menti, ki se nanašajo na huritski ku ltu rn i krog. Med njim i je tu d i plošča, ki so jo našli v spodnjem delu m esta in je najpom em bnejša n ajdba v tistem letu zunaj arhiva K. Na štirih stolpcih v skoraj 180 vrsticah opisuje vsakodnevne žrtve, nam enjene vrhovnem u huritskem u božanstvu Teššubu iz H alapa in n je ­ govemu krogu bogov. KBo X III KBo X III je izšel z nekajletno zamudo. Izkopavanja v letu 1962 so prinesla številne nove najdbe na istem k raju , m estnem kvadratu L/18. Zaradi novih najdb so tudi v tem zvezku m ed drugim i objavljeni teksti z zgodovinsko, epsko in mitološko vsebino, torej iste zvrsti, ki so bile že objavljene v prvem delu, KBo XII. Večina prazničnih ritualov kot tudi vsi teksti v protohatijskem in huritskem jeziku bo objavljenih v tretjem , zaključnem delu s tega odseka prostrane hetitske prestolnice. V tem zvezku je na 70 stran eh H. O tten objavil 268 fragm entov. P rvih dvanajst fragm entov predstavlja delce vokabularjev, sledi skupina štiriindvaj­ setih omin, med katerim i jih je precej o luninem m rku. V skupini 26 zgodo­ vinskih tekstov in tekstov v akadskem jeziku je nekaj obširnejših fragmentov, tako del pogodbe iz časov Šupilulium e I., navodila za H A Z A N N U , nekakš­ nega m estnega predstojnika, sledijo odlomki preroških tekstov, drobci z m ito­ loško in epsko vsebino, odlomki zaklinjanj, ritualov, seznamov, zvezek pa za­ ključujejo fragm enti V luvijskem in palajskem jeziku. F. Milavec Prosopographia Im perii Rom ani saec. I., II., III., pars IV, fasciculus 3. Consilio et auctoritate Academ iae scientiarum G erm anicae B erolinensis iteratis curis edicit Leiva Petersen. B erolini apud W alter de G ruyter et Co., MCMLXVI. Str. 105—368, Addenda te r Stem m a luliorum Claudiorum. Tako historična kot leposlovno-filozofska in juridična literatu ra iz antike, dalje papyri, napisi in novci prinašajo ogromno gradiva za proučevanje rim skih družin — ■ ki niso podobne toliko sodobnim, am pak bolj, m utatis mutandis, nekdanjim zadrugam —, njih razvejanosti, vpliva in ekonom skih osnov, in­ teresov in politično-kultum ega udejstvovanja posameznikov. To gradivo p re­ gledno zbrati, obdelati, u stv ariti index oseb k vsem naštetim skupinam virov, je znanstveni svet od nekdaj želel. Osnovo v tem smislu so v obdobju .razcveta evropskih znanosti’ v minulem stoletju dali H. Dessau, E. Klebs in P. v. Rohden s tako im enovano Prosopo- grafijo im perii Romani, biografskim leksikonom za prva tr i stoletja rimskega im perija, ki so ga izdali pod okriljem pruske bogate in širokogrudne akadem ije znanosti. Po prvi svetovni vojni je zaradi obilja novega gradiva nastala potreba po novi ediciji, ki sta jo zasnovala A. Stein in E. Groag. Do svoje sm rti po drugi svetovni vojni sta izdala prve tri knjige (črke A-B leta 1933, C 1936, D -E-F 1943). V tre tji knjigi — tako teče zgodovina - — pride do izraza nečloveška nacistična faza, ki je iz ideoloških razlogov terjala odstranitev obeh delavcev- židov (ki sta se med vojno skrivala, sta mnogo pretrpela od Sonemcev in v bistvu na posledicah grozot um rla, Groag 19. avgusta 1945, S tein 15. novembra 1950). P rv i povojni zvezek 4. knjige (G, 1952) je skušal to sram oto popraviti Obe vdovi sta ves zbrani m aterial predali Akadem iji, ki ji je uspelo pritegniti vse širši krog m erodajnih in zainteresiranih strokovnjakov; ti naj bi z nasveti in obširnim znanjem skupno pom agali prem ostiti čas, m edtem ko bi se delu v celoti lahko posvetila ena sam a oseba. Iz zapuščine je sprva ob sodelovanju Lei ve P etersen in K onrada Schubrin- ga Nemška akadem ija znanosti izdala dva fascikla 4. knjige, nam reč črki G (1952) in H (1958), m edtem ko je zad n ji fascikel te knjige (črko I, 1966) p rip ra­ vila — ob nesebični pomoči najuglednejših strokovnjakov — že Leiva Petersen sama, ki se je predano lotila prepotrebnega dela in vsi upam o, da ji ga bo dano dokončati. Časovno zajem a leksikon obdobje m ed bitko pri A kciju ter začetkom Dio­ klecijanove vlade. V anj so vključeni vsi senatorji in vse plem stvo s svojci (ločeno z načinom tiska), če je opravljalo im peratorum negotia, dokum entirani tako v literatu ri kot drugod. Plebejci so izključeni (ker so navadno sam o im en­ sko dokum entirani in razvidni iz slehernega običajnega indeksa). Od Grkov in ostalih so bili privzeti zgolj tisti, ki so im eli stike ali vezi z R im ljani, ki jih leksikon obdela. V ladarji so obravnani zgolj za obdobja pred nastopom ; pisci pa, kolikor se n jih dela nanašajo na Rim, in vladarski oproščenci, kolikor so opravljali adm inistrativne državne funkcije. V vsakem zvezku so seznam i lite­ rature, kratic, dodatki, korekture. Po n ač rtu naj bi na k ra ju dela izšel dodatni zvezek s fasti konzulov in drugih državnih uradnikov, katalogi prokuratorjev, prefektov itd. Delo je, to je razvidno takoj, neobhodno za slehernega historika, epigra- fika, tudi literarnega zgodovinarja in za vrsto drugih raziskovalcev oziroma bralcev, im a p a seveda nekaj historično in organizacijsko pogojenih pom anj­ kljivosti, ki jih bo lahko elim inirala šele kaka bodoča nova izdaja. Predvsem, v leksikonu ni oficirskega kadra, n i uglednih ljudi iz provinc, v njem ni zajeto m unicipalno življenje in m an jk a tudi tisto plemstvo, ki ni opravljalo državnih političnih funkcij. P reveličevati teh nedostatkov ne kaže, k ajti ustrezne mono­ grafije bi jih lahko povsem odpravile. Sedaj ko se je tem eljit in izboren poznavalec gradiva, Leiva Petersen, delu sam opožrtvovalno posvetila, smemo upati, da bo v bližnji prihodnosti zaklju­ čeno in bomo tako dobili s stran i dinam ične Nem ške akadem ije lep doprinos znanosti. Delo z vzorno skrbjo tiska založba W. De G ruyter. J. Šašel Tihamér Szentléleky, A ncient Lamps. M onum enta antiquitatis extra fines H ungariae rep erta quae in M useo artium Hungarico aliisque museis ei collectionibus H ungaricis conservantur, vol. I. Akadém iai kiadó, Budapest 1969, 158 str., 289 slik, številne risbe v tekstu. M adžarska akadem ija pričenja s to knjigo novo serijo, ki bo dala na vpogled v m adžarskih zbirkah hranjeno, a ne iz M adžarske izvirajoče gradivo in bo važna za vrsto strokovnjakov pa tu d i ljubiteljev antik. P ričela je s pre­ gledom oljenk, h ran jen ih v M uzeju um etnosti in po drugih zbirkah. V uvodnem poglavju je J. Gy. Szilâgyi orisal zgodovino zbiranja starin in um etnin na M adžarskem, k ratk o in nadvse zanim ivo poglavje, oprem ljeno z izčrpnimi bibliografskim i napotki. Enak oris bi bil potreben tudi za našo muzeologijo. Sledi katalog, ki je sestavljen kronološko, kolikor mogoče, in tipološko, tudi kolikor mogoče. K vsakem u prim erku je navedeno nahajališče, način p ri­ dobitve, tehnični podatki, k rate k opis, v večini prim erov z risbo in fotografijo. Vsako kronološko ozirom a tipološko skupino zaključuje k ratek obris, ki daje generalni pregled, bibliografijo, obravnava kronološke in tehnološke probleme. Delo p a zaključujejo indeksi in konkordančne tabele. P ra v zaradi izčrpnega pregleda literatu re k ogljenkam za obdobje od leta 1000 pred n. e. do leta 1000 n. e. okroglo, zaradi sintetičnih obrisov celotne problem atike, bo delo nedvom no na m izi vsakega muzejskega in arheološkega delavca, tudi študenta, in bo ohranilo — poleg svoje kataloške cene, ki daje vpogled v gradivo h ranjeno n a M adžarskem — tudi študijsko in učno ceno, podobno kot analogna dela, ki so jih napisali B ernhard (L am pki starozytne, 1955), H aken (Roman Lam ps in the Prague National M useum and in Other Czechoslovak Collections, 1958), M iltner (Die antiken Lam pen in Klagenfurt. JÖAI 26 [1930] Bb. 67 s) in drugi. J. Šašel Patrick M . Bruun, T he Rom an Im perial Coinage, Voi. V II — Con­ stantine and Licinius A. D. 313—337. London, Spink and Son, 1966; XXXI in 778 str., 24 tabel. P o petnajstih letih smo dobili težko pričakovani novi zvezek v seriji The Rom an Im perial Coinage; tako je n ap rav ljen bistven korak za zaključitev te pom em bne serije priročnikov rim ske im perialne num izm atike, ki je bil začet