Eetb LXV!I Naročnin« me tečna J* Din, zm inozemstvo «0 Din — ne« deljska izdaja celoletno 96 Din. n inozemstvo 130 Dia Uredniitvo je t Kopitarjevi oL 6/111 PoltntM Današnji številki na pot V Ljubljani, v nedeljo, 'dne B. avgusta 193! Stev. 178 a Cena 2 din *K — lakaja vsak daa ijatraj razea ponedeljka in dneva pm praznika Cek. račnn: Ljubljana it 10.650 in 10.549 sa inaerate Sarajevo itv. 7565 Zagreb itv. >9.011 Prags-I )nnaj 24J97 U prava: Kopitarjeva ulica itev. 6. Mariborski teden — postal je že tako znan, da ga smemo že označevati najbolj na kratko Z MT — se je osmič vrnil v našo severno prestolnico. V osmih letih se je razvil v tako lep pregled naše kulture, gospodarske delavnosti in podjetnosti, da bi danes po njem že zazijala praznina. Maribor bi brez njega nekako onemel in posledice bi ne segle samo v gospodarstvo, ampak bi se poznale v vsem narodnem življenju Štajerske in ob kaki odločilni priliki bi mogle biti celo usodne. Po MT govori vsa zelena Štajerska našo besedo in v tem je največji pomen teh prireditev. Maribor je danes zadnja postojanka naše kulture proti severu, zato je prav, da vsaj enkrat na leto stopa pred svet s tako veliko prireditvijo, na kateri je zastopana vsa naša Štajerska. Tu se pokaže, kaj Štajerska zmore in kaj še potrebuje, da bi zmogla še več. Vsi narodi in vse države obmejnim pokrajinam posvečajo največjo pozornost, tudi mi v tem oziru ne smemo biti izjema. Kot narodno občestvo in kot deležniki mednarodno priznane države smo dolžni zahvalo ustanoviteljem in vsem sodelavcem Mariborskega tedna, v katerem Štajerska leto za letom izraža svoje veselje do slovenskega sožitja in državne skupnosti. Kar je Skoplje za Južno Srbijo, kar je Subotica za Vojvodino, tp je Maribor za naš sever, zato ne sme obmolkniti. Letošnji MT pa je še izredno slovesen, ker so mu prireditelji pridružili toliko pomembnih prireditev, med njimi zlasti prvi slovenski festival narodnih običajev, ki obeta biti živa priča naše narodne samobitnosti in bo pokazal vsaj glavne naše narodne običaje, ki se prav v naši dobi ymikajo elektriki, avtobusom in vsem ostalim pojavom pisane kulture. Veliki pomen takih prireditev so evropski narodi že zdavnaj spoznali, saj so nekatera mesta že zaslovela po takih prireditvah, ki niso samo iujsko-prometna privlačnost, ampak simfonija narodnega življa in močno vzgojno sredstvo mladini. Prav razveseljivo je, da v Mariborskem tednu tudi mi Slovenci dobivamo tako revijo pristne ljudske pestrosti, ki tudi zelo neovrg-ljivo dokazuje nas. In če je prav Maribor dal pobudo za to potrebno novost v sicer že zelo uglajeni vrsti naših prireditev, mu je to v veliko zaslugo in lepo izpričevalo njegove narodne zavednosti. Prav ta široki obseg letošnjega Mariborskega tedna pa bo zbral vso Štajersko in močno odmeval tudi tostran Savinje. Zato smo se poslužili te lepe prilike in ob sodelovanju mnogih sotrudnikov izdali današnjo številko, ki je v svojem največjem delu posvečena Štajerski in lepim prestolnicam: Celju, Ptuju in Mariboru, da pozornost širokega kroga naših bralcev obrnemo v tisti del naše ožje domovine, kjer je skoro sleherna vas dala kakega vnetega zagovornika naše besede, kjer je sleherna vas v preteklosti bila boj, s kakršnim je zgodovina ostalim krajem mnogo bolj prizanašala. Nismo povedali vsega, kar bi bilo o krajih in ljudstvu od Drave do Savinje mogoče povedati — vse bi narastlo v knjigo, veliko epopejo naše trdoživosti —, odkrili smo le glavno sliko, da bi vsi bralci spoznali naše dragulje, ki so se v zgodovinski borbi tako lepo izbrusili. Naj bi tudi te vrstice doprinesle svoj del spoznavanju samega sebe, iz spoznanja namreč izvira ljubezen, po starem izreku: »ignoti nulla cupido — kdor ne pozna, si ne poželi, ne vzljubi«. In kdor bo prebral te vrstice — kakor so skromne — se ne bo mogel ubraniti vtisa, da je ta zemlja tudi drago odkupljena, da je na vsako ped zaznamovana z našim znamenjem, ki ga nikdar več ni mogoče izbrisati. Zato pa je vredna ljubezni in žrtev in vse nege, da se narodno in gospodarsko razvije do tiste višine, na kakršni obmejna pokrajina mora biti. Obenem pa naj bodo te vrstice počastitev spomina vseh tistih številnih mož, ki so od rodu do rodu oblikovali Štajersko in ji dali današnje lepo lice; sedanjemu rodu, ki se na splavih po Dravi in Savinji, v bregovitih gozdovih in v ravnih hmeljnikih, v pesmi žit in sadovnjakov, ob pritrkovanju klopotcev po vinogradih trudi za kruh in hrani pesem in besedo naših prednikov, pa naj bodo v priznanje za njegovo zvesto brambovstvo; mladini pa naj bodo žarka luč, ki sveti daleč v bodočnost in na obzorju zgodovine kažejo edino resnično resnico: Celje, Ptuj in Maribor — slovenska in jugoslovanska mesta, Štajerska pa slovenska in jugoslovanska zemlja. Val narodnega prebujenja, ki je razgibal vso Slovenijo, živo sega tudi na Štajersko in ga je čutiti že v sleherni vasi. Prav Mariborski teden je dokaz za to, ker brez tesnejšega sodelovanja vsega zaledja take prireditve ni mogoče izpeljati. Sodelovanje zaledja pa pomeni živo včlenienost v narodno celoto. Prav to Japonci ogrožajo že angleško kolonijo Honkong V septembru bodo Japonci ustoličili novo sebi podvrženo kitajsko vlado s sedežem v Kantonu V Londonu se japonskih namenov niso ustrašili London, 5. avgusta. TG. >United Press« poroča, da je japonsko vrhovno poveljstvo na Kitajskem odposlalo velik del svojih čet, ki so delovale v dolini Rumene reke, v bližino Honkonga, kjer se sedaj zbirajo. Vojna dejanja v obrečju reke Jangce so skoraj popolnoma prenehala. Angleški opazovalci, ki iz Honkonga z velikansko pozornostjo zasledujejo gibanje japonskih čet, poročajo, da se iz načina, kako Japonci zbirajo svojo vojsko pri Ilonkongu, da razbrati tudi njihov namen. Razvidni sta dve smeri, po katerih bi se razvijala japonska ofenziva. Ena ofenziva bi imela za cilj, da zasede vse ozemlje, ki meji na angleško kolonijo, s čimer bi Japonci angleški Honkong tako rekoč od vseh strani popolnoma obkolili in ga od sveta od- rezali. To hi storili v primeru, ako bi se sedanja pogajanja med Anglijo in Japonsko v Tokiu končala z neuspehom. Drugi cilj japonskih čet je železnica, ki Pelje iz Kantona proti Hankavu, ki se še vedno nahaja v kitajski oblasti. To bi bila zadnja železnica, ki jo Kitajci še imajo in ki bi padla pod oblast Japoncev. V Kanton, ki je zaseden od Japoncev, je prispel znani kitajski politik Vančinvej, o katerem je znano, da se zavzema za pomirjeni« z Japonsko in za sprejem vseh pogojev, ki jih Japonci stavijo za sklenitev miru s Kitajsko. Vančinvej je prišel v Kanton neposredno iz Tokia. Verjetno je, da bodo Japonci izbrali uprav mesto Kanton za prestoliro svoje južnokitajske vlade, ob enem pa tudi za sedež nove kitajske osrednje vlade, ki naj bi prevzela oblast nad vsem od Japoncev zasedenem ozemlju. Vančinvej je menda namenjen, da postane bodoči ministrski predsednik nove kitajske vlade. Načrti za to so že vsi izdelani in so bili od japonske vlade v Tokiu odobreni. Vlada b® sestavljena ie v začetku meseca septembra in bodo takrat objavljena tudi imena novih ministrov. Japonska se bo potem uradno iz Kitajske umaknila ter bo prepustila novi kitajski vladi nalogo, da nadaljuje borbo z maršalom ("ankajškom, ki predstavlja staro kitajsko vlado, le to pravico si bo izgovorila, da novi kitajski vladi vojaško pomaga, da se uveljavi in doseže »voj cilj, na podobni način, kot je to storila z Mandžurijo, ki je na papirju samostojna vladavina, a jo dejansko v rokah japonske armade. Odmev v Londonu I^ondon, 5. avgusta. TG. V londonskih političnih krogih je poročilo o japonskem vojaškem zbiranju pri Honkongu vzbudilo nekoliko vznemirjenja. toda tako politični kakor vojaški krogi so mnenja, da nevarnosti ni treba pretiravati in da ni nobenih vzrokov za kakšno nnrvoznost, češ da je angleški imperij še vedno neoslabljen na Daljnem Vzhodu, kar ve tudi Japonska. Veliki protiangleški izgredi v Tjencinu Od Japoncev nahujskani Kitajci plenijo Ticncin, 5. avgusa. AA. Reuter: Zaradi H al lipovega govora v lordski zbornici in včerajšnjih Chamber-lainovih iqav v spodnji zbornici so Japonci poostrili blokado britanske koncesije v Tiencinu. Danes niso pustili v koncesijo niti tistin ljudi, ki so imeli s seboj po pol kilograma živeža. V koncesiji je še dovolj živeža. vendar ni dobre kakovosti in se hitro kvari. Rib sploh ni. Na pobudo protibritanskih agitatorjev so kitajski delavci v britanskem podjetju »International Export Co.« stopili v stavko in napadli tovarno. Britanski uradniki so se zatekli v poslopje neke ameriške družbe. Stavkaši niso mogli vdreti skozi tovarniška vrata, posrečilo se jim je pa priti v pisarne in tam so razbili vse, kar je prišlo pod roke. Mnogo materiala, kakor pisalne in računske stroje, so pometali v reko. Nato so demonstranti vdrli v poslopje britanske paroplovne družbe in tudi tam napravili Anglija ne veruje v „b!iskovito vojno" »Bodoča borba bo dolga in silna ter bo trajala do zadnjega diha« London. 