Tečaj III. V četertek 22. vclk. scrpana (avgusta) 1850. last 34> Blagroserčni ribic. Poslovenil J. N. >»4^»il>i(v' pri potočecu sedi, S ternkom hoče ribo vjcti; Al ves dragi dan zastonj lovi, Riba noče ob viseli. Glej, zdaj pa zmajala se je verv, Drobna rib'ca obvisela, Reviča se zvija kakor červ, Rada bi še dalj živela. „Zlati ribič, oj! izpusti me," Je ubožica prosila, „Spusti spet me v vodne valčeke, Da se bodem odgojila." „,.Draga! to ne more se zgodit', Ne pomaga nič prositi, Ko bi hotel zdaj te izpustit', Vtcgnil bi se prevariti." " „0h! le, kak sini majhina, poglej, Komaj trikrat založiti; Spusti, spusti v vodo me torej, Lahko me je pogrešiti." Pravi dobri ribič, govori: „ »Ker si tako mlada, mila, In te še živeti veseli, Bodeva sinert preložila;"" „ „Kcdar pa odrasteš, da mi veš, Spomni se obljube svoje, Da mi prideš, kamor koli greš, Na to mesto v roke moje!"" Kak vesela drobna ribica Je v globino zdaj skočila, Kak veselo mala plavarka Zdaj po vodi je brodila! In ob letu, glej, zares prispe, Kot je ribču obljubila, Ribica na staro mesto tje, Kjer prostost je b'la dobila. Ribič pa ji besedi tako: ,, „Ker obljubo si spolnila, ..Roka mja. te — plavaj le prosti)! — Več ne bo se dotaknila." " Zaklad v Ostrovskem gradu. Povest. Proti koncu sedemnajstega stoletja je živel na Silezovskem mlad človek po imenu Miklavž. Gostiv- 266 - nico in drugo premoženje, ki ga je bil po očetu dobil, je kmalo zapravil. Tovarši, kteri so popred pri njem brez plačila dobro jedli in pili, so ga v nesreči zapustili. Miklavž si zdaj ves klavern glavo vbija, kako bi si pomogel. Nekega dne pride v njegovo go-stivnico, ki je bila že na boben dana, doslužen vojak, ki je znal veliko povedati, med drugimi rečmi tudi od zakladov ali zakopanih denarjev v koroškem gradu po imenu „ Ostro vi ca". O času namreč, ko je kneginja Marjeta, imenovana ^klepetulja" (TVTaul-tasche}, s svojo vojsko od grada do grada hodila in vse pokončavala, so ljudje svoje denarje, zlatino in srebernino v terdni Oslrovski grad nosili in skrivali ? Marsikterega pa je smert prehitela, preden je svoj zaklad nazaj vzel, in tako je ostalo več zakladov zakopanih in zazidanih do današnjega dneva. Tako je pripovedoval stari vojak. Verno ga je poslušal naš Miklavž. Misel na Ostrovske zaklade ga ni več zapustila, tako da je ostanek svojega malega premoženja nazadnje v denar spravil, in se upanja poln na Koroško odpravil. V Ostrovici je prebival o tistem času samo o-skerbnik in nekoliko hlapcev. Miklavž v grad do-spevši, pravi, da je kupec iz Nemčije, da so ga sovražniki iz domovine pregnali, in da si išče sreče po Koroškem. Prikupi se oskerbniku, kteri mu na enem koncu grada nemudoma stanico odkaže, in ga po-slednjič celo za svojega pisarja vzame. Zdaj pregleduje Miklavž skerbno kot za kotom, grebe skrivaj zdaj tukaj, zdaj tam, ali ne zasledi ne enega zaklada. Ko enega dne spet po pustili shrambah velikega grada tava in napise po zidu prebira,. vgleda pod enem napisom številki 5 in 8, in pod njima besede v nemškem jeziku, ki tukaj poslovenjene sledijo, namreč: Če s peterko in osmerko znaš voliti, Ti lahko je zlato ino strah dobiti. Miklavž pa ni mislil na strah, ampak le na zlato. Neka skrivna moč priganja odslej omamljenca, se k shrambi vračati in napise vganjati. Zares pride 267 kmalo z orodjem, da bi zid razkopal, ki je na tem kraju pod kladvom bolj od drugod bobnel. Grajska družina