daljevalo in upajo, da bodo v seji v sredo zjutraj formu- i tirali končni predlog. Razpravljali so tudi o načinu raz- : delitve dela na konferenci.
— Izid volitev v Renski Palaciji. Berlin, 23. jan. (Lj. k. u.) VVolffov urad poroča: Z izidom volitve v Renski Palaciji je sedaj znan volilni izid iz vseh 37 volilnih krogov. Volilna statistika je sicer nejasna, gotovo pa je, da socialnodemokratična večina ni mogoča, ako tudi se računajo 4 mandati kmetiške zveze k socialni demokraciji.
— Strankarski shod neodvisnih socialistov v Llp-gkem. Leipzig, 23. jan. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča:	Izredni strankarski shod neodvisnih socialistov, sklican na dan 2. februarja v Berlin, prinese baje veliko presenečenje. Govore, da se neodvisni socialisti in večinski socialisti dogovarjajo o zopetni združitvi.
S seje Narodne vlade SHS.
Z 49. seje v Ljubljani z dne 20. januarja 1919.
Narodna vlada je naročila v seji dne 9. januarja t. 1. poverjeništvu z finance, naj se odpovedo trimesečno vse pogodbe s trafikanti in oddaje trafik na novo razpišejo v korist invalidom. S tem Narodna vlada ne namerava zadeti potrebnih ljudi, ki jim je začasno posest trafike, eksistenčni pogoj, ampak revidirati v korist invalidom nekorektnosti s socialnega in narodnega stališča, ki so se dogajale pri oddaji trafik v bivši Avstriji. V smislu tega sklepa izda poverjeništvo za finance naredbo, s katero se odpovedo trimesečno vse pogodbe s trafikanti in oddaje trafik razpišejo na novo. Vsak dosedanji najemnik ima pravico, prositi za zopetno podelitev. Prednost pri novi oddaji trafik imajo dosedanji najemniki, ako so potrebni, sicer pa invalidi.
Pisarniški pristav Alojzij Dular pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani se pomakne v VIII. činovni razred z naslovom pisarniškega ravnatelja.
Poverjeništvo za javna dela se pooblasti, da izvrši vse predpriprave, ki so potrebne, da se začne pri nas izdelovati bakrena galica v zadostni množini za potrebo jugoslovanskih vinogradnikov. Prouči naj tudi proizvajanje elektrolitnega bakra.
Dosedanji Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem se izpremeni v Obrtno pospeševalni urad države SHS. Delokrog novega urada ostane v bistvu isti, kakor je bil delokrog Zavoda za pospeševanje obrti. Razširi se le v toliko, da veleindustrijci ne bodo izključeni. Podrobnosti določa posebna naredba.
Da se uredi oddaja demobilizacijskega blaga posameznim stanovom, se razglaša nastopno:	kmetje,	ki
žele dobiti predmete iz demobilizacijskega blaga, naj se zgiase pri poverjeništvu za kmetijstvo, obrtniki pri Obrtno-pospeševalnem uradu, trgovci in industrijci pa pri trgovski in obrtni zbornici.
Z Dunaja je prišlo poročilo, da odpošlje Nemška Avstrija takoj za Slovenijo kupljeno sol in užigalice. V kompenzacijo pošlje Narodna vlada v pričetku prihodnjega meseca v smislu dogovora z Nemško Avstrijo nekaj vagonov moke in fižola.
Odobri se načrt naredbe celokupne vlade glede pobiranja občinskih doklad v Ljubljani.
Agrarni višji geometer I. razreda Ferdinand Cor-mak se pomakne v VII. činovni razred. Agrarni višji geometer II. razreda Srečko Justin se pomakne v VIII. činovni razred. Obe imenovanji veliata od 1. januarja 1919.
Za študlranje v inozemstvu je prosilo za podporo 192 visokošolcev. Narodna vlada bo dala podporo tistim potrebnim dijakom, ki ne . morejo nadaljevati svojih študij v Zagrebu. V ta namen se dovoli za dobo do konca
tekočega leta poverjeništvu za uk in bogočastje kredit do zneska 120.000 K.
Slikarju Ivanu Vavpotiču plača Narodna vlada potno stroške, da se pelje v Pariz in uredi slovenski del na umetniški razstavi, ki se je priredila ob priliki mirovne konference.
(O poteku pogajanj za premirje v Gradcu in njihovih uspehih ter o posredovanju ameriških častnikov Milesa in Kinga se je poročalo časopisom neposredno po seji in so listi tozadevno poročilo prinesli že 21. januarja t. 1.).
Dopisi.
