Piitnina plačana ▼ gotovini
LETO vm
V Ljubljani, dne 1. aprila 1935
AzT. 13
/osamezna številka 1 Din
Posamezna številka 1 Din, mesečno, če se sprejema list v uoravi,naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru
1tOHEDECJSKI
roVENEC
Uredništvo. Kopitar iev a ul št b/lll Telefon šl 205O in *»4b — Rokopisi »e ne vraču jo
Uprava. Kopitarjev* ulica štev. t Poštni ček. račun l,lilhljana 15.179. Telefon ite*. 2541
Kaj vse prihaja na dan o germanskih nakanah
Polkovnik Slaivek
Berlin hotel razklali Malo zvezo
Titulescu o ponudbi, hi jo je sprejela Romunija iz Berlina - Češkoslovaško so hoteli izolirati
Pariz, 31. marca. TO. Neka nemška diplomatič-na osebnost ki ie razgovore med Titulescom in iran-coskimi državniki zasledovala s posebno pozornostjo, se je izrazila nasproti časnikarjem, da je romunski zunanji minister T itulescu iinel poseben raz-Iol' da se je nenadoma odločil za potovanje po za-padnih državah in da je zasledoval čisto svojstvene namene, ki niso v zvezi z obrožitvijo Nemčije. Časnikarji so se hoteli nato informirati na romunskem poslaništvu in v francoskem zunanjem ministrs vu o teh »svojstvenih namenili Titulesca«, a niso dobili na svoja vprašanja nobenega jasnega odgovora, Edino zunanjepolitičnih urednik »tclio de I'*™« £ tina*, ki črna svoje znan e iz francoskih generals ab-nih krogov, je namignil, da gre bržkone za veliko intrigo, ki o'je izigrala zadnje tedne nemška vlada, in ki je imela namen, nič več in me manj ko razklali
Malo zvezo v dvoje.	.... , u„;
Titulescu je po teh inlormacijah prinesel s seboj * Pariz presenetljivo vest, da sta romunska in jugoslovanska vlada sprejeli od nemške vlade ponudbo, da jima hoče Nemčija zajainčiti sedanje državne meje in jamčiti tudi za bodočnost n e d o i a k 1 j t v os t njunih o z e m e I j. Podobne ponudbe tretja zaveznica Male zveze, Češkoslovaška, od Nemčije ni prejela, pač pa je Hitler v svojem ekspozeju, ki ga je iinel ob priliki obiska angleškega zunanjega ministra v Berlinu, nemške meje s Češkoslovaško računal m-d krvave meje Nemčije, ki jih je treba pepraviti. Titulescu je torej obrazložil francoski vladi, kako je nemška vlada izrabila prisotnost sira Johna Simona v Berlinu za to, da ponudi Angliji zavezništvo proti Rusiji in da ponudi tudi dvema balkanskima državama jamstvo za njune meje Nemška diplomalična poteza je biti preračunana, tako, da naj zvezi Anglija-Nemč.,a m
Nemčija-dve državi Male zveze od treh tvorita protiutež proli grozečemu paktu med Francijo, Češkoslovaško in Rusijo. Romunska vlada in nj-na balkanska zaveznica sla nemško ponudbo odklonili, češ, da je Ma a zveza politična enota in more torej le kot celota razpravljati o političnih ponudbah, ki zadevajo interese vseh treh držav. S tem je bila nemška intriga, ki je imela namen Češkoslovaško od svojih zaveznic v Mali zvezi odtrgati, odbita in je Mala zveza znova pokazala, da je trdna, crganična enota s skupnimi političnimi cilji.
Obrambni sporazum
proti hitlerjevcem v Avstriji
Ženeva. 31. marca TG. »Journal de Geneve< poroča iz Pariza sledečo zanimivo vest:
>V prestolirah velesil je že znano, da se je Mussoliui žc sporazumel z dvema sosedama Avstrije, ki sta članice Male zveze, naj hi ž njo podpisale poseben sporazum za primer, če bi na kakršen koli način v Avstriji prišla na oblast na-rodno-socialistična stranka, česar se v Rimu oči-vidno hoje.c
(Brez dvoma gre v gornji brzojavki za predhodna pogajanja za sklenitev podonavskega pakta, ki ga predlagata Italija in Francija in ki ga je na ljubljanskem sestanku sprejela Mala zveza. Ker sporazuma za nevmešavanje v avstrijske notranje razmere Nemčija ne bo hotela podpisati in se bo Madjarska bržkone kot revizionistična država pri tem oslonila na Nemčijo, je samo po sebi razumljivo, da se morajo ostale države pobrigati, da uresničijo pakt, ki naj zaščiti avstrijsko neodvisnost tudi brez sodelovanja zgoraj navedenih držav Nemčije in Madjarske. Op. ured.)
Eden-Staiin
,Dobrohotna nevtralnost' Anglije do sovjet. Rusije
London. 31. marca. TO. Reuter poroča v dob trem poročilu iz Moskve, da so angleški in sovjetski državniki zadovoljni nad uspehi razgovorov. Čeprav ni bilo izdano nikako uradno poročilo in tudi ne ntore biti govora o kakšnem čisto določenem spo-ražtlmu, je ipak treba poudariti, da sta s: sovjetska in angleška vlada zedinili na nekaterih sicer bolj splošnih, a kljub temu važnih vprašanjih, kot je recimo iskrena pripravljenost boriti se za ohranitev miru do skrajnega, sodelovanje med Anglijo in Rusijo na Daljnem vzhodu, ideja vzhodnega jamstvenega pakta s sodelovanjem če le mogoče vseh prizadetih držav. Sovjetska vlada je kategorično izjavila angleškemu odposlancu, da se spričo odbijajočega stališča berlinske vlade ona zelo zavzema za medsebojni garancijski pakt, ki naj bi se sklenil med Francijo, Češkoslovaško in Rusijo in ki bi mu pristopile še nekatere male države kot Mala zveza in morda celo nekatere države Balkanskega sporazuma. Ruska vlada je izjavila Ede-nu, da nikdo ne zahteva od Anglije, da bi se temu »manjšemu vzhodnemu paktu« pridružila, ampak, da bi se zadovoljila že z »dobrohotno nevtralnostjo« Anglije napram tej zvezi.
Sovjeti obljubljajo, da ne bodo več rovarili s komunizmom
Tudi današnji »Times«, ki je zadnje čase radi svojega Nemčiji tako prijaznega stališča dobil v Angliji priimek »nemškega odvetnika« in je povzročil tudi uradno izjavo zunanjega ministrstva, da »mnenja, izražena v «Timesu», nikakor ne odgovarja« stališču angleške vlade«, je z ozirom na razvoj političnih jx>gajanj v Moskvi napisal še dosti simpatičen članek, v katerem pravi, da je želja po miru da-
Nova belgijska vlada
nes tako velika, da bo angleški narod sjrrejel tudi sodelovanje Rusije na tem polju, posebno še, če se bo izkazalo kot resnično, kakor sedaj slovesno javljajo iz Moskve, da je sovjetska vlada končnoveljav-no opustila misel na svetovno komunistično revolucijo. Moskovski dopisnik »Daily fieralda« jx>navlja isto, da je Stalin slovesno obljubil Angliji, da sovjetska vlada svojim komunističnim centralam ne bo dovolila nikakega revolucionarnega rovarenja po inozemstvu, češ, da je prišla do zaključka, da je mnogo bolj pametno in obenem učinkovito, urediti sovjetsko komunistično državo tako, da bo po svojih delih in uspehih že zadostna propaganda za komunistične ideje po svetu in udaren dokaz za trdi-tev,
Zadnji dan posvetovanj
Eden študira rdečo armado
Moskva, 31. marca. c. Nocoj so bili zaključeni razgovori med Edenom in sovjetskimi državniki, in še v noči bo Eden odpotoval v Varšavo. Ves potek je najboljše označil sovjetski veleposlanik v Londonu Majski, ki je izjavil časnikarjem sledeče: »Uspehi angleško-sovjetskih razgovorov v Moskvi presegajo vsa naša pričakovanja. Eden in Litvinov sta se odločila, da je treba v Moskvi tokrat odstranili vsa nasprotja, ki so često slonela samo na napačnih domnevah ali pa na ozkih strankarskih vidikih. Veseliti se moramo, da je napetost na Daljnem vzhodu toliko popustila, da se lahko sedaj obračamo na Evropo. Prepričani smo, da naše zbližanje z Londonom ne bo fiovzročilo nobenega vznemirjenja na Japonskem.«
Snoči se je Eden po sestanku s Stalinom sestal tudi z Vorošilovom. Na tem sestanku se je Eden podrobno poučil o stanju sovjetske
vojske. Anglija je namreč morala računati z vso silo sovjetske nove armade in računati na njeno morebitno napadalno premoč proli Indiji. Po tem sestanku pa je bil Fden zelo zadovoljen •'. vsemi pojasnili, ki jih ie dobil od Vorošilova. Eden je po sestanku izjavil, da se je pr . pričal. da je «ovjetska armada zgolj obrambna armada, ki nima nobenih napadalnih ciljev. Temu sestanku je prisostvoval tudi pomočnik Vorošilova, general Tukačevski. Ta je danes napisal v »Pravdi« uvodnik, v katerem opisuje napadalno silo nemške armade. Tukačevski pravi, da ima danes Nemčija armado v višini 84Q.COO mož, 3£00 letal in pa možnost mobilizacije v najkrajšem času. Francija v tem oziru danes že zaostaja za Nemčijo. Anglija si ne sine delati iluzij, češ, da Nemčija n? misli napasti zapadne Evrope. Tukačevski zagotavlja Ang ijo, da ima danes sovjetski generalni štab v rokah dokumente, ki točno dokazujejo, da si bo Nemčija zavarovala prej hrbet na zapadu, preden bi napadla Rusijo, da si osvoji Ukrajino. Po teh načrtih se jasno vidi. da ho Nemčija hotela zasesti prej obalo na vsem Rokavskem prelivu, preden se bo z vso silo vrgla nad Rusijo. Nemčija heče na vsak način preprečiti prihod tuiih čet na pomoč francoski armadi. Zato je treba prej dobiti v roke zapadno obalo Belgije in Francije, da se preprečijo presenečenja.
Ni izključeno, da so te dokumente pokazali Edemi v' vojnem ministrstvu. Zato je razumljiva izjava Edina, ko je poudaril, da je sovjetska armada zgolj obrambna armada, ki hoče ščititi mir.
Poljska bo vendarle obrnila hrbet Nemčiji
London, 31. marca. c. Reuter poroča iz Moskve, da so razgovori med sovjetskimi državniki in angleškim ministrom Edenotn, ki so se razvijali v ozračju prisrčnega prijateljstva, že imeli svoj blagodejen vpliv tudi v Varšavi. Gotove fiomirjevalne izjave sovjetskih ministrov kakor tudi nekatere izjave Ede-na o možnosti, da bi Anglija prevzela posredovalno vlogo v primeru kakih sporov za vzhodne meje, so naletele na tako dober odmev v Varšavi, da je Eden poln upanja, da bo ob priliki svojega obiska v Var-šr-.-i na povratku iz Moskve pridobil z lahkoto Poljsko za sprejem zamisli o vzhodnem paktu, ki ga je dozdaj odklanjala, a ga je spričo nevarnega razvoja dogodkov v Nemčiji pripravljena pod gotovimi jamstvi sprejeti. Poljska bi v tem primeru bila naslednji člen v verigi miroljubnih narodov v Evropi, ki sc ustvarja.
Novi poljski ministrski predsednik Slawek spada med najožje zaupnike maršala Pilsudskega in to že iz predvojne dobe, ko se jj poljski nacionalizem še moral skrivati v revolucionarnih organizacijah. L. 1926 poleg Pilsudskega on izvršil državni udar, ki je uvedel avtoritativni režim na Poljskem, in je bil tudi prvi ministrski predsednik tega režima. Pozneje se je posvetil organizaciji stranke »BB« (brezpartijski blok), ki je nastal na ta način, da so se mu od vseh obstoječih strank pridružili disidenti, ki so potem ustvarili vladno stranko s posebno državoslovno ideologijo. BB, čigar predsednik je Slavvek bil dolga leta in bo ostal tudi še sedaj, je na vladi od 1926. leta dalje in mu pripada v prvi vrsti »generacija polkovnikov«, to se pravi najbližjih borcev Pilsudskega, ki jih je potem imenoval za polkovnike kot v zahvalo za narodno delo iz časov suženjstva. Pol kovnik Slavvek je ravno tako koi polkovnik Beck civilist Idejno pripada bolj konzervativnim krogom in je njegovo imenovanje na čelo vlade znamenje, da hoče Pilsudski pomiriti ravno konservativne kroge, ki jih je revolucionarna agrarna politika ministra Ponialovskega in germanofilska politika Becka nekoliko preplašila. Slavvek je po svojem prepričanju katoličan, ki redno vrši svoje verske dolžnosti.