odide k svetemn Vidu na praznik, Miklavž pa, si željo spolniti, ostane doma. Družini se ni to nič čudno zdelo, ker je bil Miklavž vedno zamišljen in sam za se, tako da so mu bili „pu-sti Nemec" nadeli. — Nemoten razkopuje zdaj zid. Ali kdo popiše slrah, ko se zid razsiplje, in on v votlini kosti mertvega stoječega človeka zagleda. Kakor da bi ga bile pošasti dervile, zbeži Miklavž iti se ne upa več mescev na imenovani kraj nazaj. Ali človeška lakomnost premaga vsako boječnost; namesto da bi si bil Miklavž po pogledu mertvaških kosti minulost vsega, kar je človeško, k sercu vzel, in da se bodo na unem svetu le človekova dobra dela štela, zdrobi mertvaške kosti, misleč, da bode potem morebiti do zaklada kako znamenje dobil. Hrepeneč grebe po prahu, razgreba kosti; ali ničesa ne najde, in ker se je že stemnilo, zbeži v drugo še bolj strahoma v svojo stanico. Prevelikega straha do dobrega zboli. Grajski oskerbnik in njegova žena mu bolnemu strežeta. Ozdravljenemu je pravil oskerbnik, da je v bolezni vedno od mertvaških kosti in pa od zakladov blodil, večkrat pa tudi zakričal: „Pet in osem!" — kar je bilo vsim ne-vganljiva zastavica. — Miklavž molči, in neče nikomur svoje skrivnosti razodeti. Ko se ozdravi, ga vleče lakomnost na denar vnovič do skrivnega kraja. Zmiraj ste mu pred očmi številki 5 in 8. Vse kamne je preštel, po vsili stenah terkal, tukaj v zid, tam v tla luknjo naredil — vse zahman (zastonj). Mine veliko let, Miklavževa glava se pobeli, ali hrepenenje po zakladih še ni po-tihnulo. Primeri se, da nekega dne že sivček stolpe (turne) šteje, kterih je grad veliko imel. In glej, ko Miklavž od kraja do petega prišteje, zapazi, da ima njegov zid osem vrez ali zarez. Ta najdba ga iz nova spodbode, zaklad zasledovati. Mahoma se vleče stolp preiskovat. Vidi, da je pri tleh ves prazen, tla pa z,rezanim kamnom po- 268 krita. Miklavž terka po kamnih — na enih krajih bobni, kakor da bi bilo spodaj votlo. Komaj čaka noči, da bi tla razkopal. Z leščarbo in orodjem se splazi proti polnoči v stolp. Strahoma in nagloma se loti svojega dela. Vzdiguje kamne in najde pod njimi praznino. Grebe, grebe, in koliko veselje ! — kma-lo vzdigne težko posodo. Miklavž razbije pokrov, in zlato se mu nasproti zablesketa. Še z večjim poželenjem koplje globokeje, in prikoplje do skrinjic pokih zlata in dragotin* Tako spelioma in čez nemoč znaša Miklavž zaklade v svojo stanico, da je bil ves moker. Nato pospravi, kolikor more, po stolpu, in se verne derhteč v stanico si oči nad obilnem bogastvom past. Ko pa posodo in skrinjice odpre, najde v eni zadnjih per-gamenasto pismo z besedami: „Si to bogastvo vsvojiti, sim vbil svojega lastnega brata in njegovo truplo v gradov zid zazidal. Zlata pa nisim bil vesel; zakaj kervava podoba vbitega brata se mi je celo v spanju prikazovala, in me povsod preganjala. Nad nevernike grem, da svojo pregreho s svojo kervjo operem, in si dušo rešim. Kdorkoli pa te zaklade najde, naj dobro pomisli, da se bode hudobi zapisai, ako se jili posluži; vse mora vbogaime dati, če ne, naj ga zadene prekletstvo, ki bode mene gnalo od dežele do dežele." Pismo je bilo podpisano z imenom: Andrej Kolniški. $Q Drugo jutro so najdli Miklavža mertvegaj pred kot ne, ga je mertud (božji žlak) zadel. V roki je še deržal pismo, na obrazu je bilo viditi prestrašenje in kes. — Živa duša se ni upala zlata in dragotm polastiti j oboje so dali Celovškemu samostanu. J. Navratil. Kratka slovnica slovenskega jezika. §. 