Shod tobačnega delavstva, ki se je vršil pretekli pc- ' tek popcldati v ljubljanskem Narodnem domu, je bil tako dobro i b,skan, da sta bili obe restavracijski sobi pre-naprilrjeni fchcd je vodil sodr. Zupan, poročala sta pa ss. R o z r.’ a n Loj?e in Kocmur. Prvi je govoril k dogodkom v tovarni radi krivične aprovizacije in o uspehih oz. rouj-pehih, ki jih je imela intervencija zaupnikov pil i azilih Citlastvih. Sodr. Kocmur je v daljšem govoru pojasnjeval scOat.je razmere in potrebo organizacije. Navzoči so c komu živahno pritrjevali. Po razpoloženju na shodu sodeč, se bo organizacija tobačnega delavstva liubliantktgu Itpo razvila.
Shod natakarjev v Ljubljani. Dne 8. t. m. so imeli ljubljanski brezposelni in zaposleni natakarji prav dobro obiskani sestanek, na katerem so se pomenili o svojih stanovskih razmerah. Sklenili so ustanoviti strokovno društvo natakarjev za celo Jugoslavijo, nadalje da stopijo v dogovor z društvom hrvatskih konobarjev. Izvoljen je bil pripravljalni odbor za organizacijo. Sklenilo se je dalje oddati vladi SHS spomenico proti porabi ženskih mo';i v večjih gostilnah in kavarnah, ker je mnogo natakarjev, ki so se vrnili iz vojne, brez posla, ter dalje, da se naj ustanovi šola za vajence. Sprejem natakarjev v prejšnje službo je zakonito zajamčen. Nedopustno je tudi, da se gospodarjem, ki niso strokovno izobraženi, dopuščajo vajenci. V prvi vrsti gredo službe domačinom, ker slovenski natakarji tudi v sosednjih državah ne dobe službe. Obenem zahtevajo ter naprošajo zborovalci obrtnega nadzornika, da se delavski red, • uveden leta. 1909., zopet upostavi za vse uslužbence stroke, izrekli so se tudi za dveletno učno dobo. S tem so udeleže lei prav jasno pokazali, da se je tudi ta stroka uslužbencev začela zavedati, da je le v združitvi moč. Izrekli so. končno željo, da se zakonito uvede učna spo-sobljenost v večjih mestih in letoviščih pri oddaji koncesij za obrt.
Iz Javorniške tovarne. Naš inženir Lukman se nika- ’ kor ne more sprijazniti z mislijo, da ima sedaj tudi delavstvo besedo. On še vedno misli, da še živimo v časih, ko je pošiljal izmučene delavce k vojaškemu vodju, ki je bil zaščitnik tukajšnje tovarne. Ko so uvedli osemurni delavnik, je tudi on hotel imeti glavno besedo. Kljub vsem protestom delavstva je hotel, da bi delali od sedme ure zjutraj do štirih popoldan. V torek, 14. t. m. so se zbrali vsi delavci pred pisarno ter zahtevali, da delajo od šeste ure do dveh popoldan. Toda inženir Lukman, je kričal na vse pretege, da tega ne dovoli. Ko pa je začul klice: »Ven ž njim«, tedaj mu je ušla vsa korajža v hlače, jo naglo odkuril na električno železnico in se odpeljal na Savo. Kar smo zahtevali, smo tudj dosegu.
Ko je še obstojala bivša Avstroogrska, je rekel ta Iju-beznjivi inženir Lukman mojstrom, da bode vse nenem-ške mojstre in predvsem delavce pometal na cesto. Seve, to je bilo še ob času, ko smo bili pod zaščito bajonetov. Svetujemo mu, -naj bo v tem oziru nekoliko bolj lojalen, drugače bomo tudi na Javorniku prejeli za metlo, da tudi po pisarnah malo pomedemo. Kakor so savški apostoli poskrbeli Petrnelu častno spremstvo, tako bomo tudi na Javorniku isto preskrbeli Lukmanu.
Iz Tržiča. Te dni se je uredila organizacija predil-niškega delavstva. Odbor sestoji iz sledečih sodrugov in sodruginj. Predsednik: Snoj Henrik, namestnik Kustofer Franc, tajnik Luka Logar, blagajnik Pregelj Rudolf, odborniki Cundrič Ivan, Stegnar Roz, Klemenc Angela, Cuderman Marija; revizorja računov sta sodr. Švajger Jurij in Friderik Maly. — Organizacija je nujno potrebna. Želeti je, da vsi vanjo pristopijo. Doba je važna in naloga delavstva je, da stori vse, kar se da, v svoj prid in v zagotovitev boljše bodočnosti. _________________________
Shodi.
Dno 25. januarja 1919:
Ptuj ob 6. zvečer, poroča sodrug K o c m u r.
Studenci (pri Mariboru) ob 6. zvečer.
Dne 26. Januarja 1919.
Kamnik ob 10. dopoldne pri Fajdigi. Poroča sodrug
dr. L e m e ž.
Vrhnika ob 3. popoldne, poroča inž. sodr. A. Š t e b i.
Poljčane ob 2. popoldne pri Baumannu, poroča sodr. Kopač.
Celjo ob 7. zvečer »pri Zelenem travniku«, poročata sodruga Kocmur in Kopač.
Štore ob 2. popoldne, poroča sodrug Kocmur.