5. avg. TG. V >Daily Telegrap-hu« je napisal poročevalec za pomorske zadeve. ki je sam aktivni častnik mornarice, daljši članek, v katerem razlaga napovedi S h a -Kespearea, državnega tajnika /.a pomorstvo, o novih pomorskih gradnjah. Člankar meni. da pomenijo izjave državnega tajnika, da angleška pomorska oblast nikakor ne veruje v razne po inozemstvu pogostokrat razširjene domneve, da bo bodoča vojna bliskovita«, da bo hitro končana s popolnim uničenjem nasprotnika. Po njegovem mnenju in po prepričanju vodilnih mož, ki vodijo angleško obrambo predvsem na morju, bodoča vojna ne bo »bliskovita«, marveč bo dolga, silna borba, ki bo trajala do zadnjega zdihljaja. V tej borbi bodo podmornice in polagalci podmorskih min igrali veliko vlogo, kajti nasprotnik bo poskušal z njihovo pomočjo pretrgati pomorske trgovinske ceste angleškega imperija. Toda Anglija nima strahu, da bi se to moglo zgoditi »bliskovito«. Anglija gradi sedaj nad 200 ladij, ki ji bodo služile v borbi proti podmornicam in podmorskim minam. Vse te ladje bodo opremljene z novimi, tujimi državami nepoznanimi aparati in z novimi protiletalskimi topovi, ki bodo napade podmornic in letal na angleške vojne ladje napravile brez učinka. včlenjenost Mariborski teden vsako leto znova pokaže, vedno v poživljeni obliki in to smatramo — poleg njegovega gospodarskega in tujsko-prometnega pomena — za njegovo največjo zaslugo. Zato ga pozdravljamo in mu želimo največjega uspeha, našo »štajersko številko« pa pošiljamo v svet kot klicar te dragocene zemljo. .mnogo škode. To poslopje stoji na tleh bivše belgijske koncesije, ki je zdaj pod kitajsko upravo. Britanski konzulat je obvestil o dogodku japonsko orožništvo, toda orožniki niso intervenirali. (Havas.) Reuterjev dopisnik iz Hankova poroča: Po zanesljivih poročilih iz Hankova bodo ameriški državljani v Kajfengu morali zapustiti mesto. Ameriška obla- stva so vložila pri japonskih oblastvih oster protest. Neki stražnik azijske petrolejske družbe v Hankovu, ki je pred nekaj dnevi izg:nil, se je spet vrnil. Izpovedal je, da so ga zajeli neki ljudje, oblečeni v kitajsko narodno nošo, in ga prisilili, da je stopil s puško v roki v kitajsko vojsko. Stražnik je po narodnosti Ind. Ti ljudje so mu, kakor pripoveduje, privezali puško na hrbet in ga zvezanega peljali v taborišče ter mu grozili s smrtjo, če jim ne izda nekih skrivnosti. Reiil se je po golem naključju. Japonski odgovor Angliji Tokio, 5. avgusta. AA. Reuter: Chamberlainovo izjavo, da bi Velika Britanija mogla poslati svoje bojne ladje na Daljni vzhod, so v japonskih pomorskih krogih sprejeli mirno. Zastopnik japonskega mornariškega ministrstva je časnikarjem izjavil: Velika Britanija more po svoji volji razpolagati » svojimi ladjami. Vojaška pogajanja v Moskvi Stalin hoče videti angleške in francoske generale Angleški diplomat Strang pa se bo vrnil domov London, 5. avg. AA. Reuter: Danes popoldne je angleško in francosko vojaško zastopstvo odpotovalo v Moskvo, kjer se bodo začela pogajanja med zastopniki treh generalnih štabov. Angleško zastopstvo je spremljal na kolodvor sovjetski veleposlanik v Londonu. Vožnja do Petrograda bo trajala 5 dni. Riga, 5. avg. b. Iz Moskve poročajo, da je sovjetski diktator Stalin izrazil željo, da se osebno sestane s francosko in britansko vojaško komisijo. Srečanje med Stalinom in predstavniki obeh velesil bo pri slovesnem sprejemu, ki bo prirejeno v Kremlju na čast obeh vojaških misij. Reuter poroča, da se bo angleški predstavnik v Moskvi William Strang, ki je odpotoval pred kratkim tja, da pomaga angleškemu veleposlaniku siru VVilliamu Seedsu pri pogajanjih z Molotovim, kmalu vrnil v London. Politična pogajanja so že prešla najtežjo stopnjo, srednjeevropski oddelek zunanjega ministrstva pa je Stranga. ki je šef oddelka, nujno poklical nazaj. Ce bo potrebno, bo Strang ponovno odpotoval v Moskvo. Vlada pa splošno prepričanje, da so politična pogajanja popolnoma potisnjena v ozadje, ker vse zanimajo le vojaška pogajanja, ki se pričnejo pri- hodnji teden, ko prispeta v Moskvo francoska in britanska vojna misija. Halifax v Moskvo? Riga. 5. avg. AA. Štefani: Po glasovih iz Moskve se bo v kratkem odpeljal v Moskvo britanski zunanji minister lord II a 1 i f a x , Bela Kun in Ježov v ječi ustreljena Varšava, 5. avgusta. TG. >IIustrowany Kurjer Codzienny« poroča, da je bivši komunistični diktator na Madžarskem Bela Kun zadnje dni v neki moskovske ječi umrl. Po Moskvi pa splošno govore, da je bil Bela Kun ustreljen. Zakaj je padel v nemilost in je bil zaprt, ni znano, ker sovjetsko časopisje o usodi propadlih voditeljev nič ne poroča. Isti časopis je tudi objavil novico, da je bil nedavni komisar za notranje zadeve in poveljnik proslule tajne policije (Čeke) Ježo v v ječi v Moskvi ustreljen. Potrdila te trditve ni bilo mogoče dobiti. Novi nemški poslanik se je predstavil slovaški vladi Bratislava, 5. avg. TG. Novo imenovani nemški poslanik na Slovaškem Bernhard je v slovesnem obredu izročil predsedniku Slovaške dr. Tisu svoja poverilna pisma. Obred je bil v letnem dvorcu predsednikov Slovaške Topolčanih. Predsednik Sloivaške in nemški poslanik sta se pozdravila z dvignjenimi desnicami, nakar je Bernhard izročil dr Tisi poverilna pisma v posebnem nagovoru, v katerem je naglasil: »da je nemški narod občudovanja vredno borbo Slovakov za svobodo in za dosego lastne države zasledoval z najbolj toplimi čuvstvi, in da bo z vsem srcem delal na to, da se bodo tesni odnošaji med obema državama, ki so bili potrjeni v pogodbah z dne 18. in 23. marca, še bolj utrdili.« Predsednik dr. Tiso je nemškemu poslaniku odgovoril, da smatra imenovanje nemškega posla- nika kot dokaz Hitlerjevega zaupanja in kot znamenje, da se bodo odnošaji meti obema državama še poglobili in da bo to doprineslo k utrditvi miru. Slovaški narod se je vedno zavedal, da je Nemčija do vsakega naroda zavzela pravično stališče, ne glede na njegovo številčno veličino.« Po sprejemu je poslanik Bernhard ostal »c nekaj časa pri dr. Tisu. Popoldne je slovaški zunanji minister Durčanski Berhardu vrnil obisk. (Poslanik Bernhard je bil pred kratkim nemški konzul v Ljubljani, kjer je bil nastavljen po priključitvi Avstrije k Nemčiji. Iz Ljubljane je odšel naravnost v Bratislavo. Njegovo imenovanje za poslanika tomačijo kot nagrado za velike sposobnosti poslanikov« in za zasluge, ki si jih je pridobil na zadnjih službenih mestih). Slovesen začetek ptujskih slavnosti Ptuj, 5. avgusta. V petek popoldne se je mesto Ptuj zavilo v zastave in dobilo nenavadno svečan izraz. Posebno lepo je okrašen minoritski trg, ki plava v morju zastav, mlajev in vencev. Samostan, kakor tudi sosedne hiše so polne zelenja in vencev. Ob 7 zvečer ie bila uvodna pridiga g. p. Odila Majnška iz Ljubljane, nato pa blagoslov, ki ga je opravil pre-vzvišeni šibeniški škof g. p. dr. Hieronim Mileta ob številni asistenci duhovščine. Prekrasen večer je bil, ko se je kmalu po 8 pričela Petančičeva igra »Kuga«. Občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo prostorno samostansko dvorišče, ki je bilo za ta priliko nad vse lepo okrašeno. Pozornica, ki je bila nalašč za to priliko zgrajena, predstavlja minoritski samostan s cerkvijo in je razsvetljena s številnimi lučkami, kar vse daje veličastno sliko. Igra je napravila na gledalce zelo globok vtis. Številne slike, ki se vrste druga za drugo, so obdržale navzoče gledalce v veliki napetosti, da so vsi z nenavadnim zanimanjem spremljali potek igre. Igralci, katerih je bilo okrog 170, so bil vsi od prvega do zadnjega kos svojim vlogam. Posebno se je pa odlikoval glavni igralec in režiser g. Edo Oroin, član Narodnega gledališča v Mariboru, ki je igral vlogo patra Aleksandra. Vsi igralci so želi največje priznanje od strani mnogoštevilnega občinstva. Včeraj zjutraj je starodavni Ptuj kar naenkrat oživel od velikega števila otrok, ki so prišli iz daljne in bližnje okolice, da proslavijo svoj veseli dan ob priliki 700 letnice minoritskega samostana. Ze rano zjutraj je korakala po mestnih ulicah nova otroška fanfara v slikovitih narodnih nošah, ki jo je izvežbal g. p. Stavinšek, in naznanjala meščanom veliki dan otroškega pra/nika. Ob 6 je imel g. minoritski provincial p. dr. Bonaventura Burič iz Žagi eba slovesno sv. mašo. Medtem pa so že prihajali iz vseh krajev, tako s Ptujskega polja, Slovenskih goric in Haloz številni otroci, ki so se od 8—9 zbirali v kolodvorskem drevoredu. Takoj nato je sledil slovesen sprevod mladine skozi mesto. Nad vse veličastne so bile simbolične slike na vozovih, kakor ribji lov na morju, sveta družina iz Nazarcta, vera, upanje, ljube/en itd. Vsa čast gg. župnikom, katrhetom in spoštovanemu učitclj-sivu, ki so z veliko požrtvovalnostjo pripravili