plašilo slovenske, nafrppne podporne jednote u. Chicago, 111., petek, 19. novembra (Nov. 19), 1926. . UIT, aellisrtssl m J— 14. 1S1S. MnoCi radarji v Aigliji ftoiiijt proti pogojem StavkvJI v treh distrikUk ae odglaeovall t veČino aa nadaljevanje stavke London, Ig. nov. — St«vkujo-¿1 rudarji v diatriktlh Lanca-ahire, Cheahlre In Weat Stirling-ahlre ao a večino odglaaovali proti vladnim pogojem aa končanje «tavke, čeprav ao njihovi aaatopniki priporočili aprejetje pogojev, ki tlačijo pora« sa rudarje. Iild glasovanja v South Waleau, ki je iiprva kaial na aprajetje, je sdaj dvomov, kajti več kot 100,000 rudarjev je glasovalo proti pogojem. Rudarji v diatriktu Derbyshire ao glasovali ss pogoje. Keiultat vaega glasovanja bo snan v petek. Sltvkvjoii ikatlarji |main ivsla raitavraollo MR^V «V«|S IOVWTISil|V Kraljica pa morda prihrani sive lese cieveleAdskemu iupanu in policijskim uradnikom. Is In-dianapoliaa je priila vsst, da je MariJa zopet prejela kablogram iz Bukarešte, ki jo kliče nujno! domov. Njen «tari je nevarno bolan in druga sitnosti ae pletejo v rumunakem stolnem gnšsdu. Kraljica morda odpotuje takoj v New York. Chicago. — Za evropske k rs-1 Ijavaks postopače n« veljajo s-1 merilke postave, ki regulirajo votpjo na javnih cestah. Sin In hči rumunske kraljice sta v sredo dirkala s polno pero is Chlca-ga proti lndianapollau V podarjenima jim avtoma. Princsss Ileana bi bila skoraj plsčala avo-js drvenje. Zaletela se j« v truk na cesti. Avto je bit nskollko poškodovan in punca se je precej pre tresis. To jI Je vzelo nadaljnje veselje do dirksnja po lepi cssti. kakršnih ijimajo v Rumu-1 ni j i. Santiago. Chile. It. aov. — jejo mi Vlade je včeraj podala ostavko, moštvo. PR 0 8VETA PROSVETA GLASILO SLOVENSKI NABODNB PODPORNI JBDNOTB ■ T——— bi i mm ■■ i mwwMUT tTnrortrir---————— LASTNINA SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JIDNOTI Te dni so objavili listi senzacionalna razkritja o najnovejlm Copo mifisv po dos—ea. Rskseiel ss as vračajo. Marstaiaa: Ud**— drševe (1st« ChJcaco) HM aa IsU. 92.6$ as #al lata i> IUI sa tri tata, SIAS u tri ia sa to Obaro |SJO aa Ista, SOJI ss sal inozemstvo fßJbO se ne imenujejo v komisijo ¿leni, ki dovolijo premogo-kopnim družbam v Zapadni Virginiji nižje cene za prevažanje premoga po železnicah, kot v severnih distriktih. Rudarje more reiiti nevarnosti, ki prihaja zanje s I ■ ■ preraogovega polj. v Z^i Viziji h kre£a «r* kovna m politična organizacija. Z drugimi besedami to udariti ^ Turčiji in poma-pomeni, da se morajo rudarji organizirati strokovno in politično; ako hočejo ugnati podjetnike, ki bi radi za vsa- ■ VaabT » too. kar tou atik a -PROBVITA" 000740 Sa. LawaSala A -the ENLIGHTENMENr Orcaa al tfco Slovaae Natfeaal So«ofR Sodoty. Ownai by Um Sbvaaa Nati»—< wmmmmrwrnrnm . Sabaertptions Ualtad Sutoo (oseept Cbkafo) i yw,; Ckiaago OSJO, aad foreign coontrloa QSJ0 aar 'MEMBER of TU FEDERATED PRESS" ISS Dotan t oklepala n. pr. (Ort. IL 1010) pelas vab». 4a ram Ja a Uai daoveta Ortekls aerafetoa. Popovtte Ja ■ aa astavi SaL npp ODPRTI PREMOGOVNIKI ZAPADNE VIRGINIJE OGROŽAJO ORGANIZIRANO PREMOGOYO POLJE V PENNI8LVANÜL • i toi mhii zapfotliaaji? Prohibid ja tepena. ko ceno obratovali odprte premogovnike. Zrakoplovatvo Ii varaotl Napredek zrakoplovstva. Bili so časi, ko so v Pennsilvaniji produdrali največ mehkega premoga. 8e leta 1917 niso v Zapadni Virgi-niji producirali polovico mehkega premoga kot v Pennsilvaniji. Danes je položaj popolnoma izpremenjen. Za-padna Virginija je v produkciji mehkega premoga v prvih osmih mesecih tega leta skoraj dosegla produkcijo mehkega preihoga v Pennsilvaniji. ' • ' Kako se je to zgodilo? Premogovniški podjetniki so najprvo štrli rudarsko organizacijo v jugozapadnem delu Zapadne Virginije. Državne oblasti so šle premogovniškim podjetnikom na roke, ti pa zopet niso opustili nobenega sredstva, pa naj je bilo še tako umazano in brutalno, o katerem so vedeli, da služi njih namenu: zlomljenju in potlačenju rudarske organizacije. To se je zgodilo še preddn je bila sklenjena jacksonvillska pogodba. Takoj po sklenjeni jacksonvillBkl pogodbi so pa velike premogo-kopne družbe, ki so lastovale tudi drugje premogovnike, prešle v ofenzivo v severnem delu Zapadne Virginije. Te družbe so izjavile, da ne morejo več obratvovati premogovnikov po jacksonvillski lestvici, ker imajo izgubo, in ponudile so rudarjem lestvico izza leta 1917, ki je tako «nizka, da bi rudarji ob času sedanje draginje zaslužili komaj za sol in krop. Rudarji so seveda zastavkali, kom-panije so zaprle premogovnike v Zapadni Virginiji, kei^ ao imele odprte premogovnike v Pennsilvaniji ali kateri ' drugi državi V skrbeh niso bile za premog, ker ao rudarji delali v premogovnikih v Pennsilvaniji in drugih državah. Kmalu nanto, ko so družbe zaprle premogovnike v Zapadni Virginiji, ker rudarji niso hoteli delati za sramotno nizko mezdo, so družbe obdale svoje premogovnike z ograjo iz bodeče žice, pri nakladališčih so postavile velike električne žarnice, ki so ponoči razsvetljevale okolico in ceete, in nastavile so oborožene privatne stražnike. Ko so bile te priprave končane, so pričele kompanije uvažati atavkokaze. V začetku so jih seveda dobile malo. Sčasoma ao pa število stavkokazov pomnožile, da so lahko povečale prodkudjo premoga. Statistični izkaz o produkciji premoga v Zapadni Virginiji in Pennsilvaniji nam pove, da so v prvih osmih mesecih t 1. producirali v Zapadni Virginiji 98,000,000 ton mehkegA premoga, v Pennsilvaniji pa 94,000,000 ton, ali za en milijon ton manj kot v Zapadni Virginiji. Leta 1917 so v Zapadni Virginiji producirali le 86,000,000 ton mehkega premoga, v Pennsilvaniji pa 172,000,000 ton. Te številke povedo, kako se je produkcija mehkega premoga v Pennsilvaniji zniževala, naobratno se je pa poviševala v Zapadni Virginiji. < BH To dejstvo pripoveduje brez ovinkov, da postoji velika nevarnost za rudarsko organizacijo. Izprememba je naataln, ko ae je premogovniškim podjetnikom posrečilo »lomiti in potlačiti rudarsko organizacijo v Zapadni Vir giniji. Veliki premogovniški podjetniki spoznavajo, da je njih moč v odprtih premogovnikih v Zapadni Virginiji da se lahko teh