Hitler držal Simona 7 urno predavanje
London, 31. marca. b. Liberalno glasilo »Cnv ničle Nevvs« prifwveduje sedaj, da v Berlinu sploh ni prišlo do kakšnih pogajanj v pravem pomenu besede med sirom Johnom Simonom in med Hitlerjem. Kot svoje diii v Stra v Italiji, ko je Mussolini jx> triurnem govoru Hitlerja nenadoma prekinil »razgovore«, ki so bili samo monologi Hitlerja, tako je Hitler predaval angleškemu zunanjemu ministru tudi celih sedem ur o rasizmu in njegovih ciljih in je drugi dan jiopoldnc Eden zbolel, sir John Simon pa je odšel na sprehod v okolico Berlina, ker ni mogel do besede.
99
Vzor miroljubnosti" ho*e biti Jonska
Tokio, 30. marca. b. Zunanje ministrstvo je izdalo uradno poročilo, v katerem razmotriva sedanji položaj v svetu. V tem poročilu se poudarja, da ho ostala zunanja politika Japonske tudi t bodoče neizpremenjena, torej politika Japonske ho ostala miroljubna. S svojimi sosedami teli Japonska živeti v prijateljskih odnosih, prijateljstva si želi tako od strani sovjetske Rusijo, kakor tudi od strani Združenih držav. Politika Japonske ni agresivna, Japonska no želi nikogar napasti, Japonska pa jc tudi pripravljena, da sprejme vsak napad, kakor jo poudaril ie zunanji minister Hi-
rota v japonskem parlamentu. Zaradi tega upa Japonska, da bodo tudi sosedne države vodile napram njej miroljubno politiko, da se lako n skupnim sodelovanjem zagotovi mir na Daljnem ▼ihodu.
V diplomatskih krogih so prepričani, da je ta izjava prišla kot odgovor na ruski predlog glede sklenitve daljno-vzhodnega jiakta, v katerem bi sodelovala sovjetska Rusija, Japonska, Velika Britanija in Združene države. /, ozirom na to izjavo se tudi smatra, da je Japonska pripravljena pogajati se za sklenitev takega pakta.
Med zločinom in blaznostjo
R
London, 31. marca. TO. K nedavnim vestem, da v, nemški zunanji minister von Neurath radi tega, Ker ni odobraval brutalnega načina pogajanj, ki se ga je posluževal kancler Hitler s sirom Johnom Simonom, hotel odstopiti, objavlja danes »Daily Herald« nekaj dodatnih informacij. Tako se je baje predvčerajšnjim nemški zunanji minister na neki diplomatski čajanki v Berlinu izrazil, da ne ve, kaj naj stori, »zločinsko bi bilo, če sedaj grem, če pa ostanem, je to blaznost«. Pri isti priliki da je von Neurath razlagal tudi, da se bodo v Nemčiji v kratkem izvršile osnovne prrosnove v državni vladi. Hitler namerava v vladnem kabinetu ustanoviti še [^osebno skupino »nadministrov«, ali neke vrste »nad-ininistrstvo«, sestoječe iz treh ali štirih ministrov, ki
bi dejansko vladali Nemčijo. K temu ministrstvu bi pripadali Hitler sam kot predsednik, nadalje general Goring kot nadminister za vsa vojna ministrstva (vojska na kopnem, mornarica, letalstvo), dr. Schacht bi prevzel vsa gosjiodarska ministrstva pod svoje nadzorstvo, medtem ko bi dr. Gohbcls postal nadminister vseh kiilturno-socialnih ministrstev. Rudolf Hess bi tudi pripadal tej ožji nadvladi kot zastopnik stranke. Ob priliki teh sprememb bi izpadel iz vlade zunanji minister in bi zunanjo |m!itiko vodil Hitler sam. »Daily Herald« pravi, da bodo te spremembe prišle že v najkrajšem času. Nemčija bo dobila neke vrste direktorij štirih, dokler se ta ne bo spremenil v diktaturo enega santega, ki pa najbrž ne bo Hitler.
Od leve na desno sede: Hymans (brez portfelja), Vandervelde (brez portfelja), van Zeeland (predsednik in zunanji minister), Poullet (brez portfelja), Devcze (vojna) Delettre (delo in socialno skrbstvo) Sou-dan pravosodje). - Stoje od leve na desno: de Man (javna dela), van Isacker (gospodarstvo), debehrv-ver (poljedelstvo), Rubbens (kolonije). Spaak (pro.net, pošta in rad,o), Bovesse (pouk), Bus Warnaffe *	(notranje zadeve), Gerard (finance).
Abesinski Spor Neposredna pogajanja prekinjena
Rim, 31. marca TG. V zunanjem ministrstvu potrjujejo vest (ki jo je »Slovenec« objavil v enem delu svoje včerajšnje izdaje, op. ured.) o prvrnitvi neposrednih pogajanj med Abesinijo in Italijo. Italijanska vlada izjavijo v uradnem poročilu, da je pogajanja prekinil abesinski zunanji minister t Addis Abebi, češ, da je spor bil predložen Zvezi narodov, ki naj ga sedaj razčisti.
London, 31. marca. AA. V angleSki Somaliji so ukinili dopuste angleških častnikov. Ta ukrep so vojaške oblasti izdale zaradi izredno napetega položaja na italijansko-abe-
sinskl meji.
Varšava, JO. marca. c. Danes je odpotoval iz Varšave prvi kontingent poljskega delavstva r Abesinijo. Temu kontingentu bo kmalu sledil drugi kontingent, ki bo štel 3000 poljskih delavcev. Abesinska vlada je povabila te delavce predvsem zaradi tega, ker jih rabi pri nnjnih gradbenih in strateško važnih delih. Abesinska vlada se je obvezala, da to delavstvo ne bo uporabljala niti v svoji armadi in da jih bo takoj odposlala nazaj na Poljsko, če bi se zapletla s katerokoli sosedno državo v vojni konflikt
Notranja razorožitev Rusije vsled tolovajstva mladih brezdomcev
Moskva, 31. marca TG. Danes je izšel dekret osrednje vlade, s katerim je odslej vsakemu prepovedano nositi seboj bodala, lovske nože, bodal-čke in podobno orožje, niti ga shranjevali doma brez posebnega dovoljenja od t to od osrednjega izvršnega odbora pooblaščenih oblasti. Sovjetska vlada je bila prisiljena izdati to prepoved, da napravi konec javnemu banditstvu, ki se je zadnfe čase začelo razvijati po sovjetski Rusiji. Ako bi oblasti naletele na osebe, ki »e teh predpisov ne držijo, jih bodo kaznovale z robijo od najmani 5 let. Banditslvo se jc razpaslo posebno med mladino od 17 do 20 let staro in zadnje čase so cele tolpe teh vagabundoT obkoljevale Ljeningrad in Moskvo ter druga večja mesta. Sovjetska sodišča so morala izreči tudi že več smrtnih kazni vsled ubojev, ki jih imajo na vesti te tolpe, pred kn terimi niso reč rame niti državne zgradbe ni zasebni domovi.
Varšava, 31. marci. AA. V vo£i palači- zn nnnjegn ministrstva je izbruhnil požar. Ga sile,i so jiožar po enj uri poRasilt Gmotna škoda je neznatna.
Stran 2.
»Ponedeljski Slovenec«, dne 1. aprilu 1835.
.51 ev. 13.
Nova žrtev planin
Izjava finančnega ministra
Ljubljana, 31 marca.
Kamniške planine so dane« zahtevale, ko-liia.i da se je pričela turistovska sezona in je -mučarska ponehalo, novo mlado žrtev. Na Hrani .se ie ponesrečil 24-letni trgovski po-močnik Mirko Mulej, zaposlen pri trgovcu Prelogu v Gosposki ulici. Zelo verjetno In v okolnosti kažejo, da je Mulej ze mrtey, obstoja pa vendar majhno upanje, da ga prinesejo, čeprav smrtno-uevarno ranjenega, se živega v dolino.
Soudeleženca Mulejeve ture na Bra.no, od katerih je eden edini očividec le zgodnje planinske žaloigre, sta nam dala obsežno pojasnilo o žalostnem dogodku. Pripovedovala sta nam:
Mirko Mulej se je pripeljal že snoči ob 11 s kolesom v Kamniško Bistrico, lam se je seznanil z neko turistoveko družbo, ki pa se ni strinjala, kakor nama je pozneje toz.il, z njegovimi načrti, ter ga je zapustila. Mi trije ki se poprej nismo poanau, smo se slučajno znašli v skupnem načrtu, da se Se danes povzpnemo na Hrano, to je levi hrib nad Kamniškom sedlom. Pavi smo odšli iz Kamniške Bistrice proti Brani. Na Kaminskem sedlu pa je tovariša I. M. prijel krč v noge ter je ostal tam.«
Spremljevalec ponesrečenega turista je nato nadaljeval: »Sama sva se nato dvignila na Brano. Prečkati sva morala neko snezisce v vzponu 3,") do 40 stopinj. Oba sva imela dereze in palice, Mulej pa je imel celo cepin. Najprei naju je za.iel silovit vihar. Ko p>a sva prišla na snežišče, se je vihar ze precej polegel. Snežisčc je široko nad 300 metrov, neha pa se v giobokih prepadih pod Okres-ijem. Sneg je bil dober, pozneje pa jo po: stal boli trd. Imel sem občutek, da Mulej rie hodi pravilno z derezami, to je, da se ne naslanja s celo ploskvijo, temveč le z zunanjimi robi. Hodil je tudi precej hitro, kar je seveda zmanjšalo varnost. Naenkrat, ko je Mulej prišel na trši sneg. mu je spolzelo navzdol'. Zaklical mu .ie še: »Pazite!« Nato pa je zletel navzdol, no da bi se mogel ustaviti. V trenotku. ko se mu .ie sprožilo pod nogami, ie bil kakšne štiri metre oddaljen od mene. Ozrl sem se za njim in še videl, kako si je skušal pomagati s cepinom, toda mesto, da bi udaril z zavoro, .ie udaril s čepom in mu je cepin odletel iz rok. Brez cepina mi je cez hip izginil z obzorja ter zdrknil v prepad. Nemogoče je bilo. dn bi mu pomagal, bani sem se spuščal počasi za n.iim ter prišel na rob prepada ter spoznal, da sam in brez ce-oina Mu'ejii nikakor morem pomagati. Zazrl sem so kakšnih 50 do GO metrov globoko v prepad in v tej globini zagledal ležati Mu-leja negibno, razprtega na široko z rokami n nogami, kakor je ležal na sne/iscu. Vsaka pomoč z moje strani je bila brez izgledov in že naprej ob.so.iena na neuspeh. Zalo mi ni ostalo drugega, kakor da sem tekel v Kam-
niško Bistrico in tam aviziral pomoč. Ta Kamnika je bila takoj organizirana reševalna ekspedieija pod vodstvom g. Koželja. Ob pol 1. uri se je odpravila iz Bistrice reševalna ekspedieija in pr. Koželj mi je izjavil, da bo do a popoldne pri ponesrečencu. Nesreča pa se je pripetila okoli pol 10. Ne verjamem, da bi Mulej, četudi se ni takoj ubil, ostal pri življenju. Saj, ko sem ga gledal z roba rre-pjada, se mi je. zdel mrtev. Eksp>edieija do ponesrečenega Muleja je odšla iz Logarske doline, ker truplo leži pod Okrešljem.«
Očividec in drugi spremljevalec, ki je ostal na Kamniškem sedlu, sta se vrnila z večernim vlakom v Ljubljano. Do večera še ni zanesljivih vesti v Ljubljano, ali so truplo že prenesli v Logarsko dolino ali ne in ali je Mulej So živ. Med planinci pa je ta nesreča, ki je prva v letošnjem ietu, zbudila veliko potrtost
Mirko Matej mrtev
Gospod Fran jo Podboriek je nocoj obiskal naše uredništvo in linm o nesreči na Brani povedal sledeče:
Jaz sem tudi imel namen iti na Brano. Na poti na Sedlo srečam gospoda, ki mi pravi, da se je ponesrečil Mulej Mirko. Vprašaj me je, če imam vrv. In nato mi reče, naj počakam, da gre on r>o rešilno ekspiedicijo v Kamniško Bistrico. Med tem jaz zlezem na previs in pogledam proti Okrešljn in vidim, da leži ponesrečenec na snegu 500 m, odkoder jo odletel. In nato sem se napotil po ledeni poti k njemu. Rabil sem skoraj dve uri, da sem prišel do njega. In ko pridem do njega, vidim, da je že mrtev. Poskusil sein še z umetnim dihanjem, pa vse je bilo zastonj. Čakal sem še skoraj dve uri pri njeni, če bi kdo prišel odkod.
Pokojni Mulej je ležal z glavo proti Okrešlju in je imel roke iu uogc široko razprostrte od sebe. Obleka je bila precej raztr: gana in v obraz je bil popolnoma črn. Skozi nos in usta mn je tekla kri. Zbral sem skupaj njegove stvari in jih odnesel t>o težki poti v Kamniško Bistrico. Vse sem iztočil oskrbniku.