mladini tako lepo slovesnost. Ko se je mladina, ki je je bilo nad 3000, zbrala na Minoritskem trgu, je stopil na govorniško tribuno g. p. Inocencij Končnik, ki ie v prekrasnih besedah spregovoril mladini in ji aal smernice za življenje. Potem ko je prevzv. Škot dr. Mileta prišel na trg, ki so ga otroci z mahanjem robcev nadušeno pozdravili, in blagoslovil novo zastavo Marijinega vrtca iz Domove pri Ptuju, kateri je botrovala gdč. Pihler iz Zelovleka pri Ptuju, je bila slovesna škofova sv. maša, med katero so otroci peli prekrasne evharistične in Marijine pesmi. Po končani slovesni sv. tnaši so imeli otroci kratke posebne naslope na samostanskem dvorišču. Popoldne se je vršil istotam ob 2 slovesen blagoslov, nato pa je bila uprizoritev igre »Kuga« za mladino. Vse dvorišče ie bilo dobesedno natrpano od nestrpne in vesele mladine. Po končani igri so otroci odhajali vsi veseli in navdušeni peš in na vozovih na svoje domove. Ta dan je bil za Ptuj praznik, kakor ga že dolgo ni bilo. Nov kovani denar dobimo Uradni opis novih kovancev po 50, 20 in 2 din ter po 50 par Belgrad, 5. avgusta. AA. Po odloku, ki ga je izdal finančni minister 31. preteklega meseca se bo 16. avgusta 1939 začel spuščati v promet nov kovani denar, in sicer srebrni kovanci po 50 in 20 din ter kovanci po 2 din in po 0.50 din iz mešanice aluminija in brona. Za ta nov denar se javnost zanima predvsem iz čisto praktičnega stališča. V obtoku se namreč zadnje čase čuti f>omanjkanje kovanega denarja, predvsem kovancev manjše vrednosti, ki je neobhodno potreben vsakemu gospodarstvu, predvsem za kmeta, malega obrtnika in uradnika. Da bo izdan v promet nov kovani denar, pa je posebnega pomeni tudi z ozirom na dejstvo, da je to prvi naš denar, ki ga kujejo v obnovljeni državi v naši državni kovnici. Ta denar je torej uspeh naporov, znanje in sposobnost naših strokovnjakov in umetnikov, ki se jim je posrečilo dokazati, da v ničemer ne zaostajajo pri tej vrsti posla za strokovnjaki iz inozemstva. Izdelava novega denarja v naši državni kovnici z domačo delovno močjo predstavlja končno tudi prihranek v naši plačilni bilanci in eno možnost več, da se zaposle naše delovne moči. To je istočasno tudi korak naprej v emancipaciji naše države od inozemstva. Kovnica je, kakor znano, bila zgrajena na podlagi!#<&&« «j$£talaciji naprav za kovanje denarja in dragih kovin, sličnih kovanemu denar- Z Bleda Bled, 5. avgusta. Danes dopoldne je prispel z belgrajskim ju tranjim brzovlakoin minister za socialno politiko in narodno zdravje Milivoj Rajakovič. Nastanil se je v Park-hoielu. Včeraj je prispel na Bled iz Belgrada pomočnik notranjega ministra Arsen Petrovič. Prav tako je prisjiel včeraj tudi minister za pošte g. Altiparmakovii. Na Bledu je že minister za telesno vzgojo Cejovil. Danes je prispela iz Zagreba ga. Vika pl. Afn-šinski-Zagrebgradska, ki ostane na Bledu nekaj dni. Minister Rajakovič se je v spremstvu ministra Altiparmakoviča odpeljal danes v Begunje, kjer sta obiskala predsednika senata dr. Ant. Korošca. Spremembe v kabinetu ministra dr. Kreka Belgrad. 5. avg.. m. Ker je g. Končan Anton, ravnatelj Zadružne gospodarske banke po svoji želji odšel iz kabineta ministrstva za zgradbe, da bi se mogel posvetiti strokovnemu delu v finančno-gospodarskih vprašanjih, je g. minister dr. Krek določil za novega šela kabineta inž. Vončino Valentina, inženirja ministrstva za zgradbe, za njegovega namestnika pa dr. Jurija Dolenca, uradnika glavne kontrole v Belgradu. Posle osebnega tajnika gradbenega ministra bo opravljal inž. Stane Slapšak. inženir v ministrstvu gradbe. Sprejemi strank so urejeni takole: gg. senatorje in narodne poslance sprejema g. minister redno vsak delavnik razen sobote in ponedeljka; vse ostale pa ob sredah. Čas sprejema se določi sporazumno po prijavi. Vsakdo naj se prijavi en dan prej ali osebno, ali pa telefonično na telefonsko številko 27-112. Posle sprejemanja oziroma prijavljanje strank opravlja Miškovič Josip, arhivski uradnik ministrstva za gradbe. Teletonske številke ministrstva za gradbe so: 21-008 in 24-551, šefa kabineta inž. Vončine pa: 21-908 in 24-051, namestnika šefa kabineta dr. Dolenca 27-112. Prijave za sprejem: lajnik inž. Slapšak in Miškovič. Belgrajske novice Belgrad. 5. avgusta, m. V mariborski stolnici Se poroči jutri Kamilo Rljavec. agilni član tukajšnjega prosvetnega društva, z gdč. Irnio Mozetič. Mlademu paru želimo na potu v novo življenje obilo sreče in božjega blagoslova! Belgrad, 5. avgusta, m. V Belgradu so bile danes oh pol 1 popoldne napovedane nevarnosti zračnega napada. Na znak siren so se ustavila vsa vozila po prestolniških ulicah, potniki in pešci so se pa poskrili v bližnjih vežah. Vaje so trajale dobre četrt ure. Zvečer se bodo vaje ponovile. Belgrad, 5. avgusta, m. V Sarajevu in okolici vlada veliko zanimanje za nastop mladih mariborskih harmonikarjev. Mladi slovenski umetniki bodo nastopili v Sarajevu dvakrat, nato pa bodo nadaljevali turnejo po južnih krajih naše države. Belgrad, 5. avgusta, m. Na Iljašu pri Sarajevu so se danes slovesno pričela dela za zgraditev tovarniških posloj>ij za novo ustanovljeno državno društvo Jugočelik. Slovesnosti sta prisostvovala finačni minister Vojin Gjuričič in minister za gozdove in rudnike Ljubomir Pantič. Belgrad, 5. avgusta. V Banja Inki bo kmalu volitev novega srbskega pravoslavnega škofa, čigar dolžnosti sedaj vi »i kot namestnik zagreški kol Dosite* ju. Uredba je bila izdana 9. julija 1936, denar pa so nakovali na podlagi zakona od 31. julija 1937 o umiku starega kovanega denarja. S tem zakonom se določa kovanje novega srebrnega denarja v kovancih po 50 in 20 din in kovancev po 0.50 in 0.25 in 0.10 iz mešanice aluminija in brona, a se za zdaj, kakor je zgoraj omenjeno spuščajo v promet iz tehničnih razlogov samo srebrni kovanci po 50 in 20 din in kovanci po 0.50. Pri tej priliki ie treba poudariti, da ima novi denar nekaj prednosti pred kovanci, ki eo zdaj v obtoku. Novi denar bo bolj pripraven, kar pa je glavno, ga bo mogoče na prvi pogled razlikovati med seboj. Narodna banka je storila vse potrebne ..tehnične korake, da bi z izdajanjem novega kovanega denarja mogla začeti 19. avgusta, in sicer istočasno na vsem državnem ozemlju. Centralna narodna banka in njene podružnice bodo imele od tega dne dalje zadostne vsqte novega denarja. Kovanci po 50 in po 20 din Istočasno, ko bodo začeli spuščati v promet nov kovani denar, bodo začeli jemati iz prometa star srebrn denar po 50 in 20 din ia kovan denar po 2 din. Rok v katerem bodo potegnili iz prometa srebrn denar, znaša za kovance po 50 din šest rtic-secev, za kovance j>o 20 din eno leto in za kavan-ce po 2 din eno leto in za kovance po 0.50 din tudi eno leto. Popis novih kovancev po 50 in 20 din: srebrni denar po 50 din je težak 15 gr m meri v premeru 31 mm, kovanci po 20 din pa so težki po 9 gr in imajo premer 27 mm, kovanci po 50 in 20 din in imajo upodobljen na eni strapi lik Nj. Vel. kralja, okoli njega pa v krogu napis »Peter II. kralj Jugoslavije«. Na drugi strani je v sredi grb kraljevine, na levi številka 19, na deeni grba pa 38. Spodaj jc označena številka vrednost 50 oziroma 20 din. Na robu je napisano »Bog čuva Jugoelaviju«. Vsi napisi na 50 diaarskih kovancih so v cirilici, 20 dinarskih pa v latinici. Opis drobiža po 2 din in 0.50 din je objavljen v pravilniku o kovanju denarja od 18. novembra 1924, ki je izšel v Službenih novinah 29. novembra istega leta, št. 275. Odlok o izdanju novega srebrnega in ostalega kovanega denarja z dne 31. julija 1939 se glasi, da se od 16. avgusta 1939 dalje začne preko Narodne banke postopno spuičati v promet novi srebrni denar po 50 in 20 din in novi kovinast drobiž po 2 in po 0.50 din, skovan na padlagi zakona od 31. julija 1937 o umiku starega in o kovanju novega denarja. Kovanci po 2 din in po 50 par Opi« novega srebrnega denarja po 50 in 20 din, ki bo prišel v promet, je objavljen v zakonu o umiku starega in o kovanju novega kovinastega denarja od 31. julija 1937. (Službene novine 203 od 8. septembra 1937). Opis novo izkovanega denarja po 2 din je tale: Kovanci po 2 din so iz mešanice aluminija in brona in imajo premer 24.5 mm, kakor to določa zakon, gladek obod in so težki po 5 gr. Na eni strani (na licu) jc v sredi vtisnjena krona kraljevine Jugoslavije okoli katere ie v krogu napis v cirilici »kraljevina Jugoslavija«. Novi kovanci po 050 din so iz mešanice aluminija in brona, s premerom 18 mm, z gladkim obodom in težkim 2 gr, na prednji strani jc v sredi vtisnjena krona kraljevine Jugoslavije, okoli nje pa v krogu napis v cirilici »Kraljevina Jugoslavija«. Na drugi strani jc v sredi arabska številka 50, pod njo beseda »para«, napisana v latinici, pod to besedo pa arabska številka 1938, ki pomeni, kdaj je bil denar izdan. Jugoslavija in tuja posojila »Jugoslovanski kurir« zanika, da je