premogovnikov posluŽijo, da zlomijo odpor rudarske organizacije v severnih krajih in jo končno popolnoma uničijo. Pri tem prizadevanju jim pomaga meddržavna trgovska komisija, ker določa nizko železniško prevoznino za premog iz premogovnikov Zapadne Virginije. Državna in zvezna sodišča so izdala proti rudarjem sodnijske prepovedi, kar je bila pomoč za premogovniške podjetnike. Lokslne stavke so nekoliko ustavile zadnje Čase prizadevanje premogovniških podjetnikov. Ali popolnoma uataviti ne morejo podjetniškega prizadevanja. Iz navedenega sledi jasno, da se mora rudarska organizacija e predvsem potruditi, da organizira zopet rudarje v Zapadni Virginiji. Vrh tega se morajo rudarji organizi-s rati tudi politično v aocialistični stranki, da lahko izvajajo politični vpliv v kongresu in državnih postavodajnih zbori bi' " ' člane meddržavne komisije imenuje predsednik, potrdi jih pa r w Ako bi bila v kongresu zastopan" < na dnK 'ia, tedaj bi U frakcija k Splošno je znsno, da zrako-plMstvo je bolj razvito v Evropi kakor pa v Ameriki. O tem tudi nI nikakega dvoma. To morajo hi tudi priznajo najbolj pa-trijotični hi najbolj zakrknjeni stoproeentjaŠld Amerikanci. A-ko tudi je bil prvi zrakoplov iz-najden v Ameriki, ee zrakoplov-stvo ni razvijalo tu kakor se je v Evropi. Brezdvoma je temu krivo dejatvo, da Imamo v Ameriki vsepolno avtov in radi tega ljudje ne delajo toliko eksperimentov za transportacljo po deželi ljudi in blaga, kakor v Evropi. V Ameriki je postal avto glavno sredstvo transportacije. V Evropi je drugače, kakor lahko vidimo iz nekaj jasnih podatkov. Kakor poroča Eric Geddes, ki je podal svoje poročilo o zrako-plovstvu na Angleškem na seji organizacije Imperialne zračne črte, ni bik» niti ene nezgode v celem letu v trgovskem zrako-plovstvu. Omenjena kompanlja ima pod kontrol? vse zračne črte na Angleškem. Sicer se je prisodila neka nesreča, ko je nek osebni zrakoplov letel na svoji poti iz Pariza v London in ponesrečil na ožini, ki veže Anglijo in Francijo, toda vsi potniki so bili rešeni in nobenemu se ni nič pripetilo. Torej niti ene nezgode v celem letu. Nemške zračne črte trde ioto. Kakor vae zgleda, te družbe zelo ekrbe, da napravijo zračno vožnjo varno za potnike ter da tako dajo ljudstvu več vere in zaupanja v zračno transportacljo. Ako primerjamo avtomobilske nezgode, ki se dogajajo v Ameriki, tedaj vidimo, da Je teh toliko — sploh ne more biti nikake primere. Seveda se vozi v Ameriki veliko več ljudi v avtih kakor pa v Evropi v zrakoplovih. Priznati Je tudi treba, da v Ameriki vse drvi z velikansko brzino in vsled tega ni čuda, da Imamo toliko nezgod. Lansko leto je bilo vseh potnikov na zračnih črtah v Nemčiji čez 55 tisoč. Med temi se ni pripetila niti ena nezgoda. V i-stem času so imele angleške zračne Črte prometa* nekaj nad 57 tisoč potnikov ln niti eden teh se ni ponesrečil. To je vsekakor zelo dober rekord v zrako-plovatvu, če se pomisli, da je še vedno veliko stvari pri zrakoplovih, ki Jih bo treba zboljššti, da bodo le bolj vame. Na Nemškem Imajo rdeči kril, kateri Je. nalašč prlpravlejn, da stopi v akcijo, kadar bo treba, ko se pripeti kaka nesreča z zrakoplovbo, ki Je redno v prometu. Toda do sedaj ni bilo treba ti organizaciji niti enkrat stopiti v akcijo. Na omenjeni seji imperialnih zračnih črt so vsi govorniki po-vdarjali, da je pred vsem treba zaslgurati Varnost, da se na ta način med ljudstvom utrdi vera. da nI potovanje z zrakoplovom prav nič nevarno. Sicer pa nihče ne more jamčiti, da bi se nikdar ne pripetila kaka nesreča. Saj i-mamo veliko število nezgod na Mesnicah in na drugih trans-I portacijsklh prevolnjah. Tedaj bi ne bilo prav nič čudno, ako ae sem pa tam prigodi kaka ne-igoda tudi z zrakoplovom. -Poaebno Angleli ae zelo zanimajo. da razvijejo čim večjo zrakoplovbo za tovor in ljudi. Kar pa Je zelo značilno pri ljndatvu Je to, da ee selo pre-atraši. kadar se prigodi kaka najmanjša zrakoplovi» nezgoda. Vsak se tega bolj prestraši, kakor pa če sto ljudi izgubi llvlje-nja v kaki kollziji vlakov. Zato pa je tudi glavno vprašanje zračnih črt, da se prepreči vsako ri-ilko, da ae napravi zrakoplovbo varnim. Angleški minister ara-koplovbe je dejal, da nI več daleč dan,>o rrulroplovstvo po-rHbodmlM) v ^ 145,000,000. Sedaj bodo v bližnji bodočnosti odpiji prvo redno iračno črto med Kairom in Ka-reči v Indiji. Kot prvi potniki bedo: minister arakoplovstva, njegova žena in še več odličnih oseto, ki bodo pokazali ljudstvu, da se'prav nič ne boje voziti se z zrakoplovom. Ministrstvo zračnih Črt pravi, da Je rudarska stavka veliko zastavila zrakoplovbo. Medtem ko se zrakoplovba razvija vTSvropi na Čudovit način, se pa v Ameriki ne zmenijo veliko za ta napredek. Niti ene same zračne črte ni v Ameriki, ki bi obratovala redno ter prevažala potnike. Toda ravno A-merika, ker je velika dežela, bi največ lahko profltiraja z novo formo transportacije. V Berlinu Imajo zelo veliko srečnih črt, katere vozijo v Varšavo, Paris, London, Roterdam, Breslav, Hambur, Leipzig, Kopenhagen in v druga večja* ali manjša mesta. Kar je pa še bolj značilno, ima nemška zračna črta Lufthansa že sedaj zvezo z Moskvo, Kovnom, Odeob in tudi z več me-sti v Sibiriji. Istotako je v načrtu, da se odpre črta na daljni vzhod. Zrakoplovi so opremljeni s spalnimi vozovi, radio ln kino aparati. Dobe se. vse udobnosti in varnost Je-že tako sigurna, da se ljudje prav nič več ae boje peljati se z zrakoplovom. Vsekakor le ni pojasnjeno, zakaj Amerika šepa še vedno tako daleč za Evropo v tem pogledu. Razveseljivo je pa, da je Ameriška ekspresne družba pravkar naznanila, da bo pričela operirati dve črti za prevažanje parcelne prtljage.