Fa| (pri Mariboru) ob pol 4. popoldne.
Školja Loka: V nedeljo, dne 26. t. m. ob 9. dopoldne se bo vršil v gostilni »pri Novem svetu« v Škofji Loki sestanek članov politične organizacije JSDS. Nihče naj ne manjkal
Ustanovna skupščina stavbinskih delavcev v Ljubicam so bo vršila v nedeljo, dne 26. t. m. v restavraciji »Naro inega doma« ob 9. dopoldne. Zidarji, stavbeni delovodje, Mesarji, tesarji, slikarji, krovci in pomožno delavstva naj se udeleži tega ustanovnega zbora »Osrednjega društva stavbenih delavcev v ozemlju SHS«. — Pripravljalni odbor.
Za«;orJa ob Savi. V nedeljo, dne 26. t. m. ob 2. uri Popoldne so bo vršil v dvorani gospoda R. Mihelčiča ja-ven tjudski shod z dnevnim redom: Naš tisek in politična "Kanizacija. Sodrugi in sodružice vsi na shod.
Zagorje ob Savi. V nedeljo, dne 26. t. m. se vrši ob • mi donoldne v poslopju konsumnega društva v Za-'Wrju se;.i v:eh 40 zaupnikov. Prosi se torej vse sodruge, Ji se se.;; zanesljivo udeleže.	M.	Cobal.
V Hi ( dboi nlki že lezničarske veselice ki se je vršila
■dne
3' jaruarja 19Is>. v Narodnem domu, da se zagotovo
snidejo v mdeljo, dne 26. januarja ob 3. uri popoldan v gostilni pri Podobniku, važno je za vsakega odbornika »facli sklipuih računov. — Hartman F., predsednik V0s. odbora.
Javen politični shod v Radovljici se bo vršil v netijo, dne 26. t. m. popoldne. Kraj in uro še naznanimo, oiočata ss. poverjenik Ant. Kristan in dr. M. Korun iz iubljane: Politični položaj. Delavski tisk. Po shodu raz-?0v°r o konzumni organizaciji.
"Vlbno pri Radečah, v nedeljo, 26. t. m. ob 11. dopoldne v gostilni gosp. Kmetiča. Poroča sodrug Piči-11 *iz l?:it5eč.
Umetnost in književnost.
Iz gledališke pisarne. Petek: 24. t m • Ivo Vojnovič: »Srnrt majke Jugovičev« - »A« abonement. Zvečer ob pol 8. Sobota: 25. t. m. Ivan Cankar: »Kralj na Betajnovi« — Izven abonementa. Zvečer ob pol 8. — Nedelja: 26. t. m.: Ivan Cankar: »Kralj na Betajnovi« — Izven abonementa. — Popoldne ob pol 3. — Čajkovski): evgenij Onjegin« — Abonement »B« — Zvečer ob pol ' i ~ v soboto gostuje Ignacij Borštnik v Cankarjevi drami »Kralj na Betajnovi«.
»Jugoslavija u svijetlu statistike«. Jaso Lakatoš je szdal v Zagrebu pod tem naslovom brošuro, bogato statičnih podatkov iz zedinjene države SHS. Knjižica je Vflo zanimiva, priložen ji je tudi zemljevid celokupne Jugoslavije. Cena brošuri 6 kron.
Vestnik „Svobode“.
Ustanovni >.bor podružnice za Jeseniško okrožje bo v nedelje, dns> 26. januarja, ob 3. uri popoldne, pri Wer-
® Su na savl. (Vročevalec iz Ljubljane. — Sodrugi, so-U^ce, ud' ližite se tega zbora naše kulturne organizacije! Pred zborom ob 2. popoldne predavanje sodr. "riavca: Demokratizem in Jugoslavija.
Dnevne vesti.
Radi prehrane pojde te dni komisija, obstoječa iz
poverjenikov Pogačnika, Remca, dr. Trillerja, dr. < avčarja in sodruga Antona Kristana, v Zagreb, da Se dogovori s kompetentnimi faktorji o vsem, kar je potrebno. Urediti je treba redno pošiljanje moke, fižola, Itrompirja in masti.
- Člani bolniških blagajn in bratovskih skladn«c, ki so odborniki te'i zavr.dov, se opozarjajo, da se v Ljub-Uani snuje Zveza bi lniških blagajen na slovenskem o^rnlji, kateri tolike pristopijo vse okrajne, obratne,
*	in društvene bolniške blagajne in bratovske
Kudn ce. Temeljem naredbe poverjeništvu za socialno skrbstvo s«; pristop iehko zgodi ne sklep načelstva, ka-'eri sklep pa je t-fba predložiti prvemu občnemu zboru, a Ka naknadno odobri. Pri obratnih bolniških blagajnah Jn bratovskih skladbicah je za pristop potrebno tudi pri-rdib obratnega lastnika. Sodrugi naj vplivajo, da bodo 'se blagajne pusiopile. Naslov za dopise: Zveza bolm-Sk.h rlagajen v Ljubljani, Turjaški trg št. 4, I. nadstr. -a i ucve . iti ... til.uarja sklicani ustanovni občni zbor se je moral preloži , „a poznejši čas in bodo blagajne -Članu-c o vršit v. znera pravočasno pismeno obveščene.