Jugoslavija od Anglije sprejela posojilo političnega značaja Sarajevo, 5. avgusta, t. Sarajevska »Jugoslovanska pošta« je te dni prinesla vest, da so v inozemskih listih pisali, da dobi Jugoslavija na An-gleškem posojilo v višini 3—4 milij. funtov šteriingov (I milijarde din). Po teh vesleh bi to posojilo spadalo v okvir 60 milij. funtov šteriingov, ki jih je Anglija namenila za izvozne kredite balkanskim državam, ki imajo seveda politični značaj. Nasproti temu, piše »Jugoslovanski kurir«, z dobro poučene strani, da so te vesti brez stvarne podlage. Ti krogi naglašajo, da Jugoslavija sploh ne želi nobenega kredita, naj si bo v gotovini, naj si bo v blagu (kakor je zamišljeno gori imenovano posojilo), ker noče ukrenili ničesar. kar bi pomenilo spremembo njene dosedanje politike. Razen tega Jugoslavija ne more in ne želi sprejeti nobenega posojila v blagu, čigar odpla- čevanje ne bi bilo zajamčeno od posojilodajalca « Itm, da bi upnik odvzemal blago od Jugoslavije. Jugoslavija je pripravljena sprejeti kredite v blagu samo na tej podlagi, da zanje tudi daje blago. Zato so omenjene vesti v inozemskem tisku najbrž posledica neinformiranosti. Nam se namreč ponujajo krediti v blagu, toda za tiste potrebe, ki so bile določene že v linančnem zakonu za I. 1939-40, to so pa potrebe naših železnic, našega rečnega prometa, silosa, tovarne za celulozo, gradba novih železnic in pristanišč ter melioracijska dela. Vse te ponudbe pa sprejema Jugoslavija zelo previdno in je velik del takih ponudb tudi že odklonila. Zato je popolnoma nepravilno, če inozemski listi trdijo, da ie Jugoslavija sprejela angleške izvozne kredite, Ki imajo političen namen.« Pomen italijanskih manevrov »Zaustaviti nasprotnika, ki bi s francoskih Alp hotel prodreti v dolino reke Po« Milan, 5. avgusta. H. Inozemski dopisniki, ki sledijo velikim italijanskim vojaškim vajam, ki se raztezajo vzdolž vse doline Po tja do vrhov Alp na francoski meji, poročajo svojim listom, da se je eedaj pokazal pravi pomen teh velikanskih manevrov. Italijansko armadno vodstvo nima namena razvijati manevrskih bitk med dvema nasprotujočima si armadama, marveč hoče preizkusiti sposobnost italijanske armade, da ustavi sovražnika, ki se mu je posrečilo, da je vdrl čez alpsko gorovje (i i F r a n e i j e I) ter koraka proti dolini. Italijansko armadno vodstvo je vojski naložilo nalogo, naj na čim hitrejši način zbere vse potrebne oborožene sile, da sc vrzel, ki jo je vsekal nasprotnik, zamaši in nasprotnikov pohod zaustavi. Pri italijanskih manevrih je torej važno samo to, da se čete hitro zbirajo, hitro in neopaženo premikajo in smotreno nastopajo proti nasprotniku, ki ga je treba iznenaditi. Časopisni dopisniki so torej vsi v »modri« (innadi, ki ji je poverjena naloga, da zaustavi nasprotnika, ki se iz gorovja vali v dolino. Tam vidijo čudovite podrobnosti sodobnega vojskovanja. >Modra< armada gradi mostove v nepopisni hitrici, prevaža topove in tanke na čaroben način iz enega kraja v drugega in prevaža skoraj na neviden način stotisoče vojaštva z vso bojno opremo. Pri manevrih se je na primer »modri« armadi posrečilo, da je na progi od Verone do Padue, ki je dolga 160 km. spravila v 4 urah po noči z ugašenimii lučmi celo divizijo oklopnih vozov »Aristo« na bojišče, kjer je bil nasprotnik popolnoma presenečen, čeprav je njegovo letalstvo vedno križarilo po zraku. Oklopna divizija »Arista« se je takoj po prevozu v jutranjih urah poskrila po gozdovih in gospodarskih poslopjih kmetov, tako da jo letala, ki so prišla tik nad njo, niti opazila ni60, tako je bilo vse skrito ali zeleno prebarvano. Italijanski generalni štab je s tem dokazal, da 6e nobeni armadi, ki bi prekoračila alpsko gorovje (iz Francijel) ne bi posrečilo vdreti v dolino, ker bi jih tamkaj italijanska armada zaustavila. Italijansko armadno vodstvo ;e z uspehom manevrov izredno zadovoljno. Rim, 5. avgusta, b. Danes opoldne je v ma-neverski coni pri Affiju in Casali prešla padska armada v napad proti rdečim četam, ki predstavljajo sovražnika, s čimer so manevri italijanske vojske prešli v odločilno stopnjo, v kateri bodo poveljniki skušali izkoristiti vse tehnične možnosti dobro organizirane in odlično opremljene italijanske vojske, katere naloga je, da z naglimi manevri in odločnim naskokom prebije sovražne črte ter prodre v globino izza fronte. Italijanski kralj s prestolonaslednikom in prin-cezinjo ter drugimi člani kraljevskega doma je odpotoval v spremstvu državnih podtajnikov za vojsko in letalstvo v maneversko cono. kamor pride jutri tudi šef italijanske vlade Mussolini 8 številnimi ministru Vrenje okrog Gdanska Nemika vlada se posvetuje z italijansko glede sodelovanja Italija pri priključitvi Gdanska Berlin, 5. avgusta, b. Včeraj jc zapustilo Hamburg 11 tovornih ladij, na katerih je bilo nato-vorjeno ogromne množine orožja in vojnega ma-terijala. Ladje so ves vojni materijal prepeljale v Konigsberg v vzhodni Prusiji. V vzhodni Pru-siji so pozvani pod orožje vsi rezervisti do 55. leta. Varšava, 5. avgusta, b. Poljska vlada je odgovorila na protest gdanskega senata glede gosjio-darskih ukrepov Poljske. Poljska vlada je izjavila, da je pripravljena dopustiti uvoz margarine v gdanske tovarne brez carine, prav tako pa da je pripravljena ukiniti vse ostre gospodarske ukrepe proti Gdansku, toda samo pod pogojem, da gdanski senat v celoti spoštuje pravice poljskih carinikov na področju svobodnega mesta Gdanska. London, 5. avgusta, b. »Daily Telegrapht poroča iz Varšave, da bo Poljska odgovorila na velike nemške manevre, ki se vršijo ob poljski meji, z velikimi poljskimi manevri na nemško-poljski meji. »Daily Telegraph« poroča nadalje, da zadnje dni v Berlinu opažajo znaten porast napetosti zaradi Gdanska. Von Ribbentrop, ki je prekinil svoj dopust, se mudi v Berlinu že tri dni, čeprav se je imel namen zadržati v nemški prestolnici samo en dan. Kratek Hitlerjev obisk v Berlinu prav tako spravljajo v zvezo z Gdanskom. Med Berlinom in Rimom je vzpostavljena trajna zveza. Ni niti enega dne, da ne bi k Ribbentropu prišel italijanski poslanik ali kak drug član njegovega štaba. Razgovori se sučejo v glavnem okrog stališča, ki ga bo zavzela Italija za primer priključitve Gdanska. V berlinskih političnih krogih trdijo, da bi mogla nemško-poljska kriza postati pereča še pred ntirnberšiLa Liberte«. ki tudi izhaja v Švici in ki pravi, da so >postali Hrvati v svojih zahtevah zmernejši iz strahu, da ne bi se vrnil dr. Stojadinovič«. Razume se, da »Hrvatski dnevnik« proti temu protestira in pravi, da akcija dr. Stojadinoviča niti najmanj ni vplivala na stališče Hrvatov. Dr. Mačkovo glasilo samo objavlja danes uvodnik, iz katerega se dajo uganiti nekatere stvari, ki se tičejo sporazuma. »Hrvatski dnevnik« namreč pravi, da bi se mogel sporazum med Srbi in Hrvati skleniti na dva načina. Prvi hi bil, da bi se sklenil popolen in končen sporazum enkrat za vselej. Zdi se pa, da za kaj takega ni zadosti časa, ker verjetno ne ena ne druga stran nimata o tej zadevi popolnega načrta, ki zahteva čisto naravno večletnega študija in dela. Treba se je samo spomniti na nagodbo med bivšo Avstrijo in Madžarsko, ali na nagodbo med Madžarsko in Hrvatsko, pa na federativne načrte drugih evropskih držav, ki so vsi bili delo temeljitega proučavanja in dolgoletnega truda. Zato ostane v naši državi, kjer 20 let ni mislil na to, da bi se kaj takega v dovršeni obliki izdelalo, pot, da se sporazum izvrši po stopnjah, kakor je to »Hrvatski dnevnik« že večkrat namignil. V svojem današnjem uvodniku pravi »Hrvatski dnpv-nik«, da so Hrvati vedno rekli, da nimajo ničesar proti temu, da se neglede na končen sporazum takoj ali čim prej popravijo ali odstranijo vsi oni zakoni in uredbe našega centralističnega državnega sistema, ki najbolj ovirajo zdravi razvoj naše države v tako državno skupnost, kakor si jo zamišljajo Hrvati. S tem bi hrvatsko vprašanje seveda ne bilo rešeno, toda zmanišalo bi se število tistih stvari, zoper katere se Hrvati upravičeno pritožujejo. V tem oziru so najbolj važna razna Bospodarska vprašanja in uredbe ter državni go- spodarski zavodi in podobno. Kajti v tem oziru Hrvate in bržčas tudi Slovence čevelj najbolj žuli. Vzporedno s tem se lahko ustvarja popolni in končni narodni sporazum. Seveda pa to ne pomeni, da naj bi se tak končni sporazum zavlačeval, ampak nasprotno — vsa velika vprašanja, ki čakajo na svojo rešitev, naj se čimpreje uredijo tako, kakor je prav. Nato Mačkovo glasilo piše, kakšna naj bi ureditev države bila, kakor jo Hrvati želijo ter tozadevno pove samo to, da bi se morale skupne državne zadeve ločiti od posebnih hrvatskih zadev, za katere bi se hrvatski narod brigal sam. Kar pa se tiče državne skupnosti ali skupnih državnih poslov, zahtevajo Hrvati popolno enakopravnost ter enakopraven vpliv tako v zunanji politiki državo, kakor v tistih