—'Nation.' BiroljWM trtjüwa Priseljeniške Ukane. I Kakor vse zgleda, je v Ameriki pričela rasti, meSto padati, birokratska aroganca in stupid-nost. Nadutost, domišljavost in povrh pa še nevednost često vla dajo razunfi priseljeniških urad nikov. Vaak dan se akoro pripeti kaka neumnost v tem pogledu pri kateri pa trpe nedolžni in največkrat priproeti ljudje. Pred kratkim je dospela v A-meriko neka Poljakinja, katera je le prej živela v Ameriki celih šestnajst let. Prišla je na Ellis I si and. Priseljeniški uradniki so jo zadržali, preiskovali in so pronašli, da Je dobila dovoljenje postavnim potom, da lahko gre v Ameriko. Toda glejte čuda — dekle ni imela seboj dovoljenja. In ker ga ni imela, Četudi Je bilo dokazano, da Ji je bil pred odhodom izdan, ne sme ostati v Ameriki. Dekle jnora,biti depor tirana l Pred dvomi leti eta prišla dva angleška podanika v ' Ameriko prek Kanade ter sta se naselila nekje v Kentuekyju. To pa sta storila potem, ko ju je ameriški konzul obvestil, da ne potrebujeta nikakih listin. Tn taVp sta U dva oslala v "obljubljeni deželi,M igrala pri razhih orke-strah, sta ae oženila ter sta vzela prve državiJanake papirje. To-da glej ga spaka! Nekega ne prav lepega dne Ju nek nižji u-radnik aretira pod obdolžltvijo da sta ne postavnim potom prišla v Ameriko. * ' Usti so proteeUrali, da naj ae lgnorantne uradnike takoj od-etavi. Ona dva nlata nabila ni kakega prestopka. Zakaj proti njima tako arogantno postopanje? Zakaj take otupidfto postopanje napram osooajeni Poljakinji? Zakaj taka in enaka poeto- Enja napram mnogim drugim? mnogo je treba čistiti, prodno bo ščiščeno. de ne bodo ljudje, ljudje «poetavlJepl! — gale bt mu Bolgarska in Grčija Prva, ker ji,naša diplomacija dosledno brani pot do Egejskega morja, ln ker se ji sedaj prvikrat nudi prflika, dobiti pod pokroviteljstvom Italije turški del Tradje vse do Cstaktte. Grški pa ugaja ta kombinacija, ker ae bo maščevala za zadnji poraz v Mali Aziji. Italija sama bi ime la prispevati sredstva (munici-jo, orožje, mornarico in denar) in bojnih sil, dočlm bi Anglija dala vsemu pohodu proti Kema lovi Turčiji svoj blagoslov. Anglija ima pri tej zadevi »voje ra čune. To je pokazal Chamber-lain, ko se je sestal v Livornu z Mussolinijem; sestanek je bil angleške-laška demonstracija napram sestanku zunanjih ministrov Brianda in Streeemanna v Thoiry-ju. Informacije o ekup-njh pripravah Grške in Italije v Dodekanezu ter na otoku Rho-dos utegnejo biti verodostojne, ker se ujemajo "interesi" vseh treh omenjenih rsiimof, kajti Bolgarija išče teritorijalnih kompenzacij za izgubljeno Makedonijo, Grška nikoli ne bo prebolela "narodnega poraza" v Mali Aziji, Italijo pa baje — Uko pišejo buržujakl listi — davi problem naraščanja prebivalstva. Čeprav je že dokazano, da tega problema še niso reSHiH nobeno vojno, je vendarle zani-mivb, izvedeti, s kakimi pretvezami pripravlja Mussolini novo vojno. - Ta načrt Muosolinijev je pa odkril kristalizadjo nove fronte. Intereal Anglije se že kri žajo z interesi Nemčije, ki se udeležuje izvoza.v Indijo s 25 odstotkov, celokupnega indijskega uvoza. Kemalov* Turčija je koncentracijska točka islamskega aktivizma ln na njem je zainteresirana — Rusija. Vse niti tega konflikta vodijo iz Londona v Rim in nazaj. Francija pa čuti, da z "romansko posestri-no" ni nič in sedaj bo gospodarskemu, to je kapitalističnemu sporazumu med Berlinom in Parizom sledil še političen sporazum, Id je pa indirektno (potom rapallskega sporazuma) vezah «a interesno skupnost Nemčije in Rusije. Po vsem tejn torej ni izključeno, da se boeta Nemčija in Francija skupno Rusijo in nekaterimi državam Srednje Evrope fingirali koti protiutež britansko-lašlcemu po-morsUmu imperializmu. Angli ja je prepustila Balkan interes ni sferi Italije. O tem ni dvoma, da premotrimo agresivnost italijanskega prizadevanja v Bel gradu, Pešti, Sofiji in Bukfrs* šti. Vprašanje pa je, kdo bo Vojno ne bo! Jugoslavija noče vojne z Ita-Iz vsega kaosa glede prohibi-1 lijo radi primorskih Jugoslova-ctje, katerega je bjlo opasati po- nov. V Belgradu pravijo, da sebno pred zadnjimi volitvami, mora biti mir z Italijo, mir za se lahko da trditi, da prohibicija vsako ceno, magari če fašisti še ni mrtvo vprašanje. Akotudi odvlečejo vse primorske Sloven-vzamemo Vpottev razne poHti- te in Hrvate v severno Afriko. Vojne torej ne bo. Edina pot, ki še oetane, je revolucija. In kaše, ki so si nataknili suhaško ali pa iftokraško haljo nase za-_____________________ , časa kanfpanje, da z se nekaj sanjA. Ce zmago-' pe ljudi. Je vprašanje prohibid-I.^ „¿¡^ ki mbije fa¿i_ e postólo^še precej živo L^ M mIlijon koscev, prinese Osem držav je volilo proti| iUHji avobodno deUVsko-km« i sko republiko, meni se sanja, da bl se Primorci z vsemi štirimi prohibiciji. Tri—Colorado, Mie-souri in California—so pa porazile vsako odpravo prohibicije., v Jt1_n_}av4- , Toda tudi v teh državah je do-1 H1 * ka bila prohibicija podporo komaj male večine. Montana pa je z recejšnjo veČino odglasovala, a se odpravi prohiblcijo. Istotako so odgiasovale Nevada, Vlsconsin jn več drugihT Naj-jačji mokrači so pa bili v državi New York. Kakor vse zgleda, bo v prihodnjem kongresu sedelo le tej borbi "interesov" in "rav notežij" ohranil potrebno rav-notežnost. Kar je bilo pred leti še Čiato nemogoče, se v teh dneh kakor film razvija pred našim očmi. Kapitalistične sile so na delu, da zrušijo sedanji "Burgfrieden" sveta (do pravega socialnega in ekonomskega miru siho še daleč) in da obnovijo nekdanje klanje. Ce bo Italija to vojno, aa katero ae mrzlično pri-pršvlja, napovedala, si bo jedla sodbo. Mussolini se igra z og njem in gorje^mu, če bo oblizal prvi plamen, streho gorhjega al stema, s katerim je osrečil lašk narod in mira željno Evropo.— F. G. v "Delavski PolItlki/aJ M.I___ri tMLA*i Mokraci in sunaci PETEK, 19. NOVEMBRA. ŽARK0MET kor so naredili Korošci. Jugoslavija je do danes pokazala presneto malo volje za svobodo svojih delavcev in kmetov. Pokazala pa je, da jugoslovanski fašisti niso nič boljši od italijanskih. - i ' # e o. Kralj je aretiran. V Michiganu, kisli državi, so precej "mokrih" senatorjev In aretirali Benjamina, "kralja hi| representantov. Ce ae bodo dr- še Davidove". V času, ko Ame-Žali dane obljube, je pa seveda rika nori za kralji in kraljicami, drugo vprašanje. V navadi je, | se to slabo sliši. * ♦ ♦ Rrrrevolucija v Mehiki! General Jose Maria Pablo Pueblo CravaUa, čigar bojni klic je 'Viva Cristo Rey', zdaj marši-ra iz Juareza v Vera Cruz po Rio Grande. Viva Cristo Rey! * e e Pogled v bodoč no« t. Kdo bo prihodnji predsednik Združenih držav? Kdor nima drugega deia, naj skuša odgovoriti na to vpraéa- mm' da kandidatje starih strank ve-iko