22. V. Vdelivne številnice. Vdelivne številnice so; ktere odgovarjajo na praša- *) Andrcas von Kulnic. 269 nje po koliko na enkrat? po koliko vsaki-a-o? Samo v 1. in 4. sklonu se rabijo. Ako se pred temeljno številnico po postavi, je vdelivna gotova; n. p. po eden, po dva prideta, po tri odidejo, vsaki ima po pet desetič na dan. §. 23. VI. Ponavljavne številnice. Ponavljavne številnice so, ktere odgovarjajo na pra-šanje kolikokrat? (ali koli krat?), in povejo, kolikokrat se kaj ponovi. Izpeljejo se iz temeljnih, ako se tem -krat pridene; n. p. enkrat, dvakrat, trikrat, štirikrat, petkrat i. t. d.#) Se dajo tudi v priloge spremeniti; n. p. enkraten, -tna, -tno, dvakraten, -tna, -tno i. t. d. -»jim; §. 24. Vil. Vredivne številnice. Vredivne številnice so, ktere odgovarjajo na praša-nje kol i kič? in povejo mesto ali red, v kterem kaj v misel vzamemo. Dobijo se iz rednih stevilnic, ako se tem na koncu č pridene; n. p. pervič, drugič i. t, d. §. 25. Razdelinske številnice. Razdelinske številnice so, ktere posamezne dele celih reči pomenijo, in so prav za prav imena; n. p. lL polovica ali polovina ##), 1j3 tretjina, J/4 četertina, Y5 petina, \ šestina, '/7 sedmina, '/8 osmina, % devetimi, '/,„ desetina, Y20 dvajsetina, 1/l 00 stotina i. t. d Sklanjamo jih kakor imena s temeljnimi številni- lilKU ca mi; n. p. 2/2 dve polovini, 3/s *r' petine, 5/26 pet šestindvajsetim §. 26. Nedoločivne številnice. Nedoločivne številnice so: dosti, malo, mnogo, nekaj, nekoliko, nič, veliko; nadalje: malokteri-a-o, raarsiktero-a-o, mnogoteri-a-o, ne-kteri-a-o, nobeden ali noben-a-o, vsakteri-a-o, ves, vsa, vse. *) Namesto „k«l" se sliši tudi „pot"; n. p. enpot namesto enkrat i, t. d. Ravno tako : »pe™' pot" namesto „pervikral" ali „pervio" i, t, d. **) Večidel se rabi beseda „p-ol ali p&li", ki je nesklanjljiTa. 270 Pervih sedmero se ne sklanja, druge se sklanjajo kakor prilogi.*) Ves se glasi v 2. edinobrojnem sklonu: vsega, vse, vsega, v 1. višebrojnem pa vsi, vse, vsa; vsi drugi skloni se sklanjajo praviloma kakor prilogi. CDalje sledi.) .It' MLaj je z mladimi drevesici drugo leto i')7oq ai . s*oriti?jjj;j . - i i" itA, Zdaj je treba vsa drevesica otrebiti, in jim postranske mladike gladko porezati. Za jabelka in hruške je dobro, če se jim tudi verhovi do petega najboljšega popka porežejo, toda nož se mora na drugo stran popka nastaviti ? in sprek nad popkom verh odrezati, da mladika iž njega ravno šibo požene. To pa velja le pri jabelkih in hruškah. Orehom, kostanju in drugim drevesicem se ne smejo verhovi rezati, sicer bi se sušiti začeli, ker imajo velik steržen in mehek les. Po tem se drevesica večkrat okopajo in oplevejo. V suši se jim mora prilivati. \<>W« Freg-ovori. ^ Ni bolj praznega človeka lneino tistega, kteri je sam sebe poln. Boljše je lačen zaspati, kakor, z dolgmi vstati. Danes hudo navado veliko ložej premagaš kakor jutri. Ce bedak svojo obleko tudi z zlatom obsije, vendar ostane bedakova obleka. Hudobnež je kakor ogel, če ravno ne gori, pa vendar počerni. Ko bi mladeneč vedel, starec zamogel in lenuh hotel, bi nič dobrega na svetu ne bilo, kar bi se ne zgodilo. Darila se lahko pozabijo, dobrote nikdar. Kdor strasti prizanese, čednost kaznuje. *) „Mnogo" se imi (udi po prilogovo sklanjali ; n. p. mnogi-a-o. 271 . Šestnajsto pismo. Prijalel vabi prijatla