njenih notranjih vprašanjih, ki bi ostala skupna. To seveda ni ničesar novega in nain kaj maio pove. Zelo pametno besedo je izrekla belgrajska »Nezavisna Tribuna« od 3. avgusta, ki se sploh odlikuje po objektivnosti in resnosti, da se bo »glavno delo začelo šele, ka bo sporazum zaključen, namreč, ko ga bo treba lojalno, iskreno in pametno izvajati ter oživotvoriti«. Tudi »Nezavisna Tribunat je prepričana, da je sporazum popolnoma dozorel in da danes nihče nima več moči, da bi ga preprečil, ter pravi, da ima v tem oziru dobre informacije. Zunanji pregled » Pozorišče pomembnejših »unnnjepolitičnih do-gtfd&bV je v prefeklfniMftiJflu >az*ieljeno med Evropo in Azijo. Na obeh imenovanih področjih 6nio opazovali mrzlična gibanja, ki eo vsa v zvezi z obstoječim nasprotjem, ki vlada med obetna taboroma velesil (Anglija, Francija in Amerika — po možnosti tudi Rusija — proti Nemčiji, Italiji in Japonski). V Evropi se je večji del pozornosti sukal spet okrog G d an s k a , to je okrog spora med Nemčijo in Poljsko ter okrog angleških |>ogajanj s sovjetsko Rusijo. Napetost zaradi Gdanska je na zunaj nekoliko pojenjala, toda vsi imamo občutje, da je mir samo na površini, med tem ko v globini ni prav nič bolje in se tamkaj nekai pripravlja, kar zna v kratkem spet razburiti Evropo. Poljska ima pod orožjem milijon vojakov, Nemčija jih ima 2 milijona. Angleški generali 60 obiskali Poljsko in dokončno prinesli denar za oborožitev. V angleškem parlamentu zaporedno izjavljajo ministri (Chamberlain, zunanji minister liaiifax, mornariški minister Slanhop# in drugi), da je Anglija trdno odločena pomagati Poljski, ako bi Poljska smatrala, da je v nevarnosti od katerekoli strani. Med tein pa traja v Gdansku samem vrvenje in trenje naprej in na gdansko-poljski meji ee vrstijo dogodki, ki napetosti nikakor ne blažijo. Pogajanja z Rusijo so stopila v novo razvojno dobo. Naenkrat sta se Anglija in Francija odločili, da pošljeta v Moskvo mogočna vojaška odposlanstva, ki se bodo s sovjetskim generalnim štabom posvetovala o načinu sodelovanja vseh zavezniških oboroženih sil, ako hi do zveze prišlo in bi bile ali Francija ali Anglija ali Rusija napadene posredno ali neposredno. Politična jmgajanja trajajo že 4 polne mesece in niso prišla do uspešnega zaključka. Toda dejstvo, da stopijo sedaj na plan že generali, smemo tako razlagati, da je soglasje v političnih \praianjih trozveze v glavnem in doseženo, kajti sicer bi si generalni štabi pod nobenim pogojem ne izmenjavali vojaških tajnosti. Seveda bodo tudi vojaška pogajanja trajala nekaj časa, morda še dolgo, vendar pa opažamo, da ugotavljamo, da že dejstvo samo, da ee tri velesile tako vztrajno pogajajo za trozvezo, močno vpliva na zunanjepolitični razplet in na odločitve drugega tabora velesil, ki je začel resno jemati v račun dejstvo angleško-francosko-sovjetske trozveze Na evropskem pozorišču je treba mimogrede omeniti tudi šo dogodke v Španiji, kjer so se pojavila huda nesoglasja v vladi sami. Teh nesoglasij ni bilo, dokler je trajala državi lanska vojna. Seda; eo udarila na dan in sicer v obliki fašistične etruje »falangistovc. ki bi rada zasedla vso oblast in Španijo potisnila v tabor Italije in Nemčije, ter struje generalov, ki bi radi, da Španija ostane nevtralna in da se polagoma obnovi monarhija. Kot tretji so se pojavili v sporu tudi že republikanci. Za temi strujami pa stoje razi^e evropske velesile, ki imajo na tem interes, da Španijo pridobijo za svoj tabor. V Aziji so se dogodili pomembni dogodki v zvezi z Japonsko. Japonska je v hudem sporu z Anglijo in pritiska na njo z vsemi sredstvi. Anglija je sprejela pogajanja in je Japoncem tudi ugodila v toliko, da jim je priznala, da so gospodarji zasedenega ozemlja na Kitajskem. Toda več noče popustiti. Japonci bi pa radi, da se Anglija sploh odreče Kitajski. Pretekli teden sta Chamberlain in Halifax oba zaporedno izpovedala, da se je Anglija sicer morala nekoliko pred Japonci umakniti, ker je položaj v Evropi tako resen, da ne sme riskirati velikega prepira z Japonsko na Daljnem vzhodu, vendar pa, da svoje dosedanje politike do Kitajske v ničemer ne spreminja. »Pozabiti pa nam ni treba žalitve, ki so jih Angleži pretrpeli od strani Japoncev«, je dejal Chamberlain. Angliji je priskočila na pomoč Amerika, ki je Japoncem odpovedala trgovinsko pogodbo m jo s tem postavila pred nevarnost, da v 6 mesecih izgubi vse dobave surovin in orožja, ki jih je do sedaj kupovala v Ameriki. Japonska skuša svoj pritisk na Anglijo povečati s tem, da je začela groziti, da bo z Nemčijo in Italije sklenila vojaško zvezo — nekako kot protipotezo proti angleški zvezi s sovjetsko Rusijo. Angleška diplomacija se te grožnje ne boji — je dejal v angleški zbornici poslanec Noel Baker — ker da ni verjetno, da bi takšna vojaška zveza mogla stvarno zaživeti, ker so razdalje med zavezniki prevelike in interesi tako različni. Na mandžurski meji trajajo borbe med Japonci in Sovjeti še vedno dalje in govorijo, da se znajo v bližnji bodočnosti še bolj razvneli. Splošni mednarodnopolitični položaj označujejo vojaške vaje ogromnih obsegov, ki se razvijajo skoraj pri vseh velikih državah in ki eo podobne skoraj že poskusnim mobilizacijam. Velike letalske tekme v Ljubljani so se začele Današnji spored je obsežen in zanimiv Ljubljana, 5. avgusta. Pri velikih letalskih tekmah za prvenstvo Jugoslavije, ki jih je kot prvi organiziral ljubljanski Aeroklub pod visokim pokroviteljstvom Ni. Vis. kneza namestnika Pavla, bodo tekmovali tudi letalci člani ljubljanskega Aerokluba. Tekmovala bodo samo civilna letala in to šolska in športna letala. Ljubljanski Aeroklub se udeležuje tekem z dvemi letali. Šolsko letalo vodi g. P e r d a n. Naše šolsko letalo je tipa »Fizir«, in ima tekmovalno številko 6. Pot, ki jo bo moral pilot preleteti, vodi iz Zagreba v Banjaluko-Borovo-Novi Sad-Osijek-Zagreb-Maribor in nazaj v Ljubljano. Letalo je startalo včeraj zjutraj ob 7 v Zagrebu in bo moralo prispeti v nedeljo ob 3 popoldne ob začetku letalskega mitinga na cilj v Ljubljano. Drugo letalo, s katerim se ljubljanski Aeroklub udeležuje tekem za pokal kneza namestnika, je znani modri nizkokrilec KS2B, ki ga je konstruiral univ. prol. dr. K u h e 1 j, zgradil pa g. L a v r i č iz Mengša. Letalo je enosed in se je že odlično obneslo pri poletu v Mostar, ko se je udeležilo tamkajšnjega mitinga. Z ozirom na dosedanje rezultate smemo upati, da bo lepo zastopalo slovensko letalstvo. Letalo KS2B vodi načelnik motorne sekcije ljubljanskega Aerokluba g. dr. R a p e in je prav tako odlelel z njim iz Zagreba včeraj zjutraj ob 7. SK2B ima tekmovalno številko 5. Proga, ki jo mora preleteti, je: Zagreb- Pančevo,Skoplje-Niš-Borovo,Osijek-Zagreb-Novo mesto-Ljubljana. Ce pomislimo, da se bo za naslov zmagovalca v tek-mak za pokal kneza namestnika borilo 11 civilnih ' Grški narodni praznik Atene. 5. avg. AA. Atenska agencija poroča: Vsa Grčija je proslavila 4. avgust z velikim navdušenjem in z manifestacijami zvestobe režimu. V vseh cerkvah so bilo slovesne službe božje. Ves dan so bili trgi, bulvari in ulice v Atenah polne ljudstva in delegacij iz vseh krajev Grčije v Narodnih nošah. Popoldne so, so delegacije zbrale na atenskem stadionu in vprizorile razne slike iz več razdobij grške zgodovine. Velikanska množica zbrana v stadionu'in na okoliških gričih — bilo jih je najmanj pol milijona — je prirejala predsedniku vlade Metaxu navdušene manifestacije, ko se je predsednik vlade prikazal v družbi državnega podtajnika za tisk in tujski promet Niko-ludisa. Rajanje do ulicah in trgih je trajalo pozno v no§. letal, vidimo, da smo Slovenci častno zastopani. Za veliki letalski miting se (udi drugače kaže v Ljubljani veliko zanimanje. Letala so krožila včeraj ves dan nad Ljubljano. Letalci so metali nad mesto letake za miting. Današnji spored Današnje tekme začno ob 15 in bodo imele naslednji spored; 1. ob 15 preletijo tekmovalci cilj; 2. let lovcev, skupinske akrobacije, looping, prevračanje preko krila, kolo smrti, zračna borba; 3. jadralna letala. Sedem jadralnih letal naenkrat v zapregi. Akrobacije jadralnih letal; 4. skupinski leti devetih vojnih letal in njih razvrščanje v zraku. Bombardiranje na letališču improvizirane vasi; 5. skupinski skok s padobrani; 6. skupen delile civilnih in vojnih letal. Danes dopoldne je prispel na tekme v Ljubljano iz Belgrada komandant zrakopiovstva general J a n k o v i č. Od letalcev je že včeraj popoldne prispela na letališče eskadrilja letal češkoslovaške konstrukcije tipa »Avija«, na katerih bodo piloti kazali najbolj smele akrobacije; prispel je že tudi znani pilot Križaj. Vprašanja naše nemške manjšine Zanimiva razmotrivanja zagrebškega nemškega lista Zagreb, 5. avgusta, t. »Deutsche Nachrichten« prinašajo na- uvodnem mestu članek, ki se tiče prisilnega preseJjevama južno-tirolskih