obljubu je jo, ko pa pridejo kongres, pa pozabijo na ob-jube, ki so jih dali konstituan-tom. ♦ Prohibicija bi morala biti odpravljena zato, ker je povzroči-a več gorja kakor pa dobrote, ■palitikaši so se izdajali po raznih krajih za mokrače, ker so slutili, da je v dotičnem kra-u več ljudstva proti prohibiciji, kakor pa za prohibicijo, ali pa obratno, samo da so zmagali. — "Nation". o o o KRATK0ČASM0E k stroških osi. Bsan ae. Sinčku aem dala krožnik zmečkanih jagod, češi Rozdelfsi jih a sestro." Nekaj časa stoji neodločen. "Mama," ae oglasi potem, "razdeli jih rajši kar sama, drugače dobi Milica nazadnje premalo." lil # ' r Materino ofce. Lenčka, ki že hodi v šolo, deklamira: "Čeprav mu solnce močno je obraz ošgal, oko ga materino vendar je spoznalo." — "Zakaj pa je mati "prekljamo ae pa le". Dragi K. T. B.l Na zadnji trimesečni seji se je hudo pregre-, ms2 ki je rekel, da smo'se v Kansasu postarali in sedaj se prekljamo zaradi 'babjih flavz". Kaka predrznost! In razžaljenje naših "starih naprednjakov"! Mi vendar smatramo to za naprednost! Ampak, kar je res, je res. Cez glavni odbor prav radi "pojamrsmo", da ni tak kot bi mi radi.—Rogač iz Kaneasa. e o e Sreča v nesreči. Novi čikaški šerif, katerega so izvolili čikaški kristjani pred izveduje mlajša sestrita. I * Dokaz. imela drugo oko zavezano?" po-| dv<3na tednoma, Je naglo umrl. Skoraj je čaatitka na mestu. Zakaj? Zato, ker umreti ni nobena Profesor Misel: Sodim, da na-1 sramota. Ne za onega, ki umre. merava kolega Moldč postati na | Sramota pa bi bila za šerifa, če bi bil zaprt. Iz tega razloga je čestitka na mestu. e o o čikaški evet stoji. Štiri dni je kričalo, piskalo in cvflOo; Štiri dni je blisketalo, mlelo in grmavkalo; štiri dni se je kuhalo, kisalo in pletlo. Štiri dhi. Pa je šlo vse mimo. Kdo le pride? Pridi le ti, Mo-rona, če hočeš! Pridite vsi! Vsi pojdete. Mi ostanemo. Našega paradiža ne odnesete seboj ,. . Haha! e o e Novica Iz zraka. Sveti oče v Rhnu je odklonil radio. Vatikan zaenkrat osta- vsak način vegetarianec. Profesor Milič: Seveda, saj se je že preselil iz Meoarske ulice na Sadjarski trg. Višek zadovoljstva. Mati: "Vasilko, če me boš venomer jezil, bom umrčkala In odpeljali me bodo v velikem črnem vozu . . — "Kajne, mamica, da bom takrat smel sedeti pri koči jažu na sedalu?" - ^ e . Prav je. Teta: "Jurčekk če boš tolikokrat pretepal svojo sestrico, ti bo božiček prinesel samo šibo P "Prav. teta, potem jo bom še dosti laglje šeškal!" 63 Štiri vlaki doepdU prvič v arah ad Paclflca v Clkago. Chicago. — Štiri vlaki ne t*ah različnih progah so včeraj prvič dospeti od Pacifičnega obrežja Clkago v 68 urah. Dva vlaka sta laet Chicago in Northwestern kompanije. eden je last 8anta Fe In eden pa Rock Island družbe. Ca s je bil skrajlan sa pet ur. Glavni nemem je. skrajšati čas med sapedom in vzhodom. Cez cel kontinet je na ta način sedaj skrajšana pot sa akoro en eel dan. v garati. — žena Miter Croeea Madison ulice je bila v avtu v garaži «S jO napravila , jI - -WW—- ^Wtt lfct ^^^kJ^O h^^rko is IftO^hfce Relativnost. Oče: "Primo-U® brez te najzanimivejše molele, zakaj pa bolje ne paziš na derne iznajdbe. To je prav Rs-svoje igrače? Poglej Mihca, ta|dk> je zelo pregrešna, posvetna razbije pol manj kakor ti!" Pri mol: "Seveda, ampak njemu ku-1 ma ^ s ——,----- B . " » pijo tudi aamo polovico toliko | ^ M ne *Pren11 ' kakor meni!" Gorkl zimski večeri ... Zvečer v samotni ulici. I "b plesne dvorane drži šlm- Razbojnik z napetim samo- ka eeota naravnost v pekel" -- kresom: "Denar, ali pa «vije- Je dejal razljuten pridigar n« nje!" 4-voglu Madison ulice. Goepod, ki mu je od straha "Hali!" je zamrmral Fric, ki pala palica iz rok: "Imam aamo je šel mimo in ujel grozne bese- šivljenje, goepod tolovaj. De-|de. "Moj* pot s pleeišča nsvad- nar nosi moja lena." e flHo aa ognjila. . Pri Cenetu Navijaču naj bi se nanovo Uvedla 'električna razsvetljava. Ko se atromitelj (monter) zategadelj oglasi pri gospe Navijačevi, se ta obrne proti hilni: no drži naravnoet v raj. P^^ sto drevo — saj veste-- 0 0 0 svoj» Pravljica. Mussolini se ne boji sovrstnikov. • ^ v K. T. B. J , Jaz verjamem, da nas skuinjj "Štefka, nealte no moje de-! uče, da skrivnoot isobra*^ mantne nakite v spalnico In dobro zaklenite." Mirno potegne stromec svojo uro iz lepa (er jo izroči dekletu. jo J v tem, če reepektlremo < * Vaša naloge ni izbrati kar ve In kar vsak dela. To je * brano la le v naprej pripor •Prosim vzemite hkrati še mojo no; rank ara s seboj. V tej htM ae sdl, da al do -voje lastne namreč sam" k1'0* skrivnojU^ _ smrtno Na licu mesta ilovenije. NOVEMBRA «i p i i y i» -—-----■■! I Vesti iz Jugoslavije J 'avstrijske I Mojstrana. 1. novembra. V Mojstrani je ležalo dne 28. oktobra, ko je pričelo lahno deževati, kakih 15 cm snega. Ves sneg pa ste je stajal tekom par ur, poleg tega pa se je vprav mirni dež spremenil v hude nevihte z neprestanim grmenjem in treskanjem, kar se le prav redko pojavi v gorah — sredi jeseni. Sredipopoj^neva 29. okt. je jel znatno naraščati potoček Bistrica, ki prihaja iz Vrat, teče skozi Mojstrani in se kraj vasi izliva v Savo. V prvih večernih urah je pričel (trgati bregove, med 11. in 12. uro ponoči je odnesel most pred hotelom Tri glav, odplavil poleg etojsči vrt in porušil polovico ob vrtu stoječe hiše, vse last hotelirja Ivana Rabiča. Takoj nato je voda odtrgala velik del Sokolskega doma. Obupani domačini, posebna gasilci, so se trudili, a niso bili kos rszdirajočemu elementu gorskega pOtoka. Medtem ko so reševali pod mostiščem je že voda že huje uničevala kakih 200 m višje pri Ambro-žičevem posestvu. Zajedla se je pod obrežne koše, ki so se drug za drugim pogrezali v skoraj bele, kalne valove ter pustili vodi prosto pot. Potok si je kopal novo strugo, ubral jo je pfoti Am-brožičevi žagi in mlinu ter jih tekom dveh ur porušil. Odnesel je kake 4 vagone rezanega in 2" vagona okroglega lesa. Pa tud hiši ni bilo prtzanešeno. Potok se je nekaj čaaa divje zaletaval v zidov je, kjer je bila velika mi zarska delavnica, prebil'zid in odnesel vse, kar je bilo notri Nad 150 izdelanih novih čebel nih panjev in nekaj mrtvaških rakev je trenotno plavalo po Bistrici. Proti jutru je voda jela padati, toda trgala je zopet na drugih krajih, a najhujša nevarnost je bila le odstranjena Poleg omenjenih poslopij je Bi strica odplavila tudi hleva posestnikov Janša in Zime. Živino jo rešili in tudi človeških Žrtev ni bilo. Na Hrušici je jesenska povoden j 1. 