Jutri zjutraj bo prišla ekspedieija po truplo na Okrešelj in gn odnesla v Solčavo. Pristop do njega s te strani je nemogoč in g. Podboršek je tvegal silno veliko, dn je prišel do ponesrečenca.
Pokojni Mulej se je rodil 1909 v Potokih. Bil je trgovski pomočnik pri tvrdki Prelog v Židovski ulici v Ljubljani.
Mulej se je ponesrečil nn istem mestu kakor lansko loto gdč. Ceruičeva in njen spremljevalec. Mesto, kjer se je pripetila nesreča. je knkih 50 metrov oddaljeno od kraja, kjer se odcepu pot na Brano od poti na Okrešelj. Poi na Brano je v sedanjem času nevarna in nepriporočljiva, šele o Binkoštih, ko ni več snega in ledu, je dostopna turistom.
Slovenski časnikarji zboru\e\o
Ljubljana, 31. marca.
Današnji potek obeh časnikarskih zborovanj. to je občnih zborov zadruge »Novinarski dom« in Jugoslovanskega novinarskega združenja, sekcija Ljubljana, je pokazal, da je slovensko časnikarstvo složno v stremljenju za stanovski napredek. Oba občna zbora sta se izvršila v kar največjem soglasju vseh številnih udeležencev.
„Novinarshi dom"
Občni zbor te novinarske zadruge, katere namen je-zgraditi v Ljubljani Novinarski dom, obenem pa pomoči članom pri stanovanjski akciji, je bil ob pol 10. nri v magistralni dvorani in ga je vodil predsednik tov. Zcleznikar. Naglušni je, da v zadrugi v teku leta ni prišlo do bistvenih sprememb, da se zadružno premoženje s požrtvovaL nostjo članov polagoma veča. Zadruga bi mogla biti v drugih časih sicer bolj živahna. Treba pa je misliti na večjo akcijo, kako pomnožiti denarna sredstva zadruge, da bo pripravljena za svojo glavno nalogo, to je zgraditev društvenega doma. Spominjal se je v teku leta umrlega člana pok. senatorja dr. Rožiča.
Poslovno poročilo je podal tov. Prunk. Z radostjo je ugotovil, da se je dokončala notranja konsolidacija v zadrugi ter je sedaj njeno stanje v p>opo1nem rerlu. Zadruga ima 74 zadružnikov s 9(5 deleži. Ima pa tudi parcelo, ki jo mora pričeti zazidavati v 1. 1938. ta parcela ob Narodnem domu meri 1072 m; tor je ocenjena po 71)0 Din. Zgradba sama bi veljala okoli poldrugega milijona. Stavba pride v last pokojninskega fonda časnikarjev. Govornik je povdarjal zasluge mestne občine, ki je žrtvovala tako lepo zemljišče in p>a požrtvovalnost banovine, ki je poklonila tudi že lep znesek. Obžaloval je le, da ie od 96 poklicnih in organiziranih novinarjev v zadrugi včlanjenih le 02. Glavno delo velja, da pridobimo še ostale tovariše časnikarje zn zadrugo ter da poiščemo še drugih virov za Novinarski dom.
Blagajniško poročilo je. podal tov. Sen-nig. nakar jo v imenu nadzorstvenega odbora tov! dr. Birsa predlagal razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. Tzvoljen je bil nato soglasno ves stari odbor.
Časnikarsko društvo
Takoj za zborovanjem časnikarske zadruge se je pričel občni zbor Jug. novinarskega združenja, sekcija Ljubljana, ki se ga je udeležilo prav znatno število članov, tuko. da je bila dvorana polna. Odsotni tovariši ko bili zastopani s pooblastili. Zborovanje je otvoril predsednik tov. Virant, ki je poleg ljubljanskih članov posebno toplo pozdravil mariborske in celjske. S toplimi besedami se ie spominjal smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra. ki ima glavno zaslugo za obstoječo novinarsko uredbo. Zborujoči so počastili spomin kralja z vstajanjem in klicanjem »Slava!«. Predsednik je. predlagal urlanost.no brzojavko dvoru in pozdrava banu in ljubljanskemu županu, kar je bilo soglasno sprejeto. Obenem .ie občni zbor brzojavno pozdravil direktorja gospodinjske šole pri Št. Jurju g. Petkovška, lanskega gostitelja časnikarjev.
Obsežno tajniško poročilo .ie podal tajnik tov. Kosovel. Iz njegovega poročila je razvidno, da je v Sloveniji trenutno urgaiiizi-
Belgrad, 31. marca m. Danes ob 6 popoldne je tinančn} minister zopet sprejel domače in inozemske časnikarje. Takoj, ko se je pozdravil z vsemi, jim je izjavil, da smatra princip javnosti tudi za svoj princip in da zaradi tega uvideva potrebo, da zopet ookliče časnikarie k sebi, da z njimi izmenja misli o raznih vprašanjih. Minister dr. Milan Stojadinovič je nato izjavil, da je vlada na njegov predlog zopet izdala tri -iredbe: uredbo o banovinskih financah, uredbo o ukinitvi taks na avtomobile in uredbo o ureditvi vprašanja sladkorne pese. Navzočnim časnikarjem ie nato dejal, da bo imel o vseh teh vprašanjih po 5. maju priliko govoriti v Narodni skupščini, sedaj pa. da je pripravljen odgovoriti na nekatera vprašanja.
Prvo vprašanje časnikarjev je bilo: »Kakšno je stanje na borzah in kdaj se bodo emitirale obveznice o javnih delih, za katera je, kakor znano, predvidena 1 milijarda Din. Minister je najpreje odgovoril na drugo vprašanje in dejal: »Emisija obveznic za javna dela iz enomilijardnega kredita se sedaj še ni pričela. To vprašanje tudi trenutno ni aktualno, ker so se začele šele razpisovati licitacije za izvršitev teh del. Tako so že razpisane licitacije za zgraditev nekaterih cest, licitacije za zgraditev nekaterih železnic pa bodo v najkrajšem času razpisane. Emisija obveznic za izvedbo javnih del bo pričela v trenutku, ko bo naslopil čas za izplačevanje. Lahko vam on izjavim, da te obveznice ne bodo kotirale na borzi, da tržišče s papirji zaradi tega ne bo preobremenjeno, Na ta način hočem tudi preprečiti, da ne bi zadele druge državne papirje kakšne motnje. Vsekakor do inflacije državnih papirjev ne bo prišlo,« je končal	svoj stavek minister
dr. Stojadinovič. Nato je nadaljeval: »Zviševanje kurzov državnih papirjev, ki se je pokazalo koncem lanskega in začetkom letošnjega teta, se še vzdržuje, kar vsekakor dokazuje zaupanje, s katerim poslovni svet spremlja naš gospodarski razvoj. Lahko se konslatira gotovo valovanje v kur-zih, to je pa samo dokaz, da želimo zagotoviti svobodno gibanje na borzi, ter da nočemo ovirati prometa.
Tako se je, kakor povsod drugod, občutila re-perkusija tudi pri nas zaradi revolucije v Grčiji ter je borza ostala barometer razpoloženja poslovnega sveta. V časopisih se večkrat čila o intervenciji države na borzi. V resnici p>a ni nobene intervencije. Tudi naši državni denarni zavodi, kakor Narodna banka, Državna hipotekama banka. Agrarna banka in Poštna hranilnica kupujejo za račun svojih pri-
vatnih komitentov, tako. da se njihov nakup ne more smatrati za intervencijo. Poleg tega izvršujejo dostikrat te banke tudi nakup za račun finančnega ministra, to pa samo na podlagi zakonskih pooblastil, ki jih ima finančni minister, da za nekatera posojila izvaja amortizacijo potom svobodnega nakupa na borzi, ludi to se ne more smatrati kot intervencija od strani dr/.ave. Tečaji papirjev na borzi so realni in odgovarjajo popolnoma pravemu položaju, tako, da smo s tem stanjem čisto zadovoljni. Nalo je finančnemu ministru postavil vprašanje eden od časnikarjev, ali bo imel padec belgijskega franka na naše gospodarstvo in finance kakšen vpliv. Minister je odgovoril: »To vprašanje spada izven meja naše države in izven meja našega okvirja. Ta zadeva je čisto notranja zadeva belgijske vlade. Reprekusij v našem gospodarstvu zaradi tega ne bo. To pa zaradi tega, ker gospodarski in trgovinski odnosi med našo državo in Belgijo niso bogvekako razviti in ker devize naše Narodne banke niso v belgijskih frankih. Res pa je, da se je zlati blok malo okrnil. To pa je vprašanje, ki spada tudi v resor lega bloka.
Na vprašanje, kako je z zadevo revolving-kre-ditov, je dr. Stojadinovič odgovoril: »Dotična uredba je bila. kakor vam jc znano, izdana meseca januarja. Lahko vam pa jx>vem, da je ta uredba sedaj že v celoti izvršena ter je 314 milijonov frankov, za katere je bilo založeno zlato naše Narodne banke, že vrnjenih Banque de France. Pri rešitvi tega vprašanja se je zoj5et manifestiralo prijateljsko sodelovanje obeli denarnih zavodov.
Finančni minister dr. Stojadinovič je govoril nato časnikarjem o vsakoletnih sezijskih posojilih monojolske uprave, ki jih ta uprava najame pri raznih francoskih denarnih zavodih ob času obačne žetve. Od zadnjega posojila v znesku sto mi'ijonov dinarjev je finančni minister ob prevzemu svojega resora našel še 70 milijonov Din, ki jih je bilo treba vrniti. Za to |x>sojilo je bil zastavljen tobak v naših skladiščih. V zadnjem času pa se je moralo zanje tudi založiti zlato naše Narodne banke. Takoj po prevzemu finančnega resora sem stopil v zvezo s temi finančnimi skupinami ter dosegel, da sc je zlato osvobodilo ter se zopet vrnilo v tresore Narodne banke. Od tega posojila je treba sedaj plačati samo šc 10 milijonov Din. Končno je dr. Stojadinovič naglasi!, da je uredba o revolving-kreditih v celoti dosegla svoj cilj. Tako vidimo, da se zlata podlaga naše Narodne banke iz dneva v dan zvišuje. Narodna banka p» kupuje tudi zlato, ki ga dobivan>o iz naših rudnikov.
Lepa evharistična akademija
ranih 96 poklicnih časnikarjev, od teh 81 rodnih in 15 pripravnih članov, poleg teh pa je še 6 izrednih članov. Tajnik jo povdarjal ne-možnost istočasnega članstva v poklicni organizaciji in v takozvanem Združenju Stručne štnmpe«, ki se snuje v Belgrndu; Apeliral je na mlajše tovariše, da bi se bolj oprijeli sodelovanja v svoji organizacij.
Blagajinško poročilo je px>dal v zelo pregledni obliki tov. Poločnik, Poročal je predvsem. da kaže blagajna zboljšanje, zlasti ker člani bolj redno izjjolnuiejo svoje dolžnosti, uspievajo j»a tudi tovariški fond s svojimi poti odseki, kakor posojilni sklad, pokojninski in posmrtnlnski sklad. Ugodno blagajniško poročilo je napravilo na članstvo dober vtis, dasi seveda s tem ni rečeno, da bo v hodoče organizacija držala roke v križem.
Lep in skrbno premišljen referat o tova-riškem fondu te o socialnem položniu slovenskega časnikarja je podal tov dr. Bcree. Na-glašal je, da je tovariški fond oblegan s prošnjami za posojila ln podpore. To dokazuje šibko socialno stanje časnikarskega stanu, ki je pri nas slabše, kakor v katerikoli drugi državi. Novinarska uredba daje časnikarju !c minimum pravic ter je v nekaterih pogledih celo obrtni zakon boljši. Treba bo skrbeti, da se gmotni pxiložaj slovenskega časnikarja dvigne.
Poslovodja tov. Prunk je imel optimističen referat, v katerem je podčrtal svoje zadovoljstvo, da se je čut solidarnosti med časnikarji zboljšal in da se čutijo bolj navezane na organ i za on o kakor kdai prej. Izrazil je tudi svoic unanje, rla bo ob še povečani solidarnosti nagega stann kaj kmalu prišlo do uresničitve Novinarskega doma in do izboljšanja pokojninskega fonda.
V imenu nadzorstvenega odbora .ie ro-ročal tov. Beg, ki je predlagal razrešnico odboru, tov. Prunku in Potočniku pa s pohvalo. Soglasno sprejeto.
Zanimivo poročilo je imel tov. Prozovič o borbi za izboljšanje novinarske uredbe. Njegovo jKiročilo je članstvo z zadovoljstvom sprejelo na znanje, enako poročilo tovariša Seuniga o borbi za pokojninske pravice vseh jugoslovanskih časnikarjev.
Na premog odbora je bilo soglasno sklenjeno. da slovenski časnikarji žrtvujem 50(10 dinar'ev za postavitev soomenlka kralju Aleksandru. Končno sta bi'a dot,irana p>o pravilih in »klenih občnih zborov pokojninski in tovariški fond.