Nemcev. Pozivajoč se na pisanje slovenskih listov, iz katerih so »Deutsche Nachrichten« izvedele za to zadevo, pravi ta nemški tednik, da izhaja v Zagrebu, da je to popolnoma nov način reševanja vprašanja, ki obtežuje zvezo med Nemčijo in Italijo. Po našem mnenju, pravijo »Deutsche Nachrichten«, je taka rešitev edinstvena in je zavisela od čisto posebnih okoliščin, tako da bi bilo popolnoma napačno, če bi kdo skušal tako rešitev priporočiti v vseh primerih, kier gre za narodne manjšine. Mi Nemci v Jugoslaviji, pravi ta list, stojimo neomajno na preizkušenem stališču zvestobe nasproti jugoslovanski državi. Od tega stališča nas ne bo ničesar odvrnilo, najmanj pa govorice neodgovornih razgretih glav, katerim ni na srcu blagor države, ker mislijo, da se bodo mogle okoristili s spretnim izzivanjem nemira. Zato na| se Nemci ne dajo begati po brez-smiselnih klepetanjih svojih nasprotnikov. Isti list polemizira z nekaterimi krogi, ki menijo, da nemške organizacije v Jugoslaviji ne bi smele imeti političnega značaja. »Nemcem« — tako piše — »ni mar, kako Jugoslovani organizirajo svojo lastno državo ter se v to ne vmešavajo. Nemci tudi ne organizirajo v Jugoslaviji nacionalno-socialistične propagande, toda po naravi oni težijo za svetovnim nazorom, ki je primeren nemški narodni prirodi in na čigar osnovi je ustvarjena nemška narodna skupnost. Nekateri bi seveda radi, da bi bili Nemci samo filozofi ali pesniki ter dobri kmetje in obrtniki Toda za nas je isto-tako važno oziroma celo poglavitno, da je vsa!« naš človek v prvi vrsti in v popolnem pomenu Nemec, ki se zeveda svojih dolžnosti do l»s»n«gs narod«.« V zvezi s tem posnemamo iz novosadskega »Deutsche V o 1 k s b 1 a 11«, da je nemški narodni poslanec dr. Tischler zopet bil pri prosvetnem ministru Čiriču, s katerim je razpravljal o šolskih zadevah nemške manjšine v Jugoslaviji, ki se v prvi vrsti sučejo okoli popolne nemške gimnazije in vzgoje zadostnega nemškega učiteljskega naraščaja. Pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev Sarajevo, 5. avgusta, t. V Sarajevu je danes (v nedeljo) važna seja predsednikov in podpredsednikov pokojninskih zavodov za zasebne nameščence v naši državi. Na seji se bo razpravljalo vprašanje o izvedbi pokojninskega zavarovanja trgovskih pomočnikov. Nadalje se bo razpravljalo o pokojninskem zavarovanju časnikarjev, oz. o vprašanju. ali ne bo treba povečati državne podpore za dokup let v iznosu 12 milij. din. Nadalje se bo ustanovil vrhovni svet pokojninskih zavodov, kakor ga določa že obstoječi zakon. Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo jasno vreme. Delno oblačno v severozahodnih krajih. Možne so krajevne nevihte z nalivi. Zngreblka vremenska napoved: Toplo in lahno oblačno. Dunajska vremenska napoved: Zelo spremenljivo, večiooma oblačno, nekoliko hladneje. (jtospodakltvo Zmanjšanje obtoka kovanega denarja Kot poroča »Jugoslovenski kurir« Jo kovnira Narodne hanke nakovala ie v zadostnih množinah nov kovan denar po 0.50, 1, 2, 10 in 20 din. Sklonjeno je, da bo (lan novi kovani denar v obtok v najkrajšem času. Ne ho pa dan v promet kovani denar v celotni množini, ki jo predvideva zakon o kovanju novega denarja, naenkrat, ampak bo prišel v obtok postopoma. že nekako pred enim letom je bilo napovedano, da bo novi kovani denar dan v promet s pričetkom letošnjega leta. Sedaj smo že v drugi polovici leta, pa smo namesto novega kovanega denarja dobili zaenkrat le napoved, da bo nov denar prišel v promet v najkrajšem času. Pričakujemo, da se ta nai>oved res in čimprej uresniči. V našem gospodarstvu se namreč že nekaj mesecev čuti znatno pomanjkanje kovanega denarja, nastopilo je ravno nasprotje tega, kar smo imeli v prvih letih denarne krize, ko je bila ne- kaka poplava kovanega denarja v primeri z obtokom bankovcev. Zadnja leta se je naš obtok kovanega denarja stalno zniževal. Dočim je še v letu 1935. znašal obtok kovanega denarja povprečno 936.000.000 dinarjev, je znašal v 1. 1937. še 823,000.000 din, v 1. 1938. pa 790,000.000 din. Tudi v letošnjem letu se je obtok kovanega denarja zmanjševal, koncem marca je znašal le 724,000.000 din. Podatki iz zadnjih mesecev nam niso na razpolago, po pomanjkanju kovancev sodeč pa smo mnenja, da se je obtok moral Se znatno zniževati. Iz tega sledi, da je Narodna banka kovani denar jemala Iz obtoka, ne da bi ga nadomestila z novim, ker novih kovancev še ni bilo. Tak način reguliranja našega denarnega obtoka se nam ne zdi umesten, ker ni razloga, da hi morali t nerodnimi ukrepi umetno ustvarjati težave, 'ki bi jih sicer morali mirno obiti. Simpatična mala Traudl Stark v vlogi male princese, poznejše cesarice Elizabete Sončna mladostna leta princese Sisi! Mala princesa Razkošen, zabaven in izredno veseli film iz habsburških dvorskih krogov I Otto Tresiler - Nansl KmrtMk Prestave ob 17., 19. in 21. KINO UNION W Tiskarnarji proti povišanju cen papirja Na sporočilo jugoslovanskega papirnega kar- i fela, da je povišal ceno vsem vrstam papirja, ki ' pridejo v poštev za tiskarja, so se zbrali v Bel-;radu zastopniki vseh organizacij tiskarnarjev ,'ugoslavije. Na tej konferenci so sklenili ostro protestirati proti postopanju papirnega kartela in so naslovili na g. ministra trgovine in industrije spomenico, ki razlaga nastalo situacijo in posledice, ki nastajajo zaradi povišanja cen papirja za državo, tiskarstvo, založništva, narodno prosveto in kulturo. Med drugim pravi spomenica tudi to: »Znano je, da je domača industrija papirja zaščitena z visokimi carinskimi postavkami. To zaščito dobivajo domača papirna industrija kakor tudi druge domače industrije z ozirom na to, ker so v začetnem razvoju, imajo velike investicije in delujejo v težjih pogojih kakor konkurenčna zunanja industrija. loda ta carinska zaščita v nobenem primeru ne sme služiti za sredstvo nedovoljenega pridobivanja na škodo splošnega narodnega prizadevanja. na škodo države in vseh državljanov. Tudi poleg te visoke carine je bilo še mogoče uvažati papir iz Nemčije. Da bi se pa ta možnost odpravila, je domači kartel papirne industrije sklenil z nemškim kartelom poslovni sporazum, po katerem sme Nemčija prodajati papir Jugoslaviji samo po naprej določenih višjih cenah. Kolikor bi nemški kartel letno določene množine papirja jugoslovanskim kupcem ne prodal, bi to ostalo količino odkupil od Nemcev jugoslovanski kartel. Na ta način je na našo veliko žalost domači papirni kartel onemogočil uvoz papirja po nižji ceni v našo državo, uvoz, ki je bil mogoče pred pogodbo med našim in nemškim papirnim kartelom. I emu sporazumu se moramo zahvaliti, da so nemške tovarne povišale cene papirja za izvoz v Jugoslavijo za 15—20%, dočim drugim državam prodajajo isto blago po prejšnjih nižjih cenah, kar znaša naš uvoz papirja iz Nemciie in Ceško-Moravske po lanski statistiki 58 milij. din, omogoča torej naš kartel nemškim tvornicam. da bodo na račun našega konzumenta zaslužile 8—11 milijonov din več kakor doslej. Zaradi tega so nemške papirnice tako hitro in rade sprejele predlog jugoslovanskih tovarn, ker dobivajo s tem mnogo več dobička prav enostavno, dasi na škodo jugoslovanskih odjemalcev. O tem sporazumu je že pisalo samo nemško časopisje in to ni nobena tajnost.« — Nato vprašuje spomenica ministrstvo trgovine in industrije, če more dovoljevati, da se s takimi gospodarskimi pogodbami organizira eksploatacija našega domačega kupca papirja, in pravi, da to ni gospodarski sporazum, temveč prestopek proti naši državi, za katero pridejo v poštev prej kazenske kakor pa administrativne zakonske določbe. Spomenica pravi dalje, da je največji odjemalec papirja brez dvoma država. Po ugotovitvah ankete, ki se je izvršila pred časom, plača državna uprava okroglo 150 milij. din letno za nabavo potrebnega papirja. To se pravi, da bo morala po sedaj zvišanih cenah plačevati za to dobavo letno okrog 20 milij. din več. Iz tega sledi, pravi spomenica, da ministrstvo ne more mirno preko tega dejstva, ker ni poklicano samo, da brani koristi organizacij, ki to spomenico predlagajo, temveč tudi koristi državne uprave same, ki je največji odjemalec papirja. Jubilejna razstava slovenske obrti v Ljubljani Pred nekaj leti v času najhujše gospodarske stiske se je slovensko obrtništvo zavedlo, da si t>o moglo najti zaslužka predvsem na ta način, če bo s pospešeno propagando svojih izdelkov privabilo vse tiste domače odjemalce, ki izdelke domačega obrtništva v prvi vrsti potrebujejo. Zato so se v zadnjih letih vršile številne razstave slovenskih obrtniških izdelkov v večjih mestih pa tudi v večjih središčih slovenskega obrtništva, n. pr. v Št. Vidu, Škofji Loki, Kranju, Novem mestu itd., poleg tega. da se je obrtništvo udeleževalo tudi drugih večjih, stalnih slovenskih razstav, kakor ljubljanskega velesejma, razstav v Mariboru in Celju. Za 20 letnico ustanovitve Jugoslavije in 10 letnico