na napravljene veselice. Ljubeznivi prijatel l Znano Ti je, da sim letošnjo spomlad naš vertec okopal, zagradil in lepo zasadil. Zdaj je vse v naj lepši rasli. Cvetlice vse cvetejo, drevje je koščato, in vse prav prijetno. — Namenil sim nekaj svojih ljubih prijallov vkup povabiti in v nedeljo popoldan nekaj veselic napraviti. Ljubi Markec, Ti si pač moj pervi ljubček in dragi bralec, prosim Te, ne odreci mi, pridi v nedeljo po končani popoldanski službi k meni, da se skup veseliva. Tudi drugi bodo prišli, posebno Te bo neki dalni prijalel zlo razveselil. Na vertcu v zeleni senčnici bomo malo juMnali, se kaj prijatelsko pogovorili, in potem pa eno zapeli. Nazadnje sim pa še nekaj posebnega pripravil, pa Ti še zdaj ne povem, zalo da boš bolj gotovo prišel. Pridi, pridi, ne bo Ti žal! Saj veš, da Te ljubim in rad pri sebi imam. Se zanesem, da bos aolovo prišel m razveselil y ' . .\ mil 98 svojega pravega vrijatta Miklavža. V Srednjivasi 15. velk. Serpana J850. (Sedemnajsto sledi.} -(*«} i} l 8 •'¦ Novice za mlade ljudi. (Poslavljenje.) Svetli cesar so blagovolili Jožetu Gul i n u, sodnemu strežniku v »Senožečah, sreberni križ za zaslužke podeliti, ker je letošnjo zimo z nevarnostjo lastnega življenja majorja M oln ar j a in njegovo rodovino iz zameta na Gabriku sinerti rešil. Sreberni križ mu je bil 11. dan t. m. v Senožečah v sodni pisarn i-ci vpričo veliko ljudi na blaga persa pripet. (Nasledki nevednosti.) Soseske ali županije so dobile zdaj pravico, da smejo same čez se gospodariti, in si župane voliti. To je gotovo velika dobrota za nje. Hudobneži in nevedneži so pa začeli ljudi v nekterih krajih na 272 v '* Krajnskem in Stajarskera podpihovati, in jim kvasiti, da bi bila to velika nesreča za nje. Priprosti ljudje so jim verjeli, in so se branili voliti. Zakaj? Zato, ker ne znajo brati in pisati, da bi se bili iz novic in spisov lahko sami prepričali, da je ta naprava le v njih blagor ali dobro. Mladeuči slovenski! učite se pridno brati in pisati, da se ne bode kedaj tudi vam taka godila, da bi se napravam vstavljali, ki bodo v vaš prid. (Slovensko izpraševanje.) V pondeljik 19. t. ni. se je začelo v Ljubljani veliko izpraševanje učencev kovaške in živinozdravniške šole, ki so se vsih naukov v milem maternem— slovenskem jeziku učili. Tako dobro odgovarjajo, da jih je le veselje poslušati. Smesnica. Prebivavci neke. soseske na Kranjskem so se zavoljo jčza pravdali; eni bi bili radi novega, eni pa, da naj stari še ostane. Bil je dan za ogled odločen. Nasprotniki so se bili že sošli, ko sodnik pride, ki pa ni znal prav dobro po naše. Da se reči, zavoljo ktere je bil ogled, po nemški Wehre (beri: včre) pravi, to je vedel, ali po naše je ni znal imenovati. Ceš, me bodo že razumeli, jo sproži: „No, ali bi radi novo, ali staro vero?" — »Gospod! pri veri ostanemo še pri stari, toda jez ali slap*) bi imeli radi nov, se oglasijo eni." Zastavica. (•»&»* iai9< ----- »mod' Star, le po imenu znati sim dnar, Ktcr'mu staroznanču le še mar; Če odščipneš rep, ostane sad, Sladek, kisel ti prežene glad; Zdaj če tudi rep odsekaš ml, Mahoma se nov prikaže ti. ¦ ¦ddj 'addJ. 'Mahu : «n[U«JSjft .: *) Slap.je kraj, kjer voda pada, tedaj se Imli rabi tn in tam namesto besede „jei"i prav za prav pa je slap nemški „'Vyasscrfall," Ni nar novoskovanke „vodopad-u :de m tedaj treba Založnica Rozalija Egrer. - Odgovorni vrednik J. Navratil. V Ljubljani.