Pri današnjih volitvah je bil izvoHen soglasno skoraj ves stari odbor. Le zaradi postopne prenovitve odbora sta bi'n mesto dveh bivših odbornikov z voljen a v glavni odbor tov. Borštnik in Gmajner. tov. dr. Kuhar ie bil izvol jen r revi/i "-ki odbor, n.iogov prednik tov. Kremžar pa mesto njega v razsodišče. DeV.orale za arlavno skupščino in v osrednji odbor določi s pooblastilom občnega zbora odbor sam.
Dva delavca sla šla v bolnišnico zdravit revma-tizem v rokah Zdravnik jima ie predpisal masažo. Medtem ko je eden med masažo stokal in zdihoval, drugi delavec ni niti trenil z očesom Prvi delavec ga začuden vpraša, kako jc mogel brez stokanja prenesti take bolečine.
»M;s'iš. da sem iaz tako neumen, da si bom dal masirati »vojo bolno roko?« mu odvrne sotrpin.
Ljubljana, 31. marca.
Kot uvod v veličastne proslave evhari-stičnega kongresa v Ljubljani, je mladinski odsek glavnega odbora za evharistieni kongres priredil v soboto in nedeljo popioldne otroško evharisfiično akademijo. Prostorna unionska dvorana je bila obakrat nabito polna šolske mladine in tudi odraslih. V enem so si bili edini vsi :da je pri redi te v prekosila, vsa pričakovanja.
Prvo točko izredno pestrega in bogatega sporeda, deklamacija »Evharistična procesija« od p. Krizostoina Sekovaniča, je ustvarila med zbranimi potrebno razpoloženje. Njej je sledilo simbolično rajanje in pietjc dečkov »Kristus kraljuj!« pid vodstvom šolske sestre Duicisime iz Marijanisča. Dečki so rajali in peli s takšno občudovanja vredno vnemo in neprisiljeno ljubkostjo, da so v polni meri zaslužili navdušeno ploskanje mladega občinstva. P. Krizostom je nato z besedami, zajetimi iz globine, krasno orisal pomen presvele Evharistije. Marsikatero zlato zrno je padlo v mlada srca, da obrodi v njih sočen sad. Tudi deklamacija »Sveta Klara« je bila izvajana z vso otroško prisrčnostjo in je toplo odjeknila v dušah poslušalcev. N"a-stopij je tudi dvoglasni pievski zbor iz Lich-tenturma. ki je odpel tri piesmi: Vodopivčevi »Pozdravljen, zlat pšenični klas« in »V borni ječi si zaklenjen*, ter Alojzija Mava »Najlepši trenutki«. Zboru se pozna vešča dirigentska roka Zvonki glasovi mladih pevk so bili povsem kos težki nalogi in so za svoje ubrano petje želi vihar odobravanja. Sledila je spet deklamacija p. Krizostoma »Blažena Imelda«, potem pa je skupina dečkov pod
spretno režijo gledališkega igralca g. Bratine gladko odigrala igrico v dveh dejanjih »Sveti Tarzaeij, mučenec presvete Evharistije« od p. Krizostoma. Z živim zanimanjem so mladi poslušalci sledili pisanim pirizorčkom prav do konca. Bogati sjiored je zaključil prizorček z rajanjem in potjem »Sveti Pashal, zaščitnik ljubljanskega evbarističnega kongresa«. Tudi ta prizorček je bil izvajan s takšno ljubkostjo in prisrčnostjo, da se je globoko vtisnil v spomin vsem. Prav lejie in posrečene so bile vmesne pevske točke, Katere je uglashll p. Frančišek A reko.
Dekoracije, ki so krasile oder, so bile po načrtu gdčne arh. Šukljeve izdelane z izbrapim. okusom. Omeniti pa moramo tudi gdčno Vencajzovo, kalere pomoč jc bila vidna povsod in brez katere si skoraj nobene otroške prireditve ne moremo več misliti. Z lastno ji potrjježljivostjo in požrtvovalnostjo je mnogo pripomogla k lepemu uspiehu celotne prireditve. Največ truda in ljubezni pa je v ev-haristično akademijo nedvomno položil p. Krizostom Sekovanič, ki je tojnot še prav posebej pokazal neizčrpno zakladnico svojega duha. Saj je skorajda ves spored spisal in sestavil sam!
Pri sobotni prireditvi je bil navzočen tudi pre-vzvišeni vladika dr. Rozman, ki je na koncu z lepimi besedami polagal otrokom na srce, naj sc z vso ljubeznijo oklenejo presvete Evharistije in obenem toplo priporočal, naj se v prav tako razveseljivem številu udeležijo tudi nedeljske prireditve. Mladinski odsek glavnega odbora za evliaristični kongres je v nedeljo zastopal g. kanonik dr. Opeka in provin-cijal p. dr. Regalat Cebulj.
Lepšega uvoda v veličastne proslave evharistič-nega kongresa si pač nihče ni mogel misliti in želeti. Prirediteljem vse naše priznanje in zahvala!
Obračun strelskih družin
Ljubljana, dne 31. marca.
Danes dopoldne so se zbrali v restavraciji Glavnega kolodvora zastopniki Strelskega okrožja, ki združuje vse družine ljubljanskega vojnega okrožja. Zborovanja se je udeležilo lepo število delegatov ter je občni zbor potekel prav živahno, vendar stvarno. Zborovanje je otvoril predsednik brigadni general g. Jovanovič, ki se je spominjal smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra, kateremu so navzoči vzkliknili »Slava!«, nato pa je predlagal udanostno brzojavko dvoru ter pozdravni brzojavki vojnemu ministru in osrednji Strelski z.vezi v Belgradu, kar je bilo soglasno sprejeto. Zborovanja se je udeležilo po svojih zastopnikih 21 strelskih družin, ki so vložile 25 samostojnih predlogov.
Predsednik general Jovanovič je bil zadržan tor je nato prepustil predsedstvo zborovanja podpredsedniku Sterlekarju. Ta se je najprej spominjal vseh umrlih, zlasti pa zaslužnega blagajnika združenja pok. ravnatelja S i m č i č a.
Zelo izčrpno poročilo je podal tajnik Boris Roš. Zanimivi so zlasti statistični podatki. Okrožje šteje 87 strelskih družin s 4822 člani, ki so priredili lani 682 strelskih vaj. Okrožje je imelo 21
sej in žalno sejo. Poročal je tudi o naporu okrožja, kako bi se dosegla lažja nabava pušk in streliva, da bi bilo dostopno tudi revnejšim. Dalje je poročal o drugih društvenih zadevah, zlasti o propagandi strelskih družin med mladino.
Blagajniško poročilo je podal Kostanje-vec, tehnično poročilo pa Deržaj, ki je zlasti omenjal lanske banovinske tekme ter razvitje okrožnega prapora, ki ga je daroval pokojni kralj.
Gospodarsko poročilo je podal Herman Š o -1 a r, ki je poročal o inventarju, zlasti o orožju in strelivu. L i p n i k je nato predlagal absolutorij blagajniku s pohvalo, kar je bilo sprejeto.
Pri volitvah je bil za predsednika ponovno izvoljen general Jovanovič, za podpredsednika Milan S t e r 1 e k a r, za tajnika Boris Roš, m blagajnika pa Joco Kostanjeve c. Izvoljeno je bilo nato še večje število odbornikov, tako iz Ljubljane kakor tudi z dežele, enako je bil izvoljen revizijski odbor, za delegate na glavni skupščini v Zagrebu pa so bili izvoljeni Mrko Hajnri-har, Boris Roš, lvlatko Jevtak in Milan Sterlekar.
Sledila je dolgotrajna debata, ki je obravnavala razne £©lje ln predloge, zlasti pa vprašanja, ki jih je obravnavalo tajniško poročilo.
Mariborski ribiči ob 25 tetnioi
Maribor, 31. marca.
Pod predsedstvom prof. Fludernika se je vršil danes dopoldne v lovski sobi Orla občni zbor mariborske ribiške bratovščine.
Predsednik prof. Fludernik je v svojem poročilu omenjal zgodovinski razvoj društvenega dela; ustanovilo se je 26. marca 1910. leti ter je šielo 42 rednih in 28 izrednih članov.
Iskrene čnstitke so po končanem referatu predsednikovem izrekli društvu za 25-letnico podpredsednik Zveze Šulgai iz Ljubljane, za mestno občino in župana Kodošek, za ljubljanske ribiče Bogataj, ravnatelj gozdarske šole Zirnfeld tor nadsv. TTintorleohner.
( m 7. driiš; oni je s),-; '' danes 25. jubilej kol neumorni društveni blagajnik tr-
govec Greiner. V svojem poročilu je izkazal 98.364 Din dohodkov in 50.156 Din izdatkov. Premoženja, v denarju ima društvo 48.207 Din.
Vodstvo društva je ostalo letos Isto, za zastopnika v Zvezin odbor sta so izvolila Gaj-šek in Jugovič, delegat za Zvezin občni zbor pa se izvoli iz vrst odbornikov. Za častna člana sta bila imenovana bivši predsednik prof. Cotič ter dolgoletni društveni tajnik Franc Drozg.
Ob zaključku je predaval častni p>red«ed-nik društva dr. Kraus o kvarnem vplivu tovarniških Izlivov na ribarstvo. Danes popoldne pa so napravili mariborski ribiči avtobusni izlet v Celje, kjer so si v Bukovijah ogledali ribogojnico trgovca Zangerja.
SUrv. ia.
>Ponedeljski Slovenec«, dne i. aprila 1835.
Stran 3
Od Soče čez: Zllo Nova doba v Siamu
Zakaj se je odpovedal prestolu kralj Prajadhipoha
Kraji, M ne smemo pozabili, da so slovenski
t
Loče pod Jepo pri BaSkem jezeru v Zgornjem Rožu (Slovenska Koroška)
Koroška ponemčevalmca - velika lažnivka
Nedavno je siamski kralj Prajadhipok, ki se je po dolgem potovanju po Evropi naselil v Londonu, objavil, da se končnoveljavno odpove prestolu. Siamski narod si je nato izvolil za novega kralja mladoletnega nečaka dosedanjega kralja Anandu. Ozadje te odpovedi je zelo zanimivo.
Zadnja absolutna monarhija v Siamu je prenehala 24.junija 1932, ker se je med ljudstvom po. javilo veliko nezadovoljstvo. K padcu absolutizma je veliko pripomogla mlada inteligenca, ki je bila vzgojena na inozemskih visokih šolah, in pa splošne gospodarske razmere.
V začetku devetnajstega stoletja so širili v Siamu zapadno omiko katoliški misijonarji, ki so tam ustanovili svoje šole. Leta 1880 se je obrnila kraljeva družina skupno t nekaterimi aristokrati na Evropo, da bi se zapadna kultura prenesla tudi v Siam. Posebne simpatije so imeli do Angleške. N« vseučilišče v Cambridgeju in Oxfordu je prišlo več sto siam-skih dijakov tz glavnega mesta Bangkoka, za katere so Angleži ustanovni poseben zavod po angleškem vzoru. Siamska vojska pa je izvežbana po nemškem vzoru.
Po svetovni vojni se je v Siamu okrepil francoski vpliv. Na čelo vseučilišča v Bangkoku je prišel Francoz, mnogi siamski dijaki pa bivajo v Pa. rizu in študirajo pravo. Istočasno se je trudila tudi Amerika, da bi povečala svoj vpliv v Bangkoku ter je privabila veliko število siamskih dijakov na vse-uči [išče Ilarvvard. Večje število siamskih dijakov je prišlo tudi v Švico, Belgijo, Dansko, na Kitajsko in Japonsko pa zelo malo.
" ako je zapad postal učitelj siamske mladine. 1030 je bilo 2C0 siamskih dijakov na Antde-
Slovenski otroci se morajo na Koroškem na pamet učiti pesem: Deutscher Kat (Nemški svčt). Pesem je sama na sebi čisto lepa, lepa in primerna — za nemške otroke. A nesramnost je, da se morajo to pesem na pamet učiti slovenski otroci! V pesmi se naštevajo vrline nemškega naroda, kako so Nemci resnicoljubni, zvesti, hrabri. In potem pravi pesnik: Du bist ein deutsches Kind, so denke dran = ti si nemški otrok, misli torej na to! — Slovenskemu ouoku se sugerira, da je nemški otrok! To je enostavno laž! Zločinska koroška ponemčevalmca slovenskemu otroku sugerira laž, da je nemški otrok! Koroška ponemčevalmca uči slovenskeiga otroka enostavno lagati! Laže se mu in ga uči lagati! Nemoralno, zločinsko početje! Doli z nemoralno koroško ponemčevalnico!