ustanovitve Zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani pa se je slovensko obrtništvo odločilo, da vsa dosedanja zadevna prizadevanja strne v veliko jubilejno razstavo slovenske obrti v Ljubljani, ki se bo vršila v dneh od 7. do 16. oktobra t. 1. pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla. Ta razstava naj dokaže prvič okrelnost slovenskega obrtništva, ki si kljub mnogoštevilnim težavam prizadeva vzdržati svojo življenjsko ravan, drugič kvaliteto izdelkov slovenskega obrtništva, ki morejo vzdržati tudi strogo kritiko, tretjič zmožnost slovenskega obrtništva, da z domačo produkcijo torej z zmanjšanjem uvoza inozemskih predmetov zadovolji potrebe domačega trga. Veliko število slovenskega obrtništva se je za razstavo že prijavilo z izbranimi predmeti, nekaj obrtnikov pa je še, ki so dozdaj s prijavo še odlašali. Potrebno je, da se čim prej odločijo k temu, ker čas hiti. Vsem razstavlialcem so na razpolago strokovnjaki s tehničnimi nasveti glede izdelave razstavnih predmetov. Vsi zamudniki naj se nujno Javijo z dopisnico, lahko pa tudi osebno, razstavni pisarni zaradi potrebnih informacij. Vse podatke in obvestila poda na zahtevo takoj Razstavni odbor Zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ul. 10, pritličje-levo, telefon 30-88. M Kino Kodeljevo m. 4i-64 mmm Danes ob '/»6. in '/• 9. ter jutri ob '/i9. uri češki velefilm: Na ledeni ploiil Lida Baarova, Jan Babač Nevidni sovrainlk Boris Karloff in Victor Mc Laglen Borze 5. avgusta 1939. Denar Angleški funt je ostal stalno na tečaj« 258. Tudi nemški čeki so obdržali tečaj 14.30. Grški boni, ki so ee že prejšnji teden nekoliko učvrstili, kažejo še vodno čvrsto tendenco, konec tedna je na zagrebški in na belgrajski borzi prihajajo do zaključkov v grških bonih po tečaju 32. Ta teden so se pojavili na naših borzah prvikrat bolgarski klirinški čeki. Prve notacije so bile na vseh treh borzah le za blago, bila je ponudba brez povpraševanja. Konec tedna pa je prišlo do zaključkov, tečaji pa so precej neenotni. Na belgrajski borzi eo bili bolgarski čeki zaključeni po 82.55, na zagrebški pa le po 80. (Notacija se nanaša na nom. 100 din čeka, ki glasijo na dinarje.) Promet na ljubljanski borzi Je znašal ta teden 8.04 milij. din proti 9.26, 13.12 in 10.09 milij. din v prejšnjiih tednih. Na zagrebški borzi je promet znašal nekaj nad 22 milij. proti 20 milij., na belgrajski pa okrog 19 milij. proti 31 milij. din v prejšnjem tednu. Največ prometa je bilo v nemških markah, in sicer v promptnih. Marke daje največ »Pri-zad«. V terminskih markah eo bile kupčije le neznatne, večinoma notirajo terminske marke samo blago in. se te notacije gibljejo 14.25 in 14.30. Povpraševanje po funtih ne prihaja še v celoti do kritja, dasi se je položaj na deviznem trgu nekoliko izboljšal. Vendar ni to izboljšanje toljko na strani ponudbe, ki je še vedno omejena, pač pa bolj na strani povpraševanja, ki je manjše. Seveda ne prihaja sedaj na borzi dejansko vsa potreba po devizah do izraza. Narodna banka regulira uvoz blaga iz deviznih držav in je marsikatera potreba že nekako v kali zadušena, dasi bi bila gospodarsko upravičena, ter se tako potem sploh ne pojavi v povpraševanju na borzi. Ljubljanski denarni zavodi eo konec tedna za čeke in valute plačevali približno sledeče cene; Curih. Belgrad 10, Pariz 11.7325. London 20.7325, Newyork 443, Bruselj 75.25, Milan 23.29, Amsterdam 236.20, Berlin 177.75, Oslo 104.20, Stockholm 106.85, Kopenhagen 92.55, Sofija 5.40 Praga 15.175. Varšava 83.40. Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Hel-singfors 9.145, Buenos Aires 102.625. Devizni trg ameriški dolar francoski frank belga čeki valuta a ■ a a 256,— 255.12 • • * • 54.69 54.50 * • • a 144.87 144.37 • • • a 29.13 29.03 a ■ • a 9.29 9.26 i a » • 12.34 12.30 Živinski sejmi Na mariborski svinjski sejem 4. aTgnsta je bilo pripeljanih 278 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 75—100. 7—9 tednov 105—120. 3-4 mesece 175—235, 5—7 mesecev 300—420, 8—10 mesecev 430—510, 1 leto 700 do 900 din komad. 1 kg žive teže 6—8, 1 kg mrtve teže 8—11 din. Prodanih je bilo 89 svinj. Cene živine in kmetijakih pridelkov v Litiji dne I. avgusta t. I Voli I. vrste din 5—5.25, II. vrste 4.50—5, III. vrste 4—4.50, telice I. vrste 5, II. vrste 4.50, III. vrste 4—4.25, krave I vrste 3.50—4.50, II. vrste 3—4, III. vrete 2.50—3, teleta I. vrste 6—6 50, II. vrste 5—6, prašiči špeharji 8, prašiči pršutarji 7—8 za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del din 10—11, zadnji del 12, II. vrste prednji del 10—11, zadnji del 11, svinjina 14—16, slanina 16—17, svinjska mast 18—20, goveje eurove kože 9—10, telečje surove kože 12, svinjske surove kože 6 za 1 kg. Pšenica 160—170, ječmen 140. oves 170, koruza 150—160, fižol 400, krompir 60—70, pšenična moka 300—325, koruzna moka 200, ajdova moka 400 do 450 za 100 kg. — Drva din 65—70 za 1 m», jajca 0.65—0.75 za 1 komad, mleko 1.25—2 za 1, surovo maslo 28 za 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3—5 za 1, fineiše sortirano vino pri vinogradnikih 6 za L Smučanje po valovih se v tej vročini zelo razvija v letovišču Santa Barbara na kalifornijski obali ŠPORT Ljubljana : Zagreb Danes ob 6 zvečer bo odigrana na igrišču SK Ljubljane medmestna tekma med Zagrebom in Ljubljano. Zagrebško reprezentanco bodo tvorili najboljši igralci klubov Gradjanskega, HašKa in Concordiie, ljubljansko moštvo pa bo nastopilo z igralci SK Ljubljane. Glavna tekma bo ob 6, pred-lekma Svobodo: Ljubljana (I. moštvo) pa bo ob pol 5. Ljubljanska postava je naslednja: Lindtner, Ceglar, Bertoncelj St., Sercer, Pupo, Presinger, Jež, Legat, Grintal, Tvrdič, Vodišek (Jež II.). še nekaj komentarjev o zagrebški tekmi Znameniti profesionalni teniški igrale? »Big« Tilden, Henry Cochet in Fred Perry so izjavili zastopnikom pariških listov, da jugoslovanski teniški igralci nimajo v prihodnjem svojem boju z Avstralijo nobenih izgledov na uspeh, ker so avstralski igralci za posamične igre zazdaj prav gotovo najboljši amaterji na svetu. Pariški list »L'Auto« piše: »Glejte Jugoslovane, ki so prvič postali zmagovalci v evropskem pasu tekmovanja za Davisov pokali Kar nas zadeva, moramo reči, da nas ne pušča ravnodušnih, ker je s to zmago tesno v zvezi Francoz. To je naš trener Henry Vissault, kateremu je jugoslovanska federacija tudi letos zaupala pripravo svoje ekipe. Zmaga Franca Punčeca nad Henklom, zmaga, ki potrjuje zmago, katero si je bil pod istimi 'pogoji priboril lansko leto v Berlinu, nas ne preseneča, ker smo jo pričakovali. Preden zaključimo, moramo izraziti željo, da bi vodje iz Zagreba sestavili čim boljšo ekipo za Ameriko proti Avstraliji, ki bo vsekakor premagala Kubo v finalih ameriškega pasu. Ali, ker bo boj na travi, na vrsti terena, na kateri se vsekakor Kukuljevič boljše znajde kakor Mitič, ga je treba na vsak način vzeti s seboj. Končni rezultat bo verjetno isti, toda vodje jugoslovanskega tenisa bodo potem vsaj imeli mirno ve6t.« Povsod, v Varšavi, v Ziirichu, Parizu, Stock-holmu in v Bruxellesu so bile ustavljene na igriščih tekme, ker so vsi razpravljali o porazu Nemčije. V Budimpešti, v Rimu in Amsterdamu so bili na teniških igriščih razpostavljeni zvočniki. Naši ameriški rojaki bodo poslali z Chicaga v kraj, kjer bo tekma med Jugoslavijo in Avstralijo, posebno delegacijo, ki bo prisostvovala tekmi, katere se bo udeležil tudi naš poslanik v Washinglonu z vsem osebjem poslaništva. Ameriški večerni listi so prinesli na prvi strani z velikimi črkami naslov: »S 6 : 0 proti Henklu v tretjem setu je vrgla Jugoslavija favorizirano Nemčijo iz letošnjega Davi-sovega pokala«. Avstralski tisk je bil inspiriran, zlasti v Sid-neyju, žal z nemškimi poročili, da je zmaga Jugoslavije bolj ali manj nepravilna in iregularna. Šele v ponedeljek zjutraj so bila objavljena objektivna in izčrpna poročila agencij »United Press« ter Reuterja. Sidneyjski list »Daily News« pravi pri kraju: »Čeprav verujemo v našo zmago, bodo naši igralci morali dobro paziti na Punčeca, da 6i ne bi osvojil dveh točk.