— Zdravstveno Stanje mestne občino ljubljanske v ^asu od 12. do 18. januarja 1919: Novorojencev je bilo ^3, l mrtvorojenec; umrlo je 23 oseb (11 domačinov, 12 tujcev); za jetiko je umrlo 7 oseb (med njimi 5 tujcev),
različnimi boleznimi 15 oseb, 1 za pljučnico. Za kužami boleznimi je obolel za Škrlatico 1 domačin, za di-terijo 1 domačin in 1 tujec.
— Rekurze v zadevi vzdrževalnega prispevka je jJAslavljati na Državno komisijo za preživljanje v Ljub-
atli. Lc rekurzi v zadevi amerikanskih in begunskih D°dpor naj se naslavljajo na poverjeništvo za socialno Srbstvo.
.	—	Za	srbsko siročad je daroval g. dr. Ivan Oražen
K in občina Podgorje 110 K 40 vin.
— Sol In vžigalice iz Nemške Avstrije. Sol in vžigalice, ki jih je naročila Narodna vlada v Ljubljani v Zameno za moko in fižol na Dunaju, se nahajata že na Dotu, kakor poročajo z Dunaja.
d Odsek za okupirano ozemlje, Dunajska cesta, Zineva hiša, potrebuje brošuri »Aus dem Vilajet KSrn-en« in »Die nationale Abgrenzung in Siiden*. Kdor ima, ai takoj ali vsaj v dveh dneh pošlje pisarni O. z. o. o.,
Cr lih potrebuje komisija za Koroško.
— Tresič-Pavlčič. Piše se nam: O znanem dalmatinskem pesniku dr. Tresič-Pavičiču sc v slovenskih časopisih zadnje dni preveč piše. Razburilo je duhove pri nas, ko se ]e poročalo, da je kot tajnik bivšega srpskega ministrskega predsednika odšel v Pariz. Dr. Tresiča-Pa-vičiča ni jemati preveč resno. Mož je pesnik, ima bujno domišljijo — kot politika pa ga ne ceni nikdo, ker ni —-politik. Njegova mnenja so le zanj merodajna. Belgrajska vlada ga predobro pozna iz vseh stranij. Pri »prevzemanju« brodovja je igral vlogo, ki je že povzročila obilo zabave.
— Razpustitev marenberškega okrajnega šolskega sveta. Narodna vlada SHS v Ljubljani, oddelek za uk in bogočastje, je razpustila okrajni šolski svet v Maren-bergu ter poverila njegove posle do nove sestave okrajnemu glavarju SHS v Sloyenjemgradcu.
— Oddaja živine v mariborskem okraju. Na zborovanju kmetskih zaupnikov in drugih interesentov 21. t. m. so j0 dosegel glede rekvizicije živine sporazum, da mariborski okraj, ki so ga Nemci z rekvizicijami tako Izžemals, da se število goveje živine od leta 1916. do sedaj znižalo za oKriglo 18.000 glav, oddaja od sedaj mesecu'! lc 15 l glav. Maribor, vojaštvo in železničarje morata osic*bivati ljutomerski in slovenjegraški okra).
— MarUioiski ckrajnl šolski Svet. V mariborskem okrajnem šibkem s\etu je uradni komisar okrajnega zastopa imeneval :.asrcpne gospode: Odvetnike dr. Kodermana, dr. Ji^.ipa Leskovarja in dr. Rozino, profesorja Iva Vn-5.eju ir. urednika Frana Zebota.
— Smrt hrvaškega politika in pisatelja. Včeraj zjutraj je umrl v Zagrebu bivši vel.ki župan zagrebški in hrvatski pisatelj Bude pl. Budisavljevič, oče poverjenika za notranje zadeve dr. Sergeja Budisavljeviča.
— »Zastava« v Novem Sadu. V Novem Sadu je zopet začel izhajati srbski radikalni list »Zastava«, ki so ga ustav.le takratne oblasti.
— Zaplemba papirja v Belgradu. Iz Zagreba poročajo, da je odredil prehranjevalni minister v Belgradu zaplembo papirja v korist belgrajskega časopisja, ker so mnogi trgovci s papirjem na neverjeten način ljudi odirali s papirjem.
— Ječmen za časopisni papir. Iz Zagreba pišejo: Kakor smo izvedeli iz poučene strani, je dovolil minister za prehravo v Belgradu izvoz 20 vagonov ječmena v kompenzacijo za 60 vagonov časopisnega papirja za belgrajsko, zagicbško, ljubljansko in sarajevsko časopisje Izvozno dovoljenje velja za Nemško Avstrijo.