Ali ljudi, ki tako postopajo z našo deco na
Koroškem, ni sram takega ogabnega početja?! In mi, ali moremo biti nasproti takemu gnusnemu nasilju, ki se vrši nad narodnim značajem slovenske dece na Koroškem, topi in brezbrižni? — En narod smo. ena družina, eno telo. Ce en ud trpi. vsi ostali udje sotrpijo. Ce tepejo naše brate za mejami, nas tepejo! Kajti eno narodno telo smo, in bol. ki jo trpi en ud, čuti celo telo. Glasno moramo torej protestirati proti ogabnemu nasilju, ki ga vrše nad slovensko deco na Koroškem! Ne čutili bi slovensko, če bi bili spričo take krivice brezbrižni!
Omenjena pesem konča z besedami: Kind, Deutsche kampften tapfer alle Zeit — Du deutsches Kind, sei tapter, treu und vvahr! = Nemci so se vedno hrabro bojevali, — ti nemški otrok, bodi hraber, zvest in resničen!
„Heimaterde wunderhotd"
Tako se glasi naslov naloge, ki jo morajo napraviti vsi otroci na Koroškem. O lepoti Koroške, o ljubezni do domovine, pa tudi o sovražniku, ki je hotel Korošcem to domovino vzeti, to je: o Jug<> Slovanih! O hrabrosti in domoljubju Korošcev, ki so tako hrabro branili domovino, in o večni zvestobi ki jo morajo otroci ohraniti Koroški. O pripravljenosti, da tudi v bodočnosti branijo »koroško domovino« tedaj, ko bodo otroci odrasli — če bi se zopet prikazal kak sovražnik, ki bi jim hotel oropati domovino!	.
O vsem tem so govorili učitelji otrokom v soli te dni. in 10.000 slovenskih otroK mora zdaj napraviti nalogo, kaka sreča je bila, da se Koroška, tudi slovenska Koroška, ni združila s svojo mate-
rinsko državo! Kaka sreča je bila. da se je posrečilo Koroško ohraniti Nemcem! Kako so napodili Jugoslovane s Koroške in kako je zdaj Koroška svobodna do Karavank!
Ogromen val hujskariie in sovraštva proti skv vanstvu je šel te dni prelco vse Koroške! Vse naloge se odpošljejo na okrajna nadzorništva in najboljše bodo nagrajene! A onega, ki bo napravil najboljšo nalogo, bo nagradil sam deželni glavar general Hlilgerth!
Koroška »svobodna« do Karavank! A ta »svoboda« obstoji v tem, da slovenski otrok v šoli ne sme peti slovenskih pesmi, da ga uče oboževati nemščino in zaničevati slovensko materinščino!
Nad milijon lir globe zaradi tihotapstva
Leta ......
šketn, 50 v Združenih državah Amerike, 25 na Filipinih, 4*J na Francoskem in nekaj v francoski Indo-kini. Že po tem se vidi. da je bil vpliv angleške kulture na Siam najmočnejši. Izobraženi Siatnci znajo angleško ali |>a se uče. Naravno, da je tudi ancleška demokraciia imela stalen vpliv na siamske kro«c. Siam je tako postal nekaka duhovna koloniia Angleške. Za angleškim je najmočnejši francoski kulturni vpliv.
2e od začetka svoje vlade se je kralj Prajadhi. pok, ki se je sedaj odpovedal prestolu, bavil z mistik), da bi svoj posvetovalni organ spremenil v neke vrste šolo za siamski parlament. Ze leta 1020 je siamsko časopisje, ki je bilo sicer pod precej strogo cenzuro, poudarjalo potrebo parlamentarnega režima. navajajoč njegove prednosti. Kralj Prniadhi-pok je bil naklonjen tem predlogom. Ob priliki svo-jeea potovanja po 7druženih državah Amerike leta 1031 je dal ameriškim časnikarjem iziavo o bodoči občinski volivni pravici. Takrat ie kralj sprejel tudi siamske diiake in jim poda! roko. čenrav lo dvorni ccrcmonijal stropo prepoveduje. Pokara! se je tedaj praveea demokrata. Na siamski»m dvoru morajo namreč vsi nred kraljem poklekniti. Te kraljeve tresle so značile. da se v Siamu pripravlia nov režitn.
Dne t. aprila 19T2, ko ie vladarska hiša obhajala 150 letnico svoiega obstoja, so pa liberalni krogi v Siamu doživeli veliko nresenečeive. Krali Pra h i pok ni hotel ničesar sliSati o ukinitvi absolutne monarhije. 7ato je 24. iuniia prišlo do o'evrata. Trije polkovniki voiaške earniziie v Banorkoku so izkoristili odsotnost kralja, ki se ie mudi! 200 km daleč od Bangkoka. zrevolucionirali so garnizijo, aretirali prince in generale ter sestavili revolucionarno vlado. Brzoiavno poklicani krali je 27. junija podpisal začasno tisfavo. ki ie 12. decembra p° malenkostnih izpremembah stopila v veliavo. Ta ustava ie uzakonila suvereniteto naroda, kraljevo oblast pa te zmanišala na minimum. Zakonodajna oblast je bila prenpšena na parlament.
Sest mesecev kasneje so že nastopila velika tre-
uja. Kralj bi moral j» nameravani spremembi usta ve dobiti tudi pravico razpusta parlamenta, izvršna oblast pa bi prešla v roke državnega sveta, sestavljenega iz 15 do 20 članov in ministrov.
Oba državna udara leta 1032, katerima je sledila krvava revolucija, st« bila epizodi v borbi med dvema političnima smerema: konservativno-monarhistič-tio in demokratsko-republikansko. Zmaga de mokra, tov je prisilila kralja Prajadhipoka, da je ostal v im>-zemstvu in da se je odrekel prestolu v korist svojega mladoletnega nečaka.
Sedanja siamska vlada dela na velikih socialnih reformah. Poučeni krogi trdijo, da namerava organizirati socialistično zadružno državo. Siamska napredna inteligenca pa iti edina v pogledu socialne reorganizacije siamske države in je zaradi tega težko vedeli, kakšna bo nova ustava
Novi 11 letni siamski kralj Ananda je nečak eks. kralja Praiadhipoka. Njegov oče je bil odgoien na petrograjskem dvoru. Govoril je šest jezikov in je izvrstno fioznal evropsko literaturo. Se mlad se je zagledal v neko perico, radi česar ga je oče pričel sovražiti. Na|x>sled ga je le prisilil, da je poročil neko indijsko princeso, ki mu ie rodila sna Anando. Nekaj mesecev po rojstvu sina pa ie oče na tajinstven način umrl. Nekateri pravijo, da jc izvršil samo-umor. drugi, da ga je zastrupila njegova bivša ljubica. Po tretji verziji pa so ga ubili po naročilu po. licijski organi.
»Potegnjeni" profesor
Amerikanci so pred kratkim doživeli krinn-nalen slučaj, ki je sicer sam ne sebi resen, vendar se mu kljub temu sineje vsa Amerika. Slavni univerzitetni profesor dr. William MacDougall, ki je v preteklem semestru predaval na univerzi v Du. keju o psihi ameriških gangsterjev, je sam postal žrtev enega izmed gangsterjev. Neki podjeten član jjodzemlja je prolesorja na tako preprost in neumen način pripravil ob 20500 dolarjev, kakor bi se ne spodobilo za učenjaka, ki predava o psihi ameriškega gangslerja. Zaradi tega se prolesorju smeje vsa Amerika, kajti zdi se, da profesor kljub svojim predavanjem zelo slabo pozni psiho gangsterjev
Nekega dne je prišel k prolesorlu neki Walt.T King in sc mu predstavil za posesinika petrolejsV vrelcev Prosil ga je za znanstveno pojasnilo, mu ga je profesor radevolje dal. Seveda se je našalo na psiho ameriškega podzemlja. Posestim petrolejskih vrelcev se je za jioiasnilo lepo zahvalil tn si dovolil upanje, da bodo profesorjeva jvreda-
ro. čez
vanja gotovo odlično pripomogla k iztrebljenju ameriškega zločinstva Učenjak se je čutil počaščenega, nakar ga je posestnik petroleja povabil v bližnji »salon« na »viski«. Kaj sta v lokalu govorila, je javnost zvedela šek; pozneje. Pogovor se ni sukal okrog psihe ameriškega zločinstva, nego je bil takšen, da se ie končal s tem, da je profesor kupil za 20.500 dolarjev akcij za pet lejske vrelce- ki pa sploh ne obstojajo. Sele c nekaj tednov je profesor spoznal, aa je padel v roke prebrisanemu k>|*>vu. Kinga jc policija kmalu ujela in ie sineje priznal, da v vsem Nevv Vorku ne bi ninče drugi padel na tako litnanioo kakor profesor Dougall, strokovnjak za psiho ameriškega zločinca.
•
Zdravnik: »Ali se držite mojeg« navodila, koliko smete piti?«
Bolnik: »Gotovo, šest čaš piva vsak dan.«
Zdravnik: »Jaz sem vam dovolil samo tri čase na dan.«
Bolnik: »Vaš stanovski tovariš mi jc dovolil tudi tri čaše...«
Tržaško kazensko sodišče je 27. marca obhodilo 18 obtožencev, ki so bili obtoženi, da so vtihotapili v Trst 120 kvintalov kave.
Obsojeni so bili: Alojzij Platzer na 3 leta in 9 mesecev ječe ter na 153.000 lir globe; Angel Plužnik na 8 mesecev ječe in na 53.650 lir globe; Romeo Cesarotlo na 7 mesecev in 15 dni ječe ter na 20.650 lir globe; Peter Flego na 3 leta ječe in 120.000 lir globe; Rudolt Turkovič na 20 dni ječe in 12.000 lir globe; Jordan Pregarc na 3 leta ječe iu 120.000 lir globe; Peter Degan na 7 mesecev in 15 dni ter 60.000 lir globe; Riliard Dejak na 8 mesecev ječe in 42.000 lir globe; Miro Pavlic je bil oproščen; Aleksander VVilllams na 12.000 lir globe; Edmund Capponi na 8 mesecev ječe in 466.550 lir gobe. — Dalje so bili obsojeni na 7 mesecev ječe in po 20.650 lir globe: Jožef Rocco, Bruno Pieri, Bruno Semič, Ernst skerlj. — Viljem Pclosi je bil obsojen na 3000 lir globe. Oproščena pa sta bila: Santa Depangher in Kari Dejak.	^
Tihotapstvo in žganjeknha na Conskem. Pred goriškim sodiščem so bili obsojeni: na
3 mesece ječe in po 1000 lir globe Emil Jajčič in njegov sin Emil iz Riheniberga, ker sta skrivaj kuhala žganje; nu 15 dni zapora in 350 lir globe Alojzij Marcola iz Breginja, zaradi tega, ker je tihotapil saharin; na 355 lir globe Anton Ložar z Ravni pri černičah, ker so ga pri Ozcljanu zasačili, ko je nesel žganje ua prodaj; na 15 dni zaporo in na 50 lir globe Marija Maga.jna, na 30 dui in 50 lir Marija Kogoj, kor sta tihotapili moko in sladkor; nu 450 lir globe Peter Murovec, na 350 lir Ciril Vončina. ker stn imela doma shranjene cigarete in tobak jugoslovanskega izvora.; na 50 lir globe Karlina Makuc, roj. Gravnar in Orest Ozvald iz Gorice, ker sta imela doma žganje.
Letalski kapitan Erncst Sancin, rojen 1006 v Miljah pri Trstu, se je v torek 26. marca v Avianu no svojem poletu smrtno ponesrečil. Njegovo truplo so prepeljali v Trs4 in ga 27. marca slovesno pokopali. Ernest Sancin je bil prvovrsten pilot italijanskega vojaškega letalstva. ki se je odlikoval tudi na mednarodnih tekmah v Bruslju in Parizu; zato pa je imel tudi belgijska in francoska odlikovanja. — Ka-
kor ime in rojstni krai dokazujeta. je bil Ernest Sancin — slovenske krvi.
Šestnajsto obletnico ustanovitve fušja v Gorici so slovesno praznovali 23. marca. Pri tej priliki so položili temeljni kamen za novo boljnišnieo v Gorici, katera 1k> slaln na St. Pcterski costi nasproti umobolnice.
Športni rekordi. Pri tekmah v teku v Trstu se odlikovala Goričana: Furlan in Gorjnn — Njuni imeni pričata, du stn Slovenca.
Veliko povpraševanje po hrastovem lesu, katero se je zadnje mesece začelo po Italiji, je imelo za posledico, dn so začeli na vbo moč sekati še ostale hrastove gozdove na Krasu. To bo seveda v prihodnjosti za	Kras
velika škoda.
Železnice Trst—Poreč ni več. Dne 8. marca 1935 jc v Romu izšel dekret, da sc ukine ozkotirna železnica, ki je toliko desetletji vezala Trst z Istro. S 1. aprilom bo nehalo voziti ter jo bo nadomestil avtobus.
Pred izrednim sodiščem v Rimu je bilo obsojenih 18 Italijanov na skupaj 110 let ječe, češ, da so pripadali protifašistični organizaciji
Železniški progi St Peter—Reka in Trst -Postojna sedaj eleklrificirajo. Elektrifikacij mora biti končana do konca I. 1936.