1924 odtrgala polovico železniškega postajališkega poslopja in ker ni bilo kredita, so »pravili le bolj provizorično tar se je pa topot zelo maščeva-Narasla Sava si je našls Mu slabejše, neodporno me-in pričela svoje uničujoče de-| Zajedla se je v provizorično »stavljeno obrežno zidoVje, ga spodkopala tekom noči od pet-■na soboto in v prvih jutra-urah porušila postajališko |lopje. Tekom popoldneva je ■& glavna struga tam, kjer je oprej stalo poslopje. Sava je ■nesla kakih 1.500 kvadratnih [etrov proge in poatajališkega ostora. I1'« tudi kakih 600 m nad pola jaliačem je začela voda trgati ¡¡>Ko. Promet se vrši saaio| kopanjem in bo gotovo dol-(trajalo, predno bo to popravno Škodo cenijo nad milijon ^ i< v Na Jeeenicah ni bik» Jbno škode, le polje jT Seva F<'j zasula in odnesla javorni-I |mnf»t. «e je nahajal blejaki K se vidi danes le Še samo Jfctl in j)o obrežnem zldovju. ko gladko gs je odneslo, da ni niti tram niti deska. JJtfiria Uncovo sicer ni trpe-r»"i pri povodnji sami, peč 1 Občutila nje posledice ka- 1n.alokaterl kraj. M..... k«na Industrija e K j«' odrezana od železni-I P^taje in baž Sedaj, ko eo izvažali rezan ln okrogel ' nsrastla Sava od-■ nad polovico savskega «kih 60 m, in tako unl-z Radovljico tn želez-[;1 r"J «o imeli do postaje od lh ^ladišč dober četrt ure. rJ ^ morali voziti skozi r *orieo na Podnart, ki je r'ad 2 uri. l^ncovčani Vr* v Radovljico in r^ni „voje pokopališče. Ko r n* vHih svetnikov dan aa g?* "«j* dragih, so nbill ¿^PališH od katerega oo I*»* komaj 1 km črte, dobre 3 ure. Morali so iti čez otoški most, ki se je kot edini v radovljiškem okraju, a tu-j di le komaj obdržal. Nekaj se jih je peljalo z Otoč z železnico V Radovljico.. Delavci, ki so hodili v Radovljico na delo, so odrezani in brez kruha. Potrebno I in zelo nujno je, da vsaj začss-| no popravijo most. Učinki povoda j i ▼ Podaarto. V noči od 29. do 30. okt. na- valute denar, katerega je tam naložil iz izkupička sa prodane hišo v Aškerčevi ulici. Sedaj je imel srečnejšo roko, ko je pravočasno zamenjal gosd za ¿upnikovo posestvo in si tam postavil novo hišo. Tragična smrt. Naši fantje na deželi oči vidno kljub poučevanju ln strogim kaznim še ne razločujejo, kaj je ponos in junaštvo, kaj je posarovelost in podivjanost. Se vedno si domišljije jo nekateri, da so pravi junaki, ako surovo "aufbiksajo* A. fiauerju v Zagrebu, je bila •0. okt. v nezavestnem stanju prepeljana v zagrebško *Zaklad-no bolnico. Zdravniki ao ugotovili, da se jo zastrupila s sub-1 i matom. Turiaova je v bolnici umrla. Krvavo maščevanje orožnika. V Cifluku v Hercegovini je o-rožnik Novioa Bratk- izvršil trojni umor aad seljaki Grgom Primorcem,( NJkolo Je r kičem in nekim Filipovičen». Ko je isvr-Šil g ročen zločin, je orošnik pobegnil, ee odpeljal preko Neretve in odšel proti Gacku. Glavni -----w „«. . . . ohsrtHpni mik.iA • ve 1X1 oaBm P"*11 ^ncau. uia podnartskega polja, jela trgati velike plasti rodovitne zemlje in na drugih delih nanašati cele vagone gramoza, ki je polje zasul popolnoma. Najhujše je I .fJ€r " ^f?™ trirala nad nont^n ~ L strašnih, nepremišljenih dejanj najboljših.kre^ihfantevri * ee I kii puatijo zapeljati in po svoji J-fj umnosti pridejo v večletne zapore, kjer ae prepozno keaajo lo ijih U4 Rtli trgala nad postajo, kjer ao se pogrezali veliki deli polja in je Sava oddaljena le še kakih 20 korakov od proge. Bati se je, da pri večji povodnji voda pretrga železniško progo in ubere svojo pot skozi Podnart. Zato je zelo potrebno in skrajni čas, da železniška uprava postavi na omenjeni nevarni točki močan zid. V veliki nevarnosti je bila žaga lesnega podjetja. Pogačnik Fister; odrezana je bila ekozi dva dni od ljudi in brez pomoči s strahom gledali na naraščajoče valove. -Sava je odnesla na omenjeni žagi preeej lesa in poškodovala stroje; točita škoda se še ne da ugotoviti. Največjo škodo pa bo skoraj gotovo imel v Podnartu lesni trgovec Rozman iz Z vrč. Sfva mu je odnesla velike skladovnice desk, katere je imel naložene na levem savskem bregu. Ve- bila iadana tiralica. LovsM pesnik natre» aeljaka, in obžalujejo pohabljenje aH ce-1M Je kradel ribe. V okolici O-l Cltanje hieroglifov. Hierogli fi so sveta pisava starih Egipčanov. Vsaka črka je izražena potom podobe, n. pr. ležeči lev pomeni o, krog (solne«) pomeni r, Ibls (egipčanski šerjsv) pomeni t. To pisavo so pisali E gipčani pred šest tisoč Isti, a oo Jo nato v teku čaaa popolnoma posabili. Ohranila ae je ukl na v svetišča, piramide in obeliske. s do začetka 19. veka je nihče ni anal čltati. Učenjaki so s to pisavo zaman belili glavo. Izgledalo je brezupno, da bi jo sploh kdaj mogli čltati, kajti jezik starih Egipčanov je bil čisto nesnan in nihče ni imel pojma, o čem pišejo ohranjeni spomeniki. In vendar lmsmo danes ključ do skrivnosti in lahko Čltamo lo smrt, večkrat celo svojih pri-1 a joka je eeljslc Peter Lešikal hieroglife. Razrešil skrivnost Bankrotirani ruakl cariat ujel ameriške milijonarko. Paris, 18. nov. — Ruski veliki knez Dimitrij Nikoiajevlč, oddaljeni sorodnik bivšega oar-ja, so 21. t. m. poroči s Audrey Emery, hčerjo ameriškega mili jonarja, ki prinese velikemu knezu 40 milijonov dolarjev dote. MILIJON PRINMRJM ■DAVKOPUtaVALOEM Samomor angleškega pisatelje. London, 18. nov. — Allen Up* ward, odvetnik in pisatelj, so je včeraj ustrelil v svojem stanovanju v Verwoodu. Ravno prod par tedni je izšt* njegova naj novejša novela 'The Domino Club" ln avtor je amatral, da jo novela fiaako. jateljev. Koliko šalosti presta- lovil ribe v področju opaške gra-nejo starši, ko vidijo, kako go- ščine. Zalotil ga jo pri tem lov-nijo njih deco orožniki ali pa jih | aki pesnik Rletyter ter ga pozval na odgovornost. Ležikal je zgrabil sekiro, hoteč napasti pasniks, ki pa je v kritičnem objokujejo v presgodnji smrti. Tak slučaj se je dogodil v nedeljo dne 31. oktobra svečer na. k. „. „ , , Bohinjski Beli. Proti večeru so trenotku sprožil puško. Krogle prišli ns Belo fantje is Mlinov I pri Bledu. Domači fantje so jih jeli izzivati in ker ni hotel nihče odnehati, je prišle do pretepa. se j*' posrečilo francoskemu 0 čenjaku Champollionu. Hoj en je bil 1. 