— Čisti dobiček Avstro-ogrske banke znaša za 1. 1918. 54,647.402 K 55 vin. Glavnemu občnemu zboru se predlaga dividenda 70 K, za delnico 5%, proti 134 K v prejšnjem letu.
— 100 vagonov petroleja Iz Galicije. Trgovinsko poverjeništvo v Zagrebu je prejelo iz Oalicije ponudbo za 100 vagonov petioleja. Ponudbo je poverjeništvo sprejelo in bo t'1 bavo uredilo trgovinskim potom.
--- Anici iška mast na Predarlskem. Na Predarlsko je dospela prva pešiljatev maščobe iz Amerike. Mast že razdeljujejo po r.ekatcrih krajih po 25 dkg za osebo po 2fi kron zu nepremožne.
— Osleparil jo jo za kavo. Na Jelačičevem trgu v Zagrebu se dobi vsega in tudi kavo. K prodajalki kave je prišel neki vojak in hotel kupiti dvanajst kilogramov kave po 75 kron. Prodajalka mu odmeri zahtevano množino kave, vojak pa ji da le 100 kron in jo poprosi, naj gre z n j .m do Prcradovičeve ulice, kjer dobi še ostalih 800.kron za kavo. Ko sta prišla do neke gostilne v tej ul-ci, ji je vojak dejal, naj malo počaka in odide v gostilno. Vojak je odnesel kavo, prodajalka pa ga še vedno čaka pred gostilno, ako se že ni naveličala čakati nanj.
-- David pomilcščen. Cim. kor. urad poroča: Držami svet je prmilestil F.mn Davida, ki so ga porotniki otno l li na smrt na v\šahii, na dosmrtno ječo.
— Žrtev izmozgovalca. Na Dunaju se je seznanil neki trgovski nastavljenec še leta 1913. s pustolovskim Mali-czekom, ki je tako dolgo iskal z njim prepira, da je nesrečna žrtev proti njemu zagrešila nekaj pregreškov, kaznjivih po kazenskem zakonu. Maliczek je hotel to izkoristiti iv izmozgal iz njega z grožnjo, da ga sicer toži, približno 22.000 kron. To je trajalo do leta 1915., ko mu je moral dati trgovski nastavljenec še svoje zadnje prihranke v znesku 3200 kron. Ko pa je slednjič prišel Maliczek k njemu z zahtevo, da hoče odkupiti svojo molčečnost za 1C 000 kron, ga je dal trgovski nastavljenec aretirati.
— Stavka v Bombaju. Amsterdam, 22. januarja. (Lj..
“• Uun- urad.) »Nieuve Rotterdamsche Cou-
rant« poroča: V Bombaju je pričelo stavkati 20.000 tvor-niskih delavcev. Pričakujejo, da se bo stavkarsko gibanje še razširilo.
Zadnje vesti.
Položaj na Koroškem.
Ljubljanski korespondenčni urad poroča .e 23. januarja ob šestih zvečer iz uradnega vira:	Pri Podrožici stoječe nemške čete ne
respektirajo premirja. Tisti dan, ko se je premirje sklenilo, so ob polu desetih dopoldne streljali iz topov. Ponoči od včeraj do danes Pa so en častnik in dva moža iz pušk proti tunelu izstrelili 14 krogel. Naše moštvo se je
moralo umekniti v zaklone. Stotnik Martinčič je pri nemškem vojaškem poveljništvu proti tej kršitvi premirja protestiral in izjavil, da bo smatral premirje za šiloma prerušeno, ako bi Nemci še enkrat jeli streljati. Svoj protest je priobčil tudi ameriški komisiji. — Pripomniti je, da Nemci ne taje, da so streljali.
Trumbičeva izjava o smereh njegove politike.
Reka, 23. jan. (Lj. k. u.) Italijanski listi priobčujejo razgovor ministra za zunanje stvari dr. I rumbiča z zastopnikom »Tempsa«. l)r. Trumbič je izjavil med drugim: Moje politično aelovanje zadnjih 30 let je znano. Vedno ' sem stremil za dvema ciljema, za ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v prvi vrsti in za sporazum svojega naroda z Italijani. Za prvi cilj sem delal z vso močjo v zvezi s svojimi tovariši v jugoslovanskem odboru ves čas med vojno. Politično edinstvo Jugoslovanov je danes gotovo dejstvo. Danes imamo samo eno vlado zedinjenega kraljestva SHS. In ta vlada bo imela svoje delegate na mirovni konferenci. Srbski delegati v Parizu so zato v resnici delegati Jugoslavije. Delegatov, ki bi predstavljali samo Srbijo, med njimi ni. Za svoje živ-Ijenske cilje hočem delati še naprej. Prepričan sem, da je mogoč pravičen sporazum z italijanskim narodom. Tak sporazum je tudi potreben, ker ga zahtevajo svetovni interesi našega in drugih narodov.
S konference tržaške ital. soc. dem. stranke.