Iz fašistične stranke so izključeni ti le fašisti, ki niso držali fašistične prisege: Hrane Rejec, Franc Krnjnik, Igrane Butar, Andrej Torkar. — Izključila jih je goriška fašistična fedcracija. Po imenih sodeč, so bili rsi izključeni doma iz tolminskih hribov.
V Italiji zdaj tudi kupčija z državnimi obvezni cami ni več svobodna. Cc kdo kupuje, mora odgovarjati oblastvom, od koga je kup i, pno la avte pa mora pojasnjevati razloge, ki so ga dovcdli do tega, da je |>rodal.
Izkaz o gibanju tržaškega prebivalstva vsebuje sledeče številke. V letošnjem januarju je bilo v tržaški občini rojenih 293, umrlo jih je pa 359, diferenca je —66. V februarju je bilo 237 rojenih, 30h umrlih, diferenca —49.
Prva žrtev. Neki mladenič s Kanalskega na Goriškem, aktivni vojak, je v Abesiniji izgubil rogo. Na nekem pohodu skozi gozd ga je zadela zastrup ljena pšica. Nogo so mu odrezali.
Taho naokrog
Današnji dan bi moral biti za naš kulturni svet velik praznik, če ne naivečji, ki bi ga morala praznovati vsa živa bitja, ki imajo dar (ali pa nadlogo) govora, z največjimi častmi m slovesnostmi. Ker se pa današnji kulturni svet velikega pomena svojega še večjega praznika kar nič več tie zaveda, zato tudi ni bilo nikjer mirozovov z bakliadami, nikjer ne vihrajo zastave v vseh mavričnih barvah in tudi sicer spretni in zelo iznajdljivi radio-govorniki niso našli za ta slovesen dan niti besedice...
Danes bi moral namreč ves kulturi svet najslo-vesnejše proslavljati praznik tistega principa, ua katerem sloni vsa zgradba vse moderne kulture. To je princip laži. Ne tiste zlobne in hudobne laži, ki človeku življenje greni in zastruj^lja, ampak tiste prijetne, dobrodušne hudomušnosti, ki izvira iz veselja nad veseljem, smehom in zabavo.
Kaj je nekdaj pomenil za Ljubljano prvi april! Gospodje trgovci so že cel tnesec prej uvažali v mesto tičje mleko, da jiin ni zaloga prezgodaj pošla pri tolikšnem fiovpraševanju po tem blagu. Tudi ligrovi rogovi so bili zelo iskani in marsikatero oko priprostih kmečkih šolarčkov se je zasolzilo, če je revež prišel domov brez tigrovih rogov, a kmalu se je žalost spremenila v smeli, ko so revežu povedali, da so ga poslali »v april«. Ženske so se pa hodile ogledovat v ogledalo, če imajo res črne pike na nosu, možje pa so radovedno ogledovali svojo obleko in čakali na njei velike in male madeže, ki jih je napravil hudomušni prvi april. Marsikdo je postal seveda tudi žrtev kakšne bolj mastne polegav-ščine, a končno se je le prva jeza razlezla čisto mirno v zadovoljno splošno veselost.
Tako so praznovali la dan v Ljubljani nekdaj. Pa ne samo ta dan, ampak kar četo leto, ker stare
Ljubljane brez liste hudomušne šepavosti in nedolžne uagajivosti, ki tli nikogar žalila, si sploh misliti
ne moremo. Danes, v dobi »nove stvarnosti«, je tega lepega blaga seveda precej manj, ker se je umaknilo moderni kričavosti in zlobni sirovosti.
Današnji dan bi morali praznovati predvsem ljudje, ki se imenujejo sami »politike« ali »državnike« ali pa se dajo od drugih ljudi zmerjati s takimi naslovi. Za to vrsto ljudi so veljale in še danes veljajo zlate besede velikega francoskega državnika Talleyranda, ki je rekel, da ima človek dar govora zato, da z besedami svoje misli prikriva. Ce ne bi bil ta mož nikdar v svojem življenju zinil nobene druge besede kot te, bi že zaslužil častni naslov velikega državnika. Seveda tako, kakor je znal svoj nauk izvrševati gospod Talleyrand tudi v praksi, tako ga ne zna vsak, kajti »lagati« in »misli prikrivati« ni vseeno, a kdor to zna, je brez dvoma velik umetnik besede in oster mislec. Dandanes tega daru tli mnogo na svetu in če človek bere v časopisih, kaj ljudje vse »govore* ali »izjavljajo«, se mora kar čuditi, koliko besednih nerod ali j>a slabih steno-rjrafov in še slabših prevajalcev se potika po tem
gr
ljubem božjem svetu! Se bolj pa se mora človek čuditi, da je na svetu še več nerod in prismod, ki takim izmaličenim besednim skladbam verjamejo!
Prvi april zato tudi ni samo velik praznik potegavščin, ampak je še večji praznik človeške lahkovernosti in neopravičljive zaupnosti. Otroče, ki ga |X>šljejo prvega aprila v trgovino po kakšno čudno blago, seveda verjame, da bo tako blago res dobilo, ker ga pošljejo v trgovino odrastli ljudje, katerim neizkušeno dete brez|x>gojno verjame in zaupa. Smeh na trgovčevih ustnicah in še boli glasni krohot, ki ga sprejme doma, pa otroku kmalu odpre njegove duševne oči, naj bo v bodoče previdnejši in nai ne prisega na vse, kar sliši! To duševno zdravilo ni napačno; škoda je le, da 3c tako malo ljudi primel Mora pa že tako biti prav, kakor je, kajti če bi se vsak človek pri vsaki besedi, ki jo sliši iz ust drugega človeka, ne vprašal samo, kaj je rekel, ampak tudi, zakaj je to rekel, bi bilo tistega
prvega aprila, ki nas spremlja vse življenje, kaj kmalu konec in to bi bilo vendarle škoda...
Prvi april 1» torej živel dalje z vsemi svojimi neresnicami in izmišljotinami in z vso svojo uaga-jivostjo, dokler bodo živeli na svetu ljudje, ki govore, io čisto vseeno je, če ga ljudje praznujejo s slavnostnimi obhodi in »povorkaini« in z bučnimi godbami ali pa z — lažmi, kajti brez prvega aprila na svetu ne gTe, in ljudje, ki ne znajo z besedo prikrivati svojih misli, sploh niso več ljudje. To morajo bili ah posebna izvoljena bitja, ali pa brezmejni tepci — eno ali drugo.
Seveda, če bi nesreča kdaj hotela, da bi tudi jaz prišel v položaj, ko bi moral svoje misli prikrivati z besedami, bi se iz tega rodil ogromen polom. Jaz bi namreč kar odkrito in javno povedal s pravimi besedami, kaj da res mislim! Ce bi me postavili na pr. za župana v Ljubljani, da bi tudi jaz moral enkrat hoditi po Ljubljani -he-zjdindert« ali vsaj »be-melont«, jaz bi povedal že nekaj mesecev naprej, da bom dal naredili novo cesto mimo te in te parcele in pa do Bizovika. To bi bila zmešnjava med ljudmi! Eni bi rekli: Kdo ve, če se ni ta vrag zlagal — bogve, kje je že sam |x>kupil parcele, nas hoče im sedaj tako-le na lepem potegniti! Drugi zopet bi govorili: Magarac icdan, zakaj pa že naprej pripoveduje, kaj bo naredil? In to naj bo župan, ki še za sebe ne ziia gospodarili? Tako bi šlo to sem in šlo tja, in zmešnjava bi bila povsod taka, da bi ljudje trumoma hodili molit in prosit Boga, naj pošlje resnico k vragu in naj jim vrne njihov »prv: april«. In prav tako bi bilo in nič drugače. Zato jc že bolje, da hodim po Ljubljani brez cilindra in brez »melone«.
Zato pa bodi povedano vsem ljudem, ki hočejo sebi dobro naj ne prezirajo »prvega aprila«, ampak
naj se lepo ravnajo po njegovih naukih Kdor trguje, naj ne pripoveduje, kaj in kdaj in po čein je kaj kupil alt bo kupil, ampak naj molči in naj — naredi, kar misli narediti; če pa že mora govoriti, naj govori v jeziku, ki mu pravimo »potegavščina« ali
C
»jezik prvega aprila*. Ta jezik je mednaroden n ga lahko govoriš nemško, francosko ali pa celo
slovensko, pa je vedno prav. Jaz govorim ta jezik slovensko, gospodje diplomati pa po francosko, pa se tako dobro razumemo med seboj da drug drugemu prav nič ne verjamemo ..
A ne samo šolani diplomati in njim enakovredni ali enakojjravni gospodje, tudi naš priprosti svet se izvrstno razume na »jezik prvega aprila'. Nekdaj so služili v Ljubljani pri -»Janezih« sami domači lantje, od fare sicer, ampak večinoma reveži, ki so na svojih njivicah z obilnim trudom kopali svoj živež iz zemlje, nosili ob delavnikih hodnje hlače in spali kje po hlevih ali pa v listju Kakor hitro so jia prišli v vojašnico in se preoblckli v cesarsko obleko, so se takoj naučili »jezika prvega aprila« in so se v tem jeziku imenovali, zlasti če so šli ob nedeljah občudovat vrtiljake in »komedije« pod ljulv Ijanski Tivoli, samo še veleposestnike, veletrgovce ali pa bogate dediče še bogatejših mesarij in ošta-rij, da se je njihovim spremljevalkam kar dvakrat vrtelo v glavi: od vrtiljaka in od dobro postavljenih besed. Pravijo, da ta lepa tradicija v Ljubljani še danes ni izumrla, ampak da jo vredni jx>tomci še bolj vrednih očetov še danes prav skrbno varujejo in — nadaljujejo. Ko so sc r« vračali nekdanji »veleposestniki« od vojakov domov, so hodili zopet spat v — listje, in kakor pravijo, se kaj podobnega tudi še dandanes zgodi.
Gospoda »državnega« pa prosim, naj mi ne zameri, da danes nisem napisal nič političnega; naj tudi on vč, da je danesprvi aprili_
— Za osveženje krvi pijte skozi nekaj dni vsak dan zjutraj čašo naravne »Franz-Josef«-tfrendlcc! Po mnogih zdravnikih predpisana »Fran*-Josef«-*oda urejuje delovanje firev krepi želodec, zboljšuie kri, omirja živce in povzroči tako splošno do-cr počutek in jasno glavo.
Stran 4.
✓Ponedeljski Slovence«, dne 1. aprila 103JV
Štev. 13.
NedeljshLi spori
HermessMaribor 7:1 (4:0)
Ljubljana, 31. marca.
V današnji podzvezni tekmi so Siškarji dobesedno pogazili Mariborčane. Kar sedemkrat so potresi; niihovo mrežo in to predvsem po knvd. mar,-bovškega ozadja, to je krifske vrste m obrambnega ril lako slabo so zaigrali njihovi hali, in branil^ da ves trud napadalnega kvinteta - k. je prav lepo zaigral in bil boljši nasprotnega napada - m nič pomagal. Hermes pa je imel dobre.ozadje k. so ga tlorili stari in rutiniran. igralci, ob kate.ih se ie razbila vsaka akcija mariborskega napada k> je bil za tako obrambo nekoliko premehak. K jub temu pa ie i7i>elial nek;>i prav lepih kombiniranih prodorov, scfme!stoma res no ogrožali vrata domač^Man-borski napad tvorijo sami mlad. fantje, ki bodo čez nekaj let podali igro, kakršno vidimo le? pri prvovrstnih moštvih. To se je videlo pri današnji igri m bi prišle njihove sposobnost, in tehnično znanje sele tedaj do prave veljave, če bi bik) tudi ozadje enakovredno.
Pri Hermesu pa je nasprotno napad močno še-pal ter je bilo ozadje dobro. In vendar je ta peto-
rica sedemkrat potresla mrežo Mariborčanov. Rezultat je nekoliko previsoko izražen in gre izključno na račun mariborske half linije in obrambe, ki je — kakor rečeno — igrala izredno slabo. Najslabši točki v napadu Hermesa sta bili krili.
Prvi jx)lčas so otvorili Mariborčani, toda že v 9. minuti sledi prosti strel proti Mariboru, golman odbije, Brodnik prime žogo in jo pošlje v mrežo. V 12. minuti postavi Brodnik 2:0 za svoje barve, enajstmetrovko, diktirano v 19. minuti spremeni isti irgalec v gol in v 35. minuti zaključi — zopet Brodnik _ serijo golov prvega polčasa, ki se konča s 4:0 za Hermes. Premoč Hermesa v tem delu igre jc zelo vidna.
Drugo polovico so otvorili Herinežani. V 2. minuti sled? enajstmetrovka proti domačim, ki jo spremeni Dušan v častni gol. V U. minuti postavi Brodnik 5:1, Mokorel zviša v 31. minuti na 6:1 in v zadnji minuti jiostavi zojiet Mokorel končno stanje 7:1. Tudi v tem delu igre je bila premoč Hermesa vseskozi precejšnja.
Sodnik g. ravnatelj Setina je bil dober. Občinstva je bik) okrog 400.
SK Olimp:SK Šoštanj 3:1 (2:0).
Popoldne je bila na 01ini|X>vem igrišču v Ga-berju prvenstvena drugorazredna tekma med SK Olimpom in SK Šoštanjem. Tekma ni bila zanimiva. Ves čas je prevladoval v igri Olimp. Gledalcev okrog 2G0.
Crosscountry za prvenstvo ljubljanske podzveze JZŽS
Ljubljana, 31. marca.
Danes se je vršil na Stadionu crosse.ountry za
prvenstvo ljubljanske podzveze .1ZZS na progi ^ ^ ^ ____________ _______
2 km. Teka so »e tudi lopot udeležile samo članice j^mh obrtniških korjx)racijah pomembne konce
,■ i7	b»p	lol/mnvall/o Alonp nien nrnvn-	.. ® ^ ,• •, •	________ —..«: i-rurčori 1/or cj
Med Pičmanom in Rebehom
Ljubljana, 31. marca.
Včeraj in danes se v Ljubljani vrše oficielna poganja med obstoječimi obrtniškimi organizacijami, to je med Rebekovimi in Pičmanovimi, zaradi osebe, koga naj postavijo za obrtniškega kandidata v Ljubljani ter tudi zaradi drugih kandidatur na deželi kjer obrtniki upajo, da bodo prodrli s svojimi kandidati. Pogajanja še kar dobro uspevajo in so pičmanovci pustili rebekovcem precejšnjo koncesijo, tako, da Pičman po vsej verjetnosti ne bo kandidiral, na drugi strani pa bo prepustil Rebek v Zbornici za TO I, v okrožnem obrtniškem odboru in v
SK Ilirije, ker se tekmovalke Atene niso pravočasno prijavile. Konkurenca, ki bi se razvila ob udeležbi atenskih tekačic, je izostala in borba, ki je bila vseeno precej zanimiva, se je vnela med samimi klubskimi tovarišicami. Že dejstvo, da je bil dosežen mnogo boljši čas kakor pri zadnjem teku, pove dovolj o napredku, ki ga je bilo opaziti skoraj pri vseh tekmovalkah. Vse tekačice so tekle pod desetimi minutami kljub temu, da nekatere niso bile zdrave, kar se je osohito poznalo
sije Definitivno pa sporazum še ni izvršen, ker se vrši nocoj ob 20 še ena seja, na kateri uj>ata obe stranki, da se bosta sporazumeli.
Vojni invalidi zborujejo
Ljubljana, 31. marca. Invalidsko združenje, ki obsega invalide in vojne vdove iz Ljubljane in okolice, je imelo danes
------- ----- -----------, .. ,- ., . . „ dopoldne svoj redni občni zbor, ki se ga je udele-
Zajčevi Slavici, ki je bila najiskrenejsa konkuren- ^ , J(ev'jlo članov občni zbor je vodil pred-tinja za prvo mesto, a se je morala zadovoljiti sa- scdnik g. M 1 e k u ž , ki se je spominjal smrti po-mo s četrtim mestom.	kojnega kralja Aleksandra ter predlagal udanostno
Start je bil na igrišču, v areni in potem se je brzojavko na dvor, ki je bila soglasno sprejeta. Povila proga po vzhodni in severni strani igrišča po zdravil je zastopnika mestne občine g. dr. Rusa in strmini navzgor na gornjo zunanjo rundo ob zi- delegata oblastnega odbora g. Tomca in g. Mirtiča
Policijski SK Zagreb:Primorje 3:2 (2:0)
Ljubljana, 31. marca.
Niti petsto igralcev »e danes ni zbralo na igrišču ASK Primorje, katerega liga moštvo te odigralo prijateljsko tekmo z zagrebškim pol cj skim klubom: in še ti so odšli razočaran.z igrišča. Današnji pusti termin |e izrabil naš tigaš, da preizkusi svoje moči za predstoječe borbe v državnem prvenstvu, ki bo zelo l«ko danes Primorje preizkusilo več igralcev, toda nobena grupacija ni zadovoljila. Po dveh neuspelih tekmah v državni ligi sled. današn). tret,. neuspeh; četudi danes ni šlo za točke in ie bilo končno vseeno, ali zmaga ta al. oni, vendar ,e bila tudi ta tekma važna, ker čez teden dni se sreča Primorje v težki tekmi z Baskom. In po današnjem nastopu lahko presodimo, kako bo dane« teden odrezalo naše liga moštvo. Kakor kažejo vse okoliščine, bo našemu reprezentantu — izvzemši če bo napel vse sile in igral skrajno požrtvovalno — slaba predla pri letošnph liga tekmah. Uvodni tekmi in današnje pri|atel|sko srečanje nam to dovolj jasno pove. Človek, ki je gledal danes to moštvo, dobi utis, kakor da bi celo zimsko dobo počivalo. Imelo |e res precei smole, toda delo ni šlo izpod rok, kakor da bi bilo vse začarano. Teme je krivo v prvi vrsti moštvo samo, kajti zadnje čase igra tako slabo, da celo največji simpatizerji s preceišnto boiazmio gledajo tekmam za državno prvenstvo nasproti. Izrazito dobre točke danes sploh nismo videli v enajstorici; igrali so nekateri posamezniki mestoma še dokai uspešno, vendar še dosti man|ka do onega, kar bi nas moglo vsaj nekoliko zadovolpti. Najšibkejši del je tvoril napad, tu pa zopet levo krilo ki ni niti ene koristne, oziroma uspešne poteze napravilo. O kakih lepih in smiselnih kombinacijah še ni govora, četudi je bilo moštvo da-
dovju; le-to je bilo preteči dvakrat in jiotem so se tekačice vrnile na vzhodni strani po strmini navzdol zopet na igrišče, ki so ga pretekle v diagonali do cilja, ki se je nahajal blizu gola na za-padni strani. Posamezne tekmovalke so se takole plasirale: 1. Papež Darinka 8:37'/», 2. Ponikvar Kani 8:37'/», 3. Perdan Silva 8:373/„ 4. Zajec Sla-
vica 8:42, 5. Oman Anica 8:51.
*
Sarajevo, 31. marca b. Slavija (Sarajevo): Gradjanski (Zagreb) 6:1 (3:0). Obupen poraz zagrebškega vodilnega kluba v prvi njegovi tekmi za državno prvenstvo.
Osjek, 31. marca. b. Slavija (Osjek):Hašk (Zagreb) 5:2 (3:0).
Zagreb, 31. marca. b. Concordia :Hajduk 1:1 (1:0).
Belgrad, 31. marca. b. Tekma za ligino prvenstvo, ki bi se imela vršiti danes, je bila odgodena.
Ljubljanska kronika
Konrert Akademskega pevskega »bora. Dne
1. aprila bo imela ljubljanska publika priliko v unionski dvorani zopet slišati slovensko narodno
Nato ie delegat g. Tome poročal o borbi za izboljšanje invalidskega zakona, ker sedanji vsebuje vse polno trdot.
Tajnik g. Metlika je podal tajniško in blagajniško poročilo, nakar je bil odboru soglasno {»deljen absolutorij.
Pri volitvah je bil izvoljen soglasno naslednji odbor: Vekoslav Mlekuž, predsednik, za odbornike pa: Ivan Pintarič, Ivo Metlika, Fran Preša, Josip Rapuž, za namestnike: Franc Petruša, Ivan Moser, Ivan Pader; v nadzorni odbor: Alojzij Dermaša, Alojzij Hravsky, Marija Novak, za namestnika pa: Gosar in Žagan.
Sprejeta je bila daljša resolucija, ki našteva invalidske zahteve in ki bo izročena na pristojna mesta.
Za spomenik f huratu Bonaču
Kranj, 31. marca.
Danes je bil v Kranju sestanek delegatov »Boja« iz Kranja, Stražišča, Smartna, Radovljice, Škofje Loke, Tržiča, Ljubljane in Jesenic, na katerem so razpravljali o j)ostavitvi sjx>menika jiokojnemu ku-ratu Franu Bonaču. Kranjski vikar dr. Simončič je imel daljši govor, v katerem je poveličeval jjokoj-nega kurata Frana Bonača in orisal njegove velike
pesem. Tokrat od onih, ki so zanimanje zanjo zo- zasiUge za bojevniško idejo. Konstituiral se je od-
. , 1 ., * • J _ , . ... 1. . . 1 .. Ar, on aa . .1 i' 11! i Tinin .	, .	____I___,._',. a__,__' 1 i____ J
Sodil je g. Ramovš v
DRUGORAZREDNE TEKME Sloga : Slavija 8:1 (4:1) Grafika : Svoboda 1:1 (0:1) Korotan i Slovan 1:1 (1:1)
Maribor, 31. marca.
Snoči se je vršila t dvorani Zadružne gospodarske banke revanžna borba med boksači in rokoborci SSK Maratona in SK Svobode. Po elekt-ni zmagi Maratoncev, ki so jo dosegli pri prvem srečanju pred tremi tedni, so se vršile za revanzo na obeh straneh živahne priprave. Zlasti Svoboda si je prizadevala, da zabriše prvi poraz ter |e temeljito izpremenila za revanžno borbo postavo svoiega moštva. Pri tem pa ni imela baš srečne roke. Prav tako ni bila dobra gesta, da ni oskrbela nepristranskega sodnika; sodili so namreč sami člani Svobode, dočim je Maraton pri svoji prireditvi imel za sodnike nevtralne osebnosti. Zanimanja je bilo za to srečanje precej ter je bila dvorana skoraj docela napolnjena.
Nastopili so najprej rokoborci, in sicer kot prvi par subjuniorja Dolinšek (Maraton) : Veber (Svoboda). Borba je bila neodločena. Subjunior Stiper (Maraton) je premagal Kolmaniča (Svoboda) z efektnim tušem t prvi minuti. Sledila je borba v konkurenci. Nastopilo je 9 parov: V ban-tam teži premaga Lepanik (Svoboda) Anžeka (Maraton) v tretji minuti. V isti kategoriji se je vršila napeta borba med Rezmanom (Maraton) in Pirna-tom (Svoboda). Rezman je položil nasprotnika v peti minuti na pleča. V perolahki teži sta nastopila Ušaj (M) : Blagojevič (S). Zmaga Ušaj v 3. minuti. Lahka teža: Kangler (M) : Kramberger (S). Zmaga Kramberger v 10. minuti. V isti kategoriji bi morala nastopiti Sernko (M) ter Divjak (S). Ker se Divjak ni pravočasno javil na startu, je žirija proglasila Senika za zmagovalca. Skupina
nes boljše od zadnje nedelje; posamezniki igrajo še vedno preveč nesmiselno ter se z nepotrebnim pojanjem po igrišču zelo utrudijo. Pri moštvu bo treba remedure, če nas hoče uspešno zastopati pri državnem prvenstvu.
Zagrebški policijski športni klub je zaigral boljše od domačih in je zasluženo zmagal. Če bi svojo zmago še višje izrazil v rezultatu, bi po njegovi današnji igri to tudi zaslužil. Moštvo igra lepo kombinacijsko igro in so vsi deli v enajstorici na enaki višini.
Sodniku g. RamovSu sta se predstavili enajstorici v sledečih postavah:
Policijski SK (Zagreb): Strelec — Krleža, Basletič — Jazbenšek, Pavletič, Krleža — Pol-drugač, Živkovič, Sivak, Dražič, Kovač.
Primorje: Starec — Hassl, Jug — Kukanja, Slamič, Boncelj — Slamberger, Pupo (Janežič), Pepček (Pupo), Emil (Pepček), Zemljič.
Igro so otvorili gostje in je bila v začetku nezanimiva ter se je igralo predvsem po sredi igrišča. V 14. minuti postavi 2ivkovič 1:0, v 44. minuti pa še Sivak potrese mrežo domačih in prvi polčas se zaključi z 2:0 za goste.
Prvi udarec v drugem polčasu ima Primorje, ki močno oblega, strelja, toda brez uspeha. V 16. gj ga'je bil zastavil in v katerem hoče oživiti na
minuti pošlje Janežič žogo t mrežo, v 20. minuti r()dno m jn nam pokazati one bisere sloven- ollno olllcll)	-------„
P« Je e™r.a' ™ s,anle i« izenačeno. I oda gostie skfi ljudske glasbe, ki so se zgubili in pozabili, cjler šenk v nadzorstvu so dr. Megušar, Stane so še pritiskali m rezultat nphove igre |e bil IK,kazai z zavidljivo dovršenostjo, milino in meh- Vidmar in dr Siler. Kranjski vikar dr. Simončič je tretp m zmagonosm gol. ki ga |e daj Sivak v koho koroškjh narodnib pesmi in sončno jasnost predla„aji na; bi se spomenik pokojnemu kuratu 37- minul1-	■ ... belokranjskega petja. Nadaljevanje lanskega kon- franu	postavil na Brezjah, ki so božja pot
splošnem zadovoljivo, ferta bo 0bgega!o štajerske, oziroma panonske, ys<,h S|ovencev gorenjske in dolenjske pesmi ter posamezne primere iz Notranjske, Goriške in Primorske. Tako da bo s tem koncertom podan pregled svojske muzikalne tvornosti vseh slovenskih predelov v zaokroženem okvirju. Koncert bo radi danes povsod priznane kvalitete interpretov-pevcev nudil menda limes vsega dosedanjega podajanja slovenske narodne pesmi. Kulturen človek ga ne bo zamudil.