1790. v Fiegeasu v pokrs-jini Dauphine. Rasrešft je skrivnost svete egipčanske pissvo na podlagi znamenitega "ksmna Iz Rosett", ki so ga našli 1. 1798 v Kgiptu ob priliki Napoleonovega pohoda. Na tem ksmnu je ukiesan sklep, ki eo ga napravili duhovniki na čaat jo sedela Lešikala v trebuh in je *s Istega dne «mrl v osješkl bolnici. __Logar v htm dolini. Iz VI-1 egipčanski delavci 801 Jeli «o udHhasti s saofti in ed«n is-1 Aevka pri Starem tr|ru so pri- mlademu kralju Ptolomeju Kgi Tli Napii ** lukmflu i* v treh jezikih: sgorgj v hierogli- je obležal mrtev Franc Šimenc, I ju. Vas Višek, oddaljena pol | fih, na sredi prevod v ljudski p. d. Spančov iz Bohinjske Bele. I ure od Starega trga, Je^ vodo jezik, pisan v demotski pisavi, Mati: Ti poreden deček! Da se mi drzneš priti takšen domov ko sem te pa pred kratkim vsega preohtekla v čisto obleko. In sedaj pa si bil Že sopet v dru geni tepeŽul Deček: H* mati, to Ja bil rev no isti tepeš,'tri se je sedaj na daljoval pred kosilom. Kdo mu je prizadejal smrtni su-"| precej slabo preskrbljeni ter | ln spodaj grški prevod. pači* ko so videli žrtev, straho-| vzrok logarja iskati v slabi pitni I go olajšana. Angležk! nsvavo- vodi. Kakor napovedujejo, pri-¡sloveč Thomas Young se js v svojih delih približal problemu, toda od končne rešitve ga je od- ____________^ vračalo splošno mnenje, ds hle- liki most so ¿podbilf deli ro-lle j1** P* Je <*etu žrtve, ki j« I da^lih'¡uogov, Slovenske ¡S-l rogllfl niso črko, temveč simbo-dovljiškega mostu in le konmj Mož im« I spojke organisadjo so-posla- H«nl znaki sa besede, se drži. Promet z vozovi je ne- "P,oh ne8rečo 8 «vojimi otroci. I je parl^entnim odborom in klu-1 Aele Cham poli Ion ss je otro-mogoč, za pešce pa precej ne-1 aint st* mu P^1» v vojni, bom spomenice, ki so bavl s go- eel tegs fiomnevsnjs in slesr ns varen, ker drže most le še samo 6deB mu J« umrI Pri vojakih in I spodarskim stenjem Slovenije I podlagi enostavnega primerja- nek še ni znano, ker so jO prete-| se vsled tegs domneva, da je| pači^ ko so vidi petno, odkurili. Hudo je prizadet krivec, ki eel peljejo v bolnico'še vočijsfciifrj gotovo zavedla strašna čina in bo bolSlih na lekfirju. prej ali slej delal pokoro v ječl.j olorenakih goepo- vijaki, ki lahko ^vsak čas popuste. Najbolje bi bilo, da prehod sploh prepovedo, ker obstojs nevarnost, da se prelomi most pod težo potnikov in bo poprsvilo znstno otežkočeno. Iz Krme in Kota pridrveli hu- najmlajši 18-letni France leži v ter zlaati z usodnim vpražanjoml njft: hleroglifaki dol napiaa is grobu kot žrtev "naj večje lahko- previsokih deivkov, ki uničujejo RosetU je imel trikrat toliko miselnosti. slovensko gospodarstvo. Nagla- ZDakov kot gržkih besed, torej Tri človeške žrtve v Poljanski I šajo, ds ao državni in občinski je bilo nemogoče, da Js"vs*k dolini. — Poljanska dolina, 1. davki doss*li tako vižlno, da že tnik odgovarjal oni celi besedi. Učitelj: "Krvni obtok vam rszložil, pa so mi sdi, da nekateri Še ae raaumete, Ako stojim na glavi, mi kri gre v glavo* lakaj pami ae Udari v noge, če stojim na nogah 7" — U čenec : "Kst, noge niso tako prasne kskor glsva, gospod učitelj." s Huda mola. Učenka ' (učiteljici) i "Mene grlse bolha/' Učiteljica: "Ni mogoče; saj si vendar tako snažna; to ni bolhe, to Js smota." Učenka (čas nskaj Časa)t "Gospodična, msne že zopet grl ze zmota." 8RXNAM PR1RKDU Hl.OVKNSKIB ORGANIZACIJ V GHICAGU, novembra. — Po viharni noči od rosno ogrožajo obstoj vsakršne 29. ns 30. okt., silnem bliskanju, dourniki so prenapolnili strugo grmenju in naHvu, je Radovne. V vaai Gornja Radov-|drugi dan v Poljanski dolini zona je voda zasula nad 10 johov pet povoden j. industrije infUovinejin pri vat-sledila|gospodarstva spleh. Zahta-| vajo, da Na podlagi demotske pisave, ki jo je znal Champollion čltati, ln gršksga besedila jo našel v hls- __________________ ^ rogllfskem besedilu besedo, ki Sicer nI bila u-l'^"!1"..1»110110"1 novlh «f:l je značila ime kraljs Ptolomojs. polja, kar je za naše gorske kra- ko veliko, kakor dne 7. eeptem- »^ U ničin ji dobU je, revne na rodovitni zemlji, bra, vendar je do dobra popUvi- ds se «^«nako goapo- ^ t# 0|,, m,,, ,, gotovo že precej. Odnesla je ra- la vso dolino. Škode ni ¿po«la¡^¿¿^'^ffP Pr^J ¿.ss ni vodel? II je prehodišča napraviti več kot prva, ker Je uIL s^L" «^ir« kin L Naj. že ta vse odneele, razrušila in I lomom. Spon^nica apelira kon- zen enega mostu vsa zadel pravo ali ne. Slednjič pa Jo dobil prepis napisa na nekem in uattije mlise in ža*s, Naj- s^nSepoimSe i J__ Kf1 t bolj sU prizadeti vasi Grsbče in raztrgala. Le česar prva še ni L ^ JjJ,^ t ¡obelisku, na katfrem je bjlo ime Krnica. Odplavila je tudi mno- odnesla, je sedanja za nje^Po- bojnimi borbami in go obdelanega in okroglega less, sprsvtis. roseooo |o odnaaau VB0 fy0j0 p^^^ V Vintgarju je voda poškodova- prst ob vodi, kjer Je pričela prve ipodAriW pogfboijl la elektrarno in odnesls spodnji most. v Ogromna škoda na sadnem in gozdnem drevja. Vihar v noči od 28. na 29. okt In v soboto popoldne je polomil mnogo aadnega drevja in prevrnil velikanske komplekse smrek Na Jelovci je najhujše razdejano okoli Visokega vrha in sieer v državnih gozdovih, cenijo, da leži podrtih in polomljenih nsd 10.000 kubičnih metrov lesa. .Nič manjša škoda ni na Možaki j I, na Poki ukl pa pravijo, da je bilo še hujšo. Pre vrnjen les je zapri vsa pota ln ker je baš v čaeu za odvažanje posekanega lesa, bodo radi tega tijdi hudo prizadeti lesni trgovci ln ps kmetje, ki žive danes od prevažanja. Posekani les bo ostal do prihodnje zime v gozdovih in izgubil na vrednosti. Skoda, ki jo imajo v radovljiškem okraju prebivalci in pa država, je ogromna, neprecenljiva Uničeni geadovi okrog Maribora. Okrog Maribora se Je ciklon s tako silno zagnal v gozdove, da jih Je naravnost po-kosil pri tleh. - Pogled na te gozde je oprav turoben. N< mu kmetu v okolici mesta je u-ničilo poldrug hekter krsanega Gozd nad Studenci je uničen. okrog 160 