Trst, 21. jan. (Lj. k. u.) Včeraj zvečer je bila skupščina socialnodemokratične stranke. Po žalni manifestaciji za umorjena nemška socialista Liebknechta in Rozo Luksemburgovo je skupščina volila nov politični odbor. Predsednikom je bil izvoljen poslanec Pittoni. Skupščina je ponovno pozvala vse socialistične mestne svetnike, ki tega niso še storili, naj takoj odlože svoj mandat kot mestni svetovalci. Obenem je sklenila, da ne sme noben organiziran socialist sprejeti mesta ali funkcije v javnih institucijah, .ako mu stranka tega ni dovolila, sicer bo izgnan iz stranke.
Tržaški delavci spominu Liebknechta in Roze Luksemburške.
T r s t, 19. jan. (Lj. k. u.) Vsled vesti o umoru Liebknechta in Roze Luksemburgove so včeraj popoldne ob polu treh vsi delavci tukajšnjih ladjedelnic zapustili delo in odšli v Delavski dom, kjer se je glasom »Lavorato-reja« več govornikov spominjalo važnosti in pomena umorjenih in obsojalo umor. Po tej žalni manifestaciji so se zbrani delavci mirno razšli.
Spomenica tržaških strokovnih organizaciji.
I r s t, 20. jan. (Lj. k. u.) Kakor znano so socialistične strokovne organizacije nedavno predložile guvernerju, občini in organizaciji delodajalcev zahtevo, naj se z ozirom na razveljavljenje kronske valute in z ozirom na veliko bedo v Trstu izplačujejo mezde v lirah ali parah, ne pa v kronali. Guverner je v osebnem pismu, naslovljenem na strokovne organizacije, obljubil svojo podporo glede te zahteve in je , izjavil, da bo izposloval, da bodo ladjedelnice in drugi industrijalni zavodi plačevali mezde v lirah tako kakor jih dobivajo iste kategorije delavcev v Italiji in da se bo po konzumnih zadrugah razdeljeval najpotrebnejši živež po nižjih cenah. Ker se je izvršitev te obljube zategovala in ker je po drugi strani aprovizacij-ska komisija stavila ta teden na prodaj živila ne samo nič ceneje, nego še dražje, kakor običajno (n. pr. fižol) so davi delavci tukajšnjih ladjedelnic in nekaj večjih metalurgičnib zavodov, med katerimi je bilo to mezdno gibanje najbolj živahno, zapustili delo in odšli v Delavski dom, da se informirajo o napredku gibanja. Zato so voditelji strokovnih organizacij šli h guvernerju po pojasnila in zvečer so ijneli zaupniki stavkujočih, ki so se jim pridružili zaupniki raznih drugih kategorij, sestanek. Tam so voditelji poročali o koncesijah, zagotovljenih po guvernerski oblasti. Sestanek za upnikov je sklenil sklicati za jutri zjutraj velik shod delavcev v gledališču Rossetti. Shod nai sklepa o nadaljnjem postopanju proti koncesijam. Ves dan je vrvela okolo Delavskega doma velika množica delavcev, ki so vzklikoma dajali duška svoji nezadovoljnosti. Glede ladjedelnic je omeniti, da je gubemijska oblast pred nekaterimi dnevi imenovala civilne komisarje za ladjedelnico v Sv. Roku in Stabili-mento Tecnico ter v industrialni delavnici Spengherjevi, ki prevzemajo vodstvo teh zavodov.
Shod ladjedelskib delavcev v Trstu.
Trst, 21. jan. (Lj. k. u.) Davi je bil v gledališču Rossetti shod stavkujočih ladjedel-niških delavcev in raznih drugih kategorij. Zborovalci so napolnili veliko gledališče. Tajnik strokovnih organizacij je poročal, da je na zopetno včerajšnje posredovanje zastopnikov organizacij zagotovila gubernijska oblast, da se čimprej uvede izenačenje mezd v lirah tako kakor jih imajo delavci v kraljestvu, in sicer z veljavo izza dne 1. januarja 1919 in da se bo na račun tega poviška prihodnje dni v vseh ladjedelnicah v Trstu, v Miljah in v Tržiču ter v industrialnem zavodu Spangherjevem izplačalo vsem delavcem, zaposlenim ženskam in vajencem vsakemu po 100 K. Za delavce pri drugih tvrdkah in zavodih se bodo dosegli isti pogoji. Poleg tega bo dovoljeno tudi znižanje cen za najpotrebnejša živila. Po daljši debati je bil z vsemi glasovi proti petimi glasovi sprejet dnevni red, glasom katerega se delavci zadovoljujejo z danimi koncesijami. Na podlagi tega sklepa je stavka ladjedelniških delavcev končana in mezdno gibanje tukajšnjega delavstva s temi provizornimi ukrepi zazdaj odgo-deno.
Protest avstr ;|skili Nemcev proti razpustu občinskega sveta v Mariboru.
D u iraj , 23. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: NemSko-avstrijska vlada je vložila pri Narodni vladi v Ljubljani protest proti razpust-tvi občinskega zastopa v Mariboru in okrajnega zastopa v Ptuju. Protest sc opira na dejstvo, da se uradni delokrog navedenih avtonomnih oblastev razteza na ozemlje, katero državno pripadnost je treba označiti vsaj kot dvomljivo. Ker sta si obe sosednji .državi edini v tem, da se v spornih pokrajinah določi njihovo končno pripadnost šele na mirovni konferenci, se je treba izogibati vsem odredbam, po katerih bi bili zasebniki ali avtonomne oblasti zaradi stremljenja, pripadati tei ali oni državi, ovirani v njihovih pravicah. Pričakuje se, da se bodo odrejene razpustitve čimprej razveljavile.
Demonstracije brezposelnih v Budimpešti.
Budimpešta, 23. Januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poročp; Danes so zborovali tukaj brezposelni delavci. Po zborovanju se je množica napotila k poslopju »Pesti Hirlapa«, ki je v svojem uuhasftjOm uvodniku razpravljal o brezdelju in o delomržnji. Množica je razbila okna upravniltva in izložbe lista, vdrla nato v poslovne prostore in razdejala tamkaj opremo in raztrgala poslovne knjige. Del množice je skušal vdreti tudi v tiskarno, vendar pa mu je domača oborožena straža zabranild vhod. Medtem je dospelo redarstvo in Narodna straža na lice mesta. Demonstrantje so se nato razkropili.
Reforme v češkoslovaški republiki.
Praga, 23. jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Današnja seja narodne skupščine je nadaljevala generalno debato o zakonskem načrtu o splošni volilni pravici. Centralist Burian se je zavzel za žensko in za proporcionalno volilno pravico. — Slovaški poslanec Devečka je izrazil zadovoljstvo slovaških poslancev. Želel je le, naj bi na Slovaškem zakon stopil kasneje v veljavo, ko se bodo tam razmere ustalile. — Posl. Bokstei-nova se je zahvalila, da predloga predvidja tudi žensko volilno pravico. — Posl. dr. Šra-i-sek (kat. ljudska stranka) je zastopal stališče svoje stranke. Med njegovim govorom je prišlo do nesoglasja med dr. Šramkom in socialnimi demokrati.
Regent Aleksanderr odpotoval v inozemstvo.
B e 1 g r a d , 23. jan. (Lj. k. u.) Jugoslovanski dopisni urad poroča: Prestolonaslednik Aleksander je davi ob 9. odpotoval v inozemstvo. Pred svojini odhodom je-podpisal ukaz, s katerim v zmislu člena 53. državne ustave odreja, da za njegove odsotnosti opravlja njegove posle ministrski svet.
Hrvatski ban se bo pogajal s strankami.
B e 1 g r a d , 23. jan. (Lj. k. u.) Jugoslovanski dopisni urad poroča:	Čim se novi ban
dr. Paleček vrne v Zagreb, stopi s hrvatskimi političnimi strankami v zvezo, da sestavi novo vlado. V glavnem se bodo vršila pogajanja med srbsko-hrvatsko koalicijo in Starčevičevo stranko prava.
Protest proti izpremembi ključa za zastopstvo v Državnem vječu.
Ministrski predsednik Protič! Belgrad. Ker nas je 1,600.000 Slovencev in 160.000 tujcev, zato vztrajajo Vseslovenska ljudska stranka, Jugoslovanska demokratska stranka in Jugoslovnska socialno demokratična stranka na minimalnem ključu 38 članov državnega vječa ter prosijo, da ministrski svet spremeni svoj sklep in prizna Sloveniji omenjeno število. — V imenu strank dr. Korošec.
Vesti o boljševiklh iz štokhohnskih kovačnic.
Berlin, 23. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Glasom semkaj dospel.h vesti iz Stockholma, je do-znal ostlandski časopis »Sozialdemokraten*, da je Trockij brzojavil Sinovjevu, da bodo boljševiki bržčas primorani izročiti Petrograd brez boja. Trockij javlja, da so bili boljševiki na severu popolnoma poraženi, ker so se čete, z generali na čelu, pridružile sovražniku. Od četrtka stavka v Petrogradu 60.000 delavcev.
Maščevalni naklepi Špartakovcev.
Berlin, 23. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad: Špartakovci v rurskem okraju so vsled smrti Liebknechta in Roze Luksemburg prisegli maščevanje. Oborožiti nameravajo vse delavstvo v rurskem ozemlju ter na dan, ko se sestane narodna skupščina, s silo izvesti generalno stavko, da se ustavi vse gospodarsko življenje v Nemčiji in da ne bo mogoče nobeni lokomo~ ti vi peljati iz Weimara v Berlin.
Wilson odpotuje v 14. dneh v Ameriko.
Pariz, 23. jan. (Lj. k. u.) Jugoslovanski dopisni urad poroča:	V političnih krogih se
potrjuje, da se predsednik VVilson povrne v Ameriko še pred 10. februarjem. Po dosedaj uradno Še ne potrjeni vesti odpotuje dne 5. februarja,
'vledzavezniški vrhovni vojni svet.
Pariz, 22. jan. (Lj. k. u.) Agence ttavas objavlja nastopno uradno poročilo: Medzavez-niški vrhovni vojni svet se je sestal včeraj dopoldne v Ministrstvu za zunanje stvari. Prisostvovali so mu predsednik Wilson, ministrski predsedniki, ministri za zunanje stvari ter japonski delegati. Konferenca je razpravljala o poljskem vprašanju, o katerem so zaprosili za mnenje generala Focha. Foch je izjavil, da se mora takoj odposlati Poljska misija. Ministri so nato razpravljali o položaju na Ruskem. Predsednik Wilson ie prečital svoj predlog, ki ga bodo razmotrivali v popoldanski seji.
Št. 846.
Razglas.
Jugoslovanska tovarna za milo v Spodnji Šiški
ima
večjo množino milnega blaga, To blago se bc-oddajalo poslej franko tovarna po naslednjih cenah:
20 70 pralno milo	v	kos. po	100	g,	kom.	po	—'40 K
3"	•	-	•	.	■	„	100	,	„	„	-•60 J
W	»	'	»	»	200	•	"	-	1-20S
38-40 „ toiletno	„	,	100	„	„	„	2-50 K
66 „ milo zn britje	.	„	.	50	„	„	,	21-£
m „ milni praSek.................kg	„	2'50 K
-j? nar°čbah istega milnega blaga v celih zabojih se dovoljuje znaten popust in se v tein slučaju oddajajo milni izdelki franko tovarn® po naslednjih cenah:
20% pralno mifc>'v kos. po 100 g, kom. po --'30 K
30	”	"	”	»	»	»	100	„	„	„	—•45 K
m	” » •,*»	’	»	»	o	200	„	,	,	—-90 K
38-40	, toi etno	„	„	„	„	100	»	"	’	180 l
66 „ mi o za britje,	.	.	50	”	, 40 K
10 „ milni prašek.......... . kg "	2	— K
Blago se mora plačati n .prej, ker «« razpošilja sicer Ie proti povzetju.
Naročila je nasloviti na Jugoslovansko tovarno za milo v Spodnji Šiški.
V Ljubljani, dne 20. januarja 1919.
Poverjenik za javna dela in obrt:
Inž V. Remec, 1. r.
na redni letni
OBČNI ZBOR
delegatov okrajne bolniške blagajno v Ljubljani
Aprovizaeij«.
Meso r.a rdeče izkaznice B bo delila mestna aprovi- I zacija v soboto, dne 25. t. m. in v nedeljo, dne 26. t. m. j v cerkvi sv. Jožefa po naslednjem redu: V soboto, dne ! 25., t. rti. popoldne od 1. do pol 2. štev. 1 do 200, od pol 2. ■ do 2. štev. 201 do 400, od 2. do pol 3. štev. 401 do (i00, j od pol 3. do 3. štev. 601 do 800, od 3. do pol 4. štev. 801 j do 1000, od pol 4. do 4. štev. 1001 do 1200, od 4. do pol 5.
| štev. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. štev. 1401 do 1600, od ! S. do pol 6. štev. 1601 do 1800, od pol 6. do 6. štev. 1800 ; do 2000. — V nedeljo, dne 26. t. m. od 7. do pol 8. štev.
| 2001 do 220(3, od pol 8. do 8. štev. 2201- do 2400, od 8. do pol 9. štev. 2401 do konca. __________________________________________
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.__________________
ki bo
v torek, ?8. jan. 1.1. ob pol 8. zvečer v blaga j. prostorih, Turjaški trg 4/1-
DNEVNI RED:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelnika o delovanju blagajne 1. 1918.
3. Poročilo blagajnika za 1. 1918.
4. Poročilo nadzorstva in podelitev od veze načelstva in blagajnika.
5. Volitve v načelstvo, nadzorstvo in razsodišče.
6. Poročilo tajnika o predlogih načelstva. j
7. Raznoterosti.
Pristop k občnemu zboru hnajo le delegati, ki se \v' kažejo z vabiH ter člani načelstva in nadzorstva in blagu j nični nameščenci.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani,
22. februarja 1919.
Mihael Rožanec.
načelnik.
aval
Im
Ako rabite vrtna ali poljska semena piSite po cenovnik. TrgevEna s semeni SEVER & Ro, Ljubljana.
ostane radi preselitve
za nekaj dni 'Pl
zaprta.
— ftetisiaka glavni«® — K 15,S9QO.O©«2.
Sprejema vloge na knji* žice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
f
v Ljubljani.
Poslovnica razredne loterije.
Poirožnlce: Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru.
Rezervi*. H f n r dl ohrogle K 4 00a.0sc.
ftnpuje in prodaja v« n vj^s_t_e vrednostnih	j >1 r 1 »*v	11
erarične tiobnve ^21—
»»rovIzMCitakt; kradite