Drugi socialistični shod. Z» Topalovičevim shodom je bil danes dopoldne ▼ beli dvorani Uniona drugi socialistični shod, ki pa oficielnim socialistom očitno ni bil preveč po volji, zakaj sklicali 10 ga nezadovoljneži v njihovih lastnih vrstah. Ti so zlasti nezadovoljni s kandidaturo dr. Topa-loviča kot nosilca socialistične liste ter bi si bolj želeli listo Trile Kacleroviča. To gibanje podpira tudi skupina nekaterih slovenskih intelektualcev. Zborovanje je bilo dobro obiskano, tako, da so ljudje morali stati celo na hodniku in stopnicah. Zborovanje, ki je poteklo zelo burno, je vodil odvetniški kandidat dr. Vilfan. Na shodu so govorili skoraj izključno delavci, ki so kar po vrsti in deloma z ostrimi besedami odklanjali dr. Topalo-viča kot delavskega kandidata. Zborovanje je končno policija razpustila,
Ljudska univerza t Ljnbljani. 0 imuniteti bo predaval drevi ob 20 v dvorani Delavske zbornice ravnatelj drž. higijenskega zavoda g. dr. Karel Petrič. Vstop je vsakomur prost.
Uspeh »Beneškega trgovca«, Snoči je bila r dramskem gledališču premijera Shakespearovega »Beneškega trgovca«. Predstava je bila namenjena prvotno za Skrbinškov jubilej, ki pa j« bil že dvakrat preložen, in sicer iz znanih ali neznanih
„ . razlogov. Med tem ko sta bili obe prejšnji in _ ____________________...... . ___________
dla slaba igra obrambnega tria, od katerega je odpovedani predstavi razprodani, se je moralo j„ električne napeljave, ki jih je vihar potrgal, posebno Barlovič jiopolnoma odpovedal. Tudi gledališče včeraj poslužiti abonmaja- Kljub temu včeraj ves dan in vso noč, še danes nekaj zvez
pa je včerajšnji večer zelo lepo uspel in ie bila ni funkcioniralo ter se popravila še vršijo.
zlasti kreacija Shylocka, ki io je ustvaril Skrbin----
šek, grandiozna. Občinstvo je Shylocka, ki mu oi dano, da bi oficielno proslavil svoj jubilej, pozdravilo * ogromnim aplavzom ter s številnimi
Mariborski šport:
Revatiz med Maratonom in Svobodo
Maraton zopet zmagovalec
proti Ipavcu (S). Drozg je pokazal višek tehničnega znanja, z nasprotnikom se je naravnost igral ter ga sigurno odpravil. Skoda, da ni nastopil proti Drozgu tehnično boljši nasprotnik, na primer »Car-nera«, da bi bil boj bolj izenačen.
Borba se je končala okoli 11. ure. Končni uspeh je 14:12 za SSK Maraton.
Železničarji na čelu podzvezne lige
Železničar:Rapid 4:2 (2:0).
Maribor, 31. marca.
Današnja tekma je prinesla neoficielnega prvaka Maribora, obenem pa si je mošlvo Železničarjev tudi začasno osvojilo prvo mesto na tabeli podzvezine lige. Tekma je bila boljša, kakor so bile zadnje tekme v Mariboru, posebno zmagovalno moštvo je deloma pokazalo prvovrsten nogomet. Rapid se je trudil, toda proti prizemni igri 'Železničarjev je bil skoraj brez moči. V oči je pa-
vardjan g. Bonaventura Resman, kranjski vikar dr. imončič, Siherl, Rupar, prof. Ratej, Kokalj, Šiška,
Na sestanek so zaradi oddaljenosti poslale štajerske bojevniške skupine dopise, v katerih izrekajo svoje soglasje s sklepi odbora za postavitev spomenika pokojnemu kuratu Bonaču. širši odbor tvorijo vsi bivši vojni kurati, (»vabljeni pa so tudi predsedniki bojevniških skupin. Na sestanku je bila izražena želja, da za sf>omenik jx>kojnemu kuratu Bo naču daruje vsak bojevnik dva dinarja.
Mariborski drobiž
Maribor, 31. marca.
Streli na meji. Sedaj, ko je zginil z meje sneg, ki je po zimi oviral tihotapstvo, se je švercanje z vso živahnostjo zopet začelo. Ne mine skoraj dan, da ne bi zasačili čuvaji meje tihotapcev, pa vedno se najdejo novi, ki poskušajo srečo in tvegajo pri tem svobodo in življenje. Sinoči je presenetila patrulja dveh graničarjev tri tihotapce na meji pri Zgornji Jamnici. Čim so tihotapci ugledali graničarje, so jo ubrali naglo nazaj proti avstrijski strani in niso jih ustavili niti streli, katere sta poslala za njimi oba graničarja. Pač pa so v svojem begu pometali od sebe nahrbtnike s tihotapskim blagom ter sta graničarja na ta način zaplenila 32 kg saharina.
Smrtonosna kap. Na Tržaški cesti je včeraj zadela kap 70 letno Antonijo Sosič. Reševalci so jo sicer takoj prepeljali v bolnišnico, kamor pa je dospela že v zadnjih zdihljajih ter je kmalu umrla.
Pod kopiti zdivjanih konj se je znašel včeraj 23 letni Meho Kujan v Betnavski ulici. Zadobil je pri padcu močne poškodbe na glavi ter 10 ga reševalci prepeljali v vojaško bolnišnico.
Posledice viharja so se poznale v Mariboru še danes. Kljub temu, da so popravljali telefonske
krilci niso zadovoljili. Najboljši v moštvu sta bili obe krili, ki sta s svojimi prodori večkrat ustvarili kritične situacije pred vrati nasprotnika. Trio je igral brez sistema in številnih ugodnih šans ni izrabil. Pri zmagovalnem moštvu je v lepem stilu igral vratar in s svojimi pravočasnimi intervencijami mnogokrat rešil kočljive zadeve. Ima pa veliko napako, da se ne zna hitro iznebiti žoge, radi česar je bilo tudi diktiranih več indirektnih stre-
Nekoč je živel profesor, ki se je učil letati. Nekega dne je [»zabil doma svoj padobran. To je zapazil šele, ko je že skočil iz letala. Tega drugič gotovo ne bo več storil...
Trnovski bojevniki za Vidmarja. Na današnjem zborovanju svoje skupine so trnovski bojevniki, enako, kakor pred njimi šentpetrski ter drugi,
lter: Verbošt (M) ie v prvi minuti s krasnim J®* * 1{aterih	obsedel..Od branilcev je so|Sias;o odklonili poskus, da se bojevniki, ne da _______r.,,jA..L. ici bi! levi sigurnejši. Krilci so bili v prvi polovici , • um: „„,o5ani „,11,1;,,l.iotičevemu tfibaniu
tušem premagal Jevšenaka (S). Srednja kategorija: (Jokan I. (S) je premagal Blatnika (M) v 7. minuti s tušem. Obnašanje Cokana v tej borbi ni bilo športno ter je izzvalo proteste pri gledalcihl V poltežki kategoriji sta nastopila Vidic (M) ter Cokan II (S). Bila je to najlepša borba večera ter je po 20 minutah ostala neodločena. Tekme rokoborcev je zaključil nastop balkanskega prvaka Pirherja (M) proti 20 kg težjemu Stanetu (S). Pirher je zopet pokazal vse odlične mojstrovine svoje tehnike ter v par minutah nasprotnika z lahkoto položil na pleča. — Od 18 dosegljivih točk je dosegel Maraton 11, Svoboda 7.
Sledil je nastop boksačev. Boksali so v konkurenci 4 pari. V propagandnem nastopu sta se borila subjuniorja Fornezi (Maraton) in Kalin (Svoboda). Boj je ostal neodločen. V konkurenci sta se borila kot prva Senekovič (S) in Blaž (M). Zmagal je po točkah Senekovič proti mlademu nerutiniranemu Blažu, ki pa je pokazal odlične sposobnosti. Borba Lang (M) : Gojznik (S) se je končala z Gojznikovo zmago po točkah. Tudi Lang je novinec, pa se je proti rutiniranemu nasprotniku boril z redkim elanom in velikim pogumom. Po nepotrebnem je razburjala zaradi čudnega obnašanja sodnika (podnačelnika SK Svobode) borba med Kampičem (M) in Štrukljem (S). Dasi je bil Kampič neprestano v napadu ter je imel gotovo več od borbe, kakor nasprotnik in četudi je potem žirija proglasila boj za neodločen, je imenoval sodnik Štruklja za zmagovalca! — Najlepši nastop večera je bil nastop Drozga (M)
sigurnejši. Krilci so bili v prvi polovici zelo dobri, v drugi pa so vidno popustili. V napadu se je dobro afirmiralo novo levo krilo Lulz, ki je tudi odličen strelec. Pavlin na zvezi je lepo delil žoge, pozabil je pa na streljanje. Pezdiček še ni v popolni formi. Tudi strel mu je še nesigu-ren. Bačniku manjka pregled situacije, dočim je bil Vlado tokrat manj zaposlen.
Občinstva je bilo okoli 600, navzlic vetru in mrazu bo gledalci vztrajali do konca tekme. Sodil je Nemec zadovoljivo.
Od sodniških kandidatov, ki sta bila delegirana za stranska sodnika, pa ni bilo pobenega in sla morala te funkcije prevzeti člana obeh klubov. Čudna disciplina I
Celjski šport
Celje, 31. marca.
SK Železničar (7agreb):SK Celje 4:3 (2:1).
Danes dojx)ldne je bila na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Železničarjem iz Zagreba in SK Celjem. Tekma ni bila posebno zanimiva. SK Železničar je igral kombinatorno lej>o igro, le pred golom je okleval. Celje je igralo raztrgano in slabo igro. Gledalcev na 200. Sodil je Veble dobro.
V predtekmi je mladina SK Celja jw>razi)a rezervo SK Atletiki s 5:0 (3:0). Mladina SK Celja je igrala zelo dobro, tako kombinatorno kakor tudi taktično in bi bila lahko za vzgled prvemu moštvu istega kluba.
bi bili vprašani, priključijo Ljotičevemu gibanju ter so se odločno izrekli za stališče Staneta Vidmarja. Izrekli so nezaupnico glavnim voditeljem Fabjančičevega krila ter zahtevali v resoluciji takojšnje sklicanje delegatskega zbora.
Požar na Rožniku. Danes popoldne nekaj po tretji uri je pričel goreti gozd nad Streliščem. Požar je nastal po neprevidnosti hišnika, ki je zažigal najprej suho travo po jarku in pozneje še na travniku. Sprva je gorelo dokaj počasi, ker ni bilo posebnega vetra. Požar na travi se je počasi razširjal proti gozdu. Medtem pa je že potegnil močan veter, s katerim hišnik, ki je sicer skrbno pazil na izgorevanje trave, ni računal. Naenkrat se je požar prenesel v sam gozd, ki je zaradi dolge suše nudil ognju dovolj plena, in zaplapolalo je na črti kakih 50 metrov ▼ širini. Hišniku, ki je bil ves obupan zaradi nesreče, sta prihitela na pomoč ie dva moža in vsi trije »o skupno z velikimi napori ▼ neverjetno kratkem času požar omejili. Medtem so bili poklicani tudi viški gasilci, ki pa so prihiteli na kraj požara šele tedaj, ko je hišnik že zalival z vodo štore, iz katerih se je še kadilo. Da ni prišlo do katastrofe, je pripomogel tudi jarek, ki deli Verbičev gozd, ki je gorel, od ostalega gozda, kjer »o »nepoklicni« gasilci tudi pravilno zajezili požar. Posebne škode ni, saj prav za prav ni zgorelo drugega kakor suha trava in nekaj štorov, medtem ko je drevje ostalo skoraj nepoškodovano, vse lo samo zaradi tega, ker »e je takoj in energično pričelo 7. gašenjem.
se cenjenim gostom toplo priporoča. Tožijo se itborna vina, tudi mala jedila so vedno na razpolago. Cene zelo nizke. Prepričajte se, prosim!
Zapustil nas je za vedno naš nad vse ljubljeni brat, gospod
Leopold Božja
po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili svete vere.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 2. aprila 1935 ob pol treh popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 31. marca 1935.
žalujoča sestra in bratfe.
Izdaja konsorcij »Ponedeljskega Slovenca«. Zastopnik Miha Krek.
Urejuje Ciril Hočevar.
TMm Jugoslovanska tiskarna. Zastopnik: K. C«4.