« V Ncw Yerseyu bo v dneh 10., 11. In 12. avgusta prišlo do finalne teniške tekme v ameriškem pasu tekmovanja za Davisov pokal. Sestali se bosta reprezentanci Avstralije in Kube. Po vsej verjetnosti bo Avstralija Kubo porazila, ne da bi pri tem oddala sploh kakšno točko. Žižek je znan tudi že v Nemčiji Pred nadavnim so naši listi poročali, da je bil naš Žižek, odlični plavalec na 400 m prosto, povabljen na plavalni meeting v Monakovo. Njegov zadnji uspeh v Splitu je zapisal zdaj tudi »Volki-scher Beobachter«, ki na prav vidnem mestu prinaša članek »Jugoslovan plava najboljši letošnji evropski čas«. V tem članku pravi takole: »Res odlično plavalno dejanje je napravil Jugoslovan Franko Žižek, član dubrovniškega SK Juga. V Splitu _tiga. v Sp je preplaval 400 m v 4,49.4"minutah, čas, ki letos doslej v vsej Evropi še ni bil dosežen. S tem je ostal le malo za evropskim rekordom Francoza Jeana s 4,47 min., ki je plaval ta čas leta 1931. Za primerjavo navajamo, da je Koninger iz Ma-gdeburga postal nemški prvak s časom 4,56.3 din. Novi rekordi v Helsinkih • Mednarodne večerne lahkoatletske prireditve v stadionu v Helsinkih so bile obiskane izredno dobro, ker so bili med tekmovalci prijavljeni sami odlični športniki. Doseženih je bilo nekaj sijajnih rezultatov. Finec Taisto Maki ni uspel s svojim poskusom, da bi postavil nov svetovni rekord na 3000 m. Bil je drugi s časom 8,15.6 min. Prvi je bil Šved Henry Jftnsson, ki je zdaj Makija porazil tudi na progi 3000 m. Jonsson je porabil za to progo 8,15.4 min. Zdi se, da sta za Makija ti dve progi, 1500 in 3000 m, še prekratki. Pekkuri je bil tretji v 8,18.4 min. Jonssonov čas predstavlja nov švedski rekord. Novi državni rekordi so bili nadalje postavljeni: v teku na 200 m čez zapreke, nov finski rekord (Storskrubb, 25,2 sek.), v skoku s palico nov italijanski rekord (Tomeo, 4,15 m) in nov ita- lijanski rekord v teku na tri četrt milje (Beviacqua, 19,12.6 min). Italijan Beviacque je bil tretji za Salminenom in Iso-Hollom. Nemec Stock je zanesljivo zmagal v metu krogle s 15.94 m, prav tako določno pa je zmagal tudi Italijan Cangi v teku na 400 m s časom 1,50.5 min. pred Fincem Hartiteko, ki ie tekel 1,54.2 min. Omembe vreden bi bil še skok Italijana Mafeija. Maffei je skočil v daljavo 7 m in 28 cm. Nekaj kratkih vesti od povsod Excelsior (Roubaix) je dobil od švicarskega kluba Lausanne ponudbo, naj bi mu za prihodnje leto proti čedni odškodnini odstopil svojega odličnega napadalnega igralca Jugoslovana Petraka. Alec James, nekdanji slavni angleški napadalec, je prevzel trening poljske državne reprezentance. Poljska nogometna zveza je sprejela njegov predlog, naj bi državno moštvo v bodoče igralo po WM-sistemu, kateremu pravijo tudi sistem »strela«. Romunski igralec Bogdan, ki je nastopil že v mnogih meddržavnih tekmah za romunsko reprezentanco, je sprejel ponudbo francoskega kluba St. Etienne ter bo prihodnje leto igral že za »a svoj novi klub. V tem francoskem klubu z uspehom ze dolgo igra tudi naš jugoslovanski rojak Ivica Bek. Ruski atletski rekordi V zadnjih tekmovanjih so dosegli ruski lahkoatleti naslednje rezultate: 800 m Maksimov 1:53, 1500 m: Pugatsevski 3:56,6 min. 2000 m: Isti 5:31, 3000 m zapreke: Savaljev 9:32,4, 110 m zapreke! Stepansenko 15 sekund. Boljše uspehe, če jih gledamo iz mednarodnega stališča, so pa dosegle ruske atletinje. Za tek na 500 m je porabila Ksenija i>ilo 1:15,7 min. Kroglo je vrgla Tatjana Servjuko-va 14.37 m (!), kopje pa Lapteva 44,40 m daleč. Prva krožna tekma športnih letal 11,'li('-i sistematičnega delovanja na polju razvoja letalstva v Slovenij priredi kraljevski iuiro-aeroklub oblastni odbor v Ljubljani, 'pfvo krožno tekmo Športnih letal in pilotov po Jugoslaviji. . ,V..d"ekh ?:!■ 'n 6- avgusta se bodo naši letalski Športnik, bol tli za prehodni pokal, ki ga je zato r /oni h "^lonil.Nj' Vis. knez namestnik Pavle LiČili i . 8 vzpodbud« za še intenzivnejše vezbanje in izpopolnjevanje mladih pilotov, obenem pa, da da najboljšim zadoščenje za njih trud » tem, LiV„i;E i .>ru dragoceno nagrado in se za njo v na-'etih. naprej bore - in ako zmagajo 3 krat zaporedoma, jo pridobe v svojo last. Razpis tekem je v vsej jugoslovanski Javnosti vzhudil mnogo zanimanja, saj je ta prireditev prva take vrste v Jugoslaviji. Do 25. t. m. so morali Oblastni odbori aeroklubov prijaviti svoje tekmovalce in tako imamo danes tele prijave: Oblastni odbor Sarajevo. — Oblastni odbor aero. ktnba v Zagrebu. — Oblastni odbor v Ljubljani. -, Sredisna uprava aeroklubov v Belgradu. Tekma bo zanimiva predvsem radi tega, ker raz Pis predvideva štednjo z materialom na eui strani a na drugi strani maksimalni napor pilota in njegovega spremljevalca. Prav posebno se ocenjuje ekonomičnost letenja, kar naj bi se videlo predvsem v tem, da se s e.iin manjšimi konjskimi s.ilami prenese na vsej poti čim več tovora na eni strani, na drugi strani pa, da se ves polet izvrši s čim večjo točnostjo. Poleg nagrade ki jo je dal predsednik kralj, jugoslovanskih aeroklubov, so še nagrade: ministra vojsko, komandanta vazduhoplovne vojske, bana dravske banovine, predsednika mestne občine ljubljanske, Središnie uprave aeroklubov v Belgradu in oblastnega odbora aero-kluba v Ljubljani. Oh 15 uri bodo zmagovalci preleteli cilj na ljubljanskem letališču, kmalu nato pa se ho pričel razvoj programa na letošnjem letalskem mitingu v Ljubljani. !>odelu.ie poleg tekmovalcev še cela vrsta civilnih in vojaških letal. Trav posebno pozornost bodo vzbujali naši lovci, ki bodo v Ljubljani prvič izvajali akrobacije V skupinah, in sicer v trojki. Videli bomo Lnping, Tono v trojki, defile in iivlačenje iz pickea prav tako v skupinah, nato zračna borba trojko ter končno letalske akrobacije poedineov. Za tem bodo iz nenadili ljubljansko občinstvo težki boinbarderii z letenjem v skupinah, grupiranjem v razne oblike in končno bombardiranjem. Civilna letala bodo sodelo-1 * * v'p|i0m jadralnih letal, vrSnnJem akrobacij in končno bo zanimiva točka, ko bodo skakali s pado- »., is.: Počitnice uživati in prost biti, je hrepenenje vsakogar, ki živi zaprt v uradu ali v šoli, v trgovini ali delavnici. Zlata prostost in svoboda, sonce in zrak, voda in brezskrbnost v lepi naravi, to so darovi, ki naše srce spet približajo Stvarniku, telo pa okrepijo za nadaljnje delo. Prav posebno so pa tega potrebni bolehni otroci revnih slovenskih staršev. Kraljevska uprava dravske banovine je to potrebo spoznala in sprevidela. Spomnila 6e je svojih Dominikanska gimnazija v Bolu na Braču Na otoku Braču v kršni Dalmaciji, ki je vendar močno oddaljena od gorske Slovenije, nenadno naletim na kopico slovenskih dijakov. »Bog živi, iantje! Odkod in kam?« Prisluhnejo žarečih oči slovenski besedi m že mi pripovedujejo: Da je umrla mamica in. je očka zaželel dom nadomestiti s primernim zavodom. Da je zdravnik svetoval za slabotne govorne organe nekajletno bivanje ob morju. Da je očetov prijatelj svetoval in toplo priporočil zavod sv. dominikancev v Bolu, kjer je njegov sin tako zadovoljen in srečen. Itd. Pa 60 se mi predstavili po vrsti res pravi in pristni Slovenci, Slovenca pač najdeš povsod na svetu! — Pa se pridružim dijaški ekskurziji, ki se vrača v zavod. Slučajno, res samo po naključju si smem ogledati nepoznan vzorni dominikanski internat klasične gimnazije. Ravnatelj in nekateri profesorji so mi znani izza nekaterih kongresov in je srečanje tu, na njihovem domu, dvakrat prijetno. Bol je malo mestece z nekako 2.000 prebivalci na južni strani otoka Brača, ki je nekako dve uri oddaljen od Splita Vsak dan vozi parobrod iz Splita mimo Supctra in Milne v Bol. Na malem polotočku, od severa zavarovana od visokega hriba z vinogradi, od drugih treh strani obdana od morja, stojita že stoletja star samostan in cerkev. V samostanu je že več let klasična gimnazija z nižjimi razredi, s šolskim letom 1939-40 pa se bodo odprli tudi realni razredi nižje gimnazije. Tako bosta v zavodu vzporedno klasična in realna gimnazija za nižje razrede s pravico javnosti, ki se bosta leto za letom izpopolnjevali do popolne gimnazije. Planinsko letovišče Jezersko Jezersko je gotovo eno naših najbolj zanimivih planinskih letovišč. Dvakrat dnevno ima avtobusno zvezo e postajo v Kranju, ob nedeljah je pa prav ugoden avtobus, ki vozi s kranjskega kolodvora ob 8.30, za večerni povratek pa avtobus na kolodvor v Kranju ob 19. Tako se lahko tudi oni turisti, ki nimajo časa za daljše bivanje v letovišču, navžijejo svežega gorskega zraka v prijazni visokogorski kotlini, skoro 1000 m visoko. Za daljše bivanje si izbirajo Jezersko ne-le oni, ki si žele počitka, temveč z izredno dobrim uspehom tudi bolni na srcu ali živcih in pa rekonvalescenti. Bo-žanstveni mir, krasni sončni dnevi in veličanstvo planinske okolice vplivajo izredno blagodejno. V okolico Jezerskega je vse polno prijetnih izletov. Kar liuhko ie gledati letoviške goste, kako se dan za dnem odpravljajo na razne izlete, kako si dan za dnem najdejo nova pota in nove cilje. Pa tudi turisti pridejo na Jezerskem na svoj račun. Obed ve znani dolini, Makekova in Ravenova kočna vodita pod ogromni masiv Grintavca. Tudi proti nemški meji vodijo v obsežne smrekove gozdove prijetna pota, na krajše izprehode in na daljše izlete. Gostoljubnost gostišč na Jezerskem, ki sestoji prav za prav iz Spodnjega kraja in 2 km severovzhodno oddaljenega Zgornjega kraja, je znana. Prav radi tam postrežejo z udobnim prenočiščem in s prvorstno oskrbo. Informacije o Jezerskem daje tamošnja občina, tujsko-prometni odsek, na katerega se je obrniti za vsa potrebna pojasnila. Da se more šola toliko razširiti, je red dominikancev v neposredni bližