-   183   -
 Novi cesarski patent
za gruntne in hišne davke za prihodnje leto 1850.
v
Čeravno nove davke vpeljati ali obstoječe povikšati, gre po postavah naše sedanje nove vlade (vstave) le Cesarju z deržavnim zboram vred, je vunder v sili potrebe, v kteri se zdej deržavna denarnica znajde, in ker deržavniga zbora ta mesec še ne bo, minister denarstva sam Cesarju predlog storil, de je treba za pomnoženje deižavnih dohodkov za prihodnje leto, ki se o vsih Svetih prihodnjiga mesca začne , skerbeti in v ta namen gruntne in hišne davke za leto 1850 povikšati. Cesar so 10. dan t. m. poterdili ta predlog in davkini patent za čas 1850. leta. Iz tega patenta oznanimo ob kratkim važniši reči.
Cesar v tem razglasu nar poprej spomnijo velicih težav in stisk, v kterim se je — kakor je vsacimu znano — zavoljo vojska in puntov v letu 1848 in 1849 avstrijansko cesarstvo znajdlo, in de za premaganje vsih teh stisk se je posebno veliko denarja potrebovalo. Zraven tega so tudi mnogotere nove prenaredbe v notranjih deželskih napravah veliko veliko stroškov deržavni denarnici prizadjale. Pri vsim tem vender Cesar niso hotli. de bi se bili ti dve težavni leti cesarski davki (franki) kaj povikšali, ker je Njih posebna skerb bila, Svojim zvestim Ijudstvam, dokler so hude vojske terpele , nič novih davkov nakladati. Zdej pa sila terja, ker so der-žave stroški veči, de se tudi njeni dohodki povikšajo. Cesar se s polnim zaupanjem na Svoje zveste ljudstva obernejo , de bojo, spomnivši se velicih dobrot, ki so jih poslednji čas zadobili, to silno in neogibljivo potrebo povišanja davkov spoznali, in de bojo z veseljem pripomogli k tem , česar deržava potrebuje.
JVar poprej ukažejo Cesar, de naj se v vsih tistih deželah, v kterih se gruntni davki po razmeri stanovit-niga   gruntniga  katastra odrajtujejo,   gruntni  davki za leto 1850  na  enako  tarifo   postavijo,   namreč na 16 gold. od sto goldinarjev čistiga dohodka.    Na Av-strijanskim   pod   Anižo  se  je   plačevalo dosihmal blizo 17 gold. — na^ Avstrijanskim zgor Aniže Mizo SO gold. in pol,— na Štajarskim, Koroškim, Krajn-skim, Goriškim inTeržaškim, čez  17 gold. in pol, (po tem takim so v teh deželah sploh gruntni davki za leto 1850 ponižani), na Salcburškim pa se je plačevalo 8 gold. in 40 kraje.    V  vsih teh deželah imajo gruntni posestniki za prihodnje leto 16 od 100 gold. čistiga dohodka plačevati, razun Salcburškiga,   kjer   imajo za  prihodnje  leto posestniki   12 od sto odrajtati,   zato ker bi stopnja od 8 gold., ki so jih dosihmal plačevali, nanaglama na 16 gold.,   za pervikrat  prehuda bila. — Kjer pa še kataster ni napravljeni, ima, kakor dosihmal,   tarifa   gruntnih davkov tudi za leto 1850 veljati. — Tudi davki  od  hi sni ga čim ž a   se imajo v tistih krajih,  kjer   so  hišni  gospodarji   dosihmal 18 gold. od 100 gold. plačevali,   za prihodnje   leto od 18 gold. na 16 gold. ponižati.    Tudi   za mesto   Ter s t,  ktero   na-mest hišniga davka vsakoletne plačila po čez odrajtuje, velja  v  enaki razmeri to ponižanje.   Sicer se imajo  pa davki   od hišniga  čimža o  vsih Svetih   1849 v vsih deželah, v kterih so hišni klasni davki vpeljani,  na vse pohištva razpisati, ki so v takih krajih, v kterih ali vse pohištva  ali  pa saj  polovica  teh  pohištev   posestnikam kaj čimža donesd, ali ktere se zunej teh krajev v najem dajejo. — Za take pohištva pa, ktere po teh novih postavah iz dozdajnih ki a snih hišnih davkov pervikrat v versto čim ž ni h hišnih davkov stopijo, se ima 30 od sto gold. za letne hišne popravke odpustiti, in hišni davk
naj bo za leto 1850 le 12 gold. od sto. — Pri grunt-nim in hišnim davku je pa za leto 1850 še tretji del redovnica davka, kakor izverstna doklada za to leto, poverh odrajtati. — Tistim gruntnim ali hišnim gospodarjem, ki imajo dolgove na svojim posestvu, je v po-Iahkanje njih odrajtvila pripušeno, dvajseti del tistiga zneska, kteriga imajo za davk za leto 1850 odrajtati, od svojiga dolga, kteriga imajo posodniku plačati, odšteti, in posodnik mora čez to šumo, kakor de bi jo bil v gotovim prejel bil, plačilni list (kvitingo) podpisati. — Dosihmal niso ljudje, ki imajo svoje dohodke v gotovih denarjih fali v zlatu, srebru, bankovcih, obligacijah i. t. d.) od tega premoženja nobenih davkov plačevali; prihodnjič bojo pa tudi ti mogli davke od svojih dohodkov od-rajtovati, kar je pravično; zakaj bi nek vsi drugi od svojiga posestva, rokodelstva, kupčijstva ali od drugih dohodkov davke plačevali, bogatin pa ne, ki le čimže od obligacij potegne ali kupone iz njih reže? Kako se bojo pa ti dohodkini davki odrajtovali, bojo posebne postave določile. — Tako veleva cesarski patent*