dreves leži na tleh. Gozdovi proti ptujskemu polju so vsevprek nalomljenl. rsmsks pred-•tava v nodslj« SV. nmrss, v Sse-rsnl č. B. P, 8. Ktnb A. t, i» 8. S. Dramska pesd-•tavs ln prvomajska slavnost, v no-doljo I, ms jo, v dvorsnl S. K. P. J. OTOMBSi A bo priredba Valoga Srn-M^p nI onaašdna v gornjam sosna« IMHp jpp mBHHv vMH^ V smislu sklepa soje mestnega občinskega sveta s dno 1. septembra 1926, jo bila sprejeta nered ba, da ae vsepovsod v Chi-eagu uvedejo vodomeri (Water meter). Uvedbe teh' vodomerov je povečala pritisk vode in omogočila, da Imajo ljudje dovolj dobre vode. Eden prvih delov mesta, kjer ao se vodomeri uvedli je South Chicago. V začetku ko so vodomeri začeli postavljati je bilo nekoliko nasprotovanja od ljudi, to pa vsled tega, ker ljudje mso znsll ceniti pravo vrednosti teh vodomerov v pogledu cenejše vode in boljše postrežbo. Eden prvih kl so Je ustavljal uvesti vodomer v njegovo po-•»opjeje bil Mr. Eli Poohucha, »86« So. Commercial Ave, So. Chloago, kl sedaj pižs:("Moj račun sa vodo bi pb staram sistemu znašal okrog $86.— na leto, med tem ko sedaj znala manj kot $18.— na leto, poleg tega Je še holjša postrežba." Z oslrom na načrt sa uvedbo vodomerov jo Imel naš saatop-nik pogovor s Mr. John Erik-hom -om, mestnim inšeairjem, ki jo isjavil sledečo: "Vlada Zdru-Šenih držav ne bo dovolila «ni-tamemu distrlktu uporabljati gotovo količine vodo Is jossra* ki je potrebna sa snago in ohranitev sdravja prebivalstva, ako so takoj ne uvedejo vodomeri. Vsled toga ml hitimo s tom-de-om, kar najbolj mogočo, ker na ta na£in se bo prihranilo na nU-ijone dolarjev dsvkoplačsval-, v obliki snlžsnih stroškov za zgradbo In obrat vodnih In «Matllnlh naprav. V dotlčnih delih mesta, kjer 00 ee vodomeri še u postavili, ae e vodni pritisk povečal od 10 do 6 funtov, ln prihreai ss na dan okrog 10 milijonov galon vode, ki bi se drugače uničila. Vodna napeljava, v ali pri hiši, ki pu-Šča vodo, povzroča veliko računa sa vode, dokler ss ns popravi, ia 1 računi bodo manjši ko ss vodomeri postavijo." (Mapai svetovalec loss Woodhuli Is sedme wsrde, nas e sagotovil, da bo potem, ko bodo vodomeri upoetavljonl, vsak račun sa vodo, ki Je večji vsled tega ker napeljava vodd pušča valod slabih, popravil, primerno snlšaa. Mestni inšpektorji bodo pomagali hišnim posestnikom skati vsroke zakaj ia kje voda ahko iavršUl potrebna poprevi-ln s tem veliko prihranili na stroških, ki nastansjo, ako se • taka poprsvlla zanemarijo. NAROČNIKI POZOKI ZnamenJe~7oct. 31-1926) potekla to 4«l PoMvttaJo ustavimo. AkoiktoMpraJ-mata, Ja mogqh vstavljali, ker nI bil plsčaik Also Jt val U, jamogofe nrtavlJaii^M nspačnegs nsslovg, tgHa dopisnico In stari ia novi naslov. JUMMJ lalnlU la. si veni vajnna 811 katerih plsčata naročnino. Naročnina as odo Isto |a $.ae- tudi primera papeške-it tu nekje ao v )UHju NAROČITE SI KNJIGO "AMERIŠKI SLOVENCI Jernej Jereb: TtvarW vk« človeka, uiaam poznal njih po-I sebnih čuvetev. navad in mlllje-nja. To je svet zaae, ki e« mu je ---I treba priučiti. Tovarišev v ječi nisem sp<*J Dva izmed njih sta dejala, da znal niti prvi niti drugi in M. »U prodajala ukradeno blago, tretji dan Se proti sokaznjen- Dve sta bila po nedolžnem osum-____ ne Dokažejo takih. ka. i jena tatvine in Ae nista bila eem se ne pokažejo krlni «o. Počasi se zlušči njih skorja in ae prikaže jedro, ki se vtak hip izmika in polzi iz rok kakor ujeta riba. ki jo drtiš med prsti. Le redko drtiš celega človeka na dlani in precej faw je treba za to. , Pri jneni je bilo Ae težje. Bil Sem politični kaznjenec, prsd katerim «o se sramovali avojih dejanj. Tajiti jih nieo marali, govoriti niso hoteli o njih. Jaa-no je »topilo v ospredje tudi dej»tvo, da sem bil izobražen, bolj gospodski od njih. To ni bilo v mojo ¿kodo. Narobe. Občutil sem. da so se ozirali name in ml niso dali opravljati hlapčevekih .del v sobi, dasi mi to ni ollo prijetno. Nisem se rad ločil od drugih, ker le zakon nI izjeme. ,.„.,.. Spočetka sem bil tako naiven in nepreviden, da sem Jih vpra-tal, kaj so napravili, da so zaprti. Štirje izmed njih so bili tatovi. Izmed vseh prestopkov je tatvina tisto dejanje, ki se kaznjenci sami sramujejo in ga 4e qoradi priznajo, če niso sam tatovi med seboj. Ti ao kasta zase, drugi kaznjenci Jih ne marajo. " To sem opazil Aele pozneje. Tisti hip nisem ločil človeka od Ijena sojena. Ti odgovori niso bili odkriti, laž je bila izgovorjena a pogledom v tleh, vendar se jim je zdela ta trenutek boljla od resnice. (Vprašanja ml niso zamerili, drugim bi ga bili, le neprijetno jim je bilo. Naetal je molk, dokler ni druga snov prekinila pogovora. Opazil sem pozneje način razgovorov, ki so se vršili ob vstopu nekega novinca. Kadar se je izpraznila celica aa enega človeka, je prišel drugi. 8edel je na posteljo In gledal pred se kakor izgubljen. Počasi so premerili mladeniča z očmi in so ga vpraAali: "Kaj si atoril?" ( Mladenič Je bil Furian in je odgovoril v svojem karakterističnem narečju:. "Neki listek aem pobral na oeati." Naetal je smeh»'da je mladenič plaAno pogledal, kakAno ne-uranoet je storil. "AH ni bilo morda poleg lističa tudi kaj denarja? In če je bilo poleg vsega tega le v žepu kakega gospoda in je Aele s pomočjo tvoje roke priAlo tja, kjer ni bilo prej nič .. ¿Mladeniča je dvignilo a po-stelje. "Kaj mislite? Pobral sem li-Bil je iz zaatavljatnice; radi saetavijenega kolesa . . Eden izmed njih se je smejal v brke. "Hi, hi, hi! Ta je dobrar "Kaj mi morejo za to?" "O nič. Samo, če je bilo tisto kolo ukradeno, boA ti odgovarjal zanj. Ti ei hranil listek, ti al kolo zastavil, ti si ga ukradel." Novince so radi mučili. Videl sem, kako neizmerno dobro jim dene muka strelne negotovosti človeka, Id je zalel med te zidove. 8 skrajnim cinizmom ao brskali v zadevo vsakogar la jo preobračali ter jo kazali z naj temnejle strani. 'In če listek ni na moje ime?" Tem slabAe . . . Dejali bedo, de si ga ukradel. Ali pa, kar je bolj gotovo, da si navedel na-pačne ime. Zato dobiA novih mesecev . . Na tihem ao se muzali in uživali ob brezupnih pogledih mladeniča, ki je bil poprej trdno u-verjen, da bo čez nekaj dni iz-puAČon, A je spoznal, da ae odpira pred nJim črna bodočnost Molčal je nekaj čaaa; da odvrne miael od sebe, aH da pretehta svoje dejenje s dejanjem drugih, je vpraAal nato: "Za koliko ai obsojen ti?" Mali človek, ki je bi^po rodu Ljubljančan in je imel glavno besedo v celici, je dejal: "Šestnajst mesecev." "Kaj si storil?" "V cerkvi sem žvižgal . . A t T PR sv zakaj Mi se odgovoru nismo več smejali, ker Je bO v jetnilnici že starinski- Neža resnost je mladeniča za hip zmotila, da je podvomil o laži in ji je za hip verjel. Ko*teo se je zasmejal; tleti hip mu je s smehom pod-letele polovica bremena z ramen — — — Videl pa eem prihajati etare znance ječ. Kadar ao ti iznova vstopali v te prostore, nieo iz-praševali. Poznali eo atare navade. Molčali so in poeluAali. Skozi vsakdanje-rezgovore se je polagoma luAčOa tajnost enega aH drugega. Nanadotps je lahko ee- gel v pogovjor, kakor da mu je to stara, mana stvar in nihče se ni temu čudil. ležil, da se je jetnik je otročji in verjame raj-II od otroka. Kadar eem bfl jaz otožen, je on tolažil mene. Ce sva bila oba žalostna, sva mol- Ta Je bil moj najljubli tovaril iz ječe že zato, ker mi je razodel dulc in je postal del mene samega ».» • NAJNOVEJŠE ■ 8NAF0F0NSKE P10ŽČE I. m zgoraj. Da, Castello Hant Angelo se ircentije zdaj grob davnih rimskih imperator-»evv An gol «k I grad. ker ie videl baje papež <'.rcgor Veliki nekdaj, ob ¿asu kuge, nad ma: \zolejem plavajočega angela, ki Jez golim me- I baae tavrataa vsake leto, In lato« p* bodo še boljša. Denar aa vrne onim. Jd niso sadovoUni- Utjadno ie pripo-mojim starim hi norim odj» i aa ofaUe naročiL Ceaa tk funt Peštnlna al všteta. Denar po-iljtte a nSrr'ÜTr sli pa vam poiljn na C. O. D. ■ hodete rojskon salo nstseetl, ako bodeU ImeU nsk klebaee v sakgL Pišite pe mbo. Vae pisma ia pilit« as : J06EPH LESKOV AR eio—I4th fltreet, Baefa^rk ■ í KSJlZEVSa SATRA S.N.P.J. v pni*-* ^poče ra' Uganja prolzvaj o t no beli — edini ta I. 974 raztogoteni Rimljani zadavili Benedikta VI. ; deeet let na to je poginil tu drugi na-alednik Petrov, Janez XVI., po štirimesečnl ječi od lakote aH zastrupljen, toda hjogov tekmec, Bonifa? VII. se tudi ni dolgo veselil slave sveta: leto na to Je bil ubit, vlečen po ulicah, in njegove onespodobljeno truplo so vrgli stran — pred kipom Marca Aurelija, ki je stal takrat na La teranu ... Za čaaa imenovanega Alekaan-VI. je bil njegov minister Floridus, nad-is Coaense. obtožen ponarejanja diapenz. apež je izvabi iz njega priznanje in ga je spustiti iz celice, kjer je stal nekdaj Kanov sarkofag, v vodnjak, kamor so mu dali vrč olja, «vetilnico, brevlr in sv. pismo ter mu spuščali kruha ln vode — nadškof seveda novega In tetafga načina življenja nI dolgo vzdržal . . . Ifc i itd. In to-le gospodstvo, prosim, je gledal s zaničevanjem in etudom na antični a vet in grozovlade rimskih cesarjev — pa o tem pozneje, Sofija Petrovna, ko prideva v papeški Rim. 81cer pa vidite, da ee ni mora vneti strogo po sistemu: so kjrajl, kjer zgodovias svoje groteskne dovtipe in Izvaja naravnost kkmovske domisleke; človek se mora ustaviti, pogledati in se nasmejati . . . Skozi grozovite celice hodiva. Leževa v luknje, kjer ni mogoče atati, le klečati aH leša- ti; luknje vlažno, mrzle brez svetlobe-- papeške joče! Kdo očita tukaj staremu Rimu ajegoVe mamertinske ječe? Tu je bila zaprta Bcatrice OeooJ in njena mati — Beatriko Je tu bejc slikal Guido Rani ln U slika vial v palači Hiii l>crinl — tp je bil zaprt Giordano Bruno, Caglloatro ln italakl rodoljubi, katere ao ujeli v bitkah «Hevi mesdniki. sem Je tudi postavila bolotniva fantazija češkega • ljudstva svojega ljubljenca Jolefa II., ki baje "nI umri, temveč ao ga jasuitje odvlekli v Rim ln~aedi tam v Angelakem gradu" — čez robove zldovja so večkrat moleli drogovi, na katerih ao ae gu-gala obešena trupla; sveti očetje eo jih kazali ha ogled in aa strah nemirnemu Rimu ... In spet par dvoran — človek bi ne verjel, kaj vse nosi tak grob rimskih cesarjev na sebi ln v teh dvoranah vojni muzej nove Italije. Plani meet. orešja, modeli topov, olike, plastični zemljevidi — tri dobe Rima ao zapuetile tu Ovoje spomine, najgroaovltajše pa papeški Mm . /. Velike piramide belih krogelj za prače la topove eo zlo&^m na dvorišču: Hadrlanov irob so kraalll mesto aedanjega lobčaatnega nadzidka Me v« nI mramornatl ldpi; ko eo Gotje oblegali mavzolej, so metali na nje te kipe na-meetu kamenja; It tega pa, kar je le ostalo In Iz Ostalih mramomatih okraskov ia omemen- tov eo dali papeM nakroliU krogel--ln te g. t UospoaarsKi I 2O04HJW®v V (O^OUf r-"- Vefiernl valček ■M oH Bsea koralni na vsUsk, A .4 fojo svobcdni Uü4je o kaznjen-1. ¡Sí sez njimi ena ka- i njih zahteve, se z njimi, obsojal cm. čutil wTniw. VeH^naÍ¡sg¡TÍuv- ^ ^ stvovanja Je b«a íeta; odtod je1 M izvirala «rntwxt i• •- V srce smilil pa' se mfje ^[«^»-OJtam aa gore, MMega človeHk « kuitiavlmiUia-ê^H^ to gto. laeml to z vdrtimjkem sem ^ .št or^k RACH PRT SKI KOMADI t AMERIÔKI SLOVENCI—šavretna krasna knjiga, obaegs 682 strani, trdo vesana, vredna svoje oena, stans....$5.00 flkiTiiaako ftagliike flkrralca zelo ponte in lahko razumljiva knjiga zà učenje aagMčine, t dodatkom ira^ koristnih informacij, atane aemfr iz.oo Zakon Blegenealje tolmači naravne eekone in splošni razvoj, knjiga iz katera zamorete črpati mnogo naukov ga telesno in duševno obbro^>.^................................J|Ut Pater Maleéwrtura-V Kabrnsla saulmlva povest iz življenja ameriških frenakanov, in doMvUaji rojaka, te- vrstno spopolnjena e slikami..............................»J1J0 Zajedakl—reanična poveet ia prava fluatraeija d^ei^rl tega dela llvljenja alovensldh delavoev ▼ Ameriki..$175 k! Jo je spisal sloviti emeriikf piaatdj Upton Sinclair, poalovenil pa Ivan Holek jih , WtmW.IH IMIlUMH M.M...WWW.WW.IM..M. .......11.00 Zaplaaft 8. redne konvewtye S. M. P. J„ B58 strani mehko vezana, atane ..............................- m................g sil le v in ure-pe cahči in mislil. Videl |Moo6-kaj ne bfia bi veaeu, sem, kako ga grize v notranjo- * sestri MUavse Sprva nisem mogel izvedeti drugega., kakor da je po ne-1 g ploščs gulfsau sa.---------------12.50 dolžnem/>bfojon na tri leta in I S plslč pošljemo ------------400 osem mesecev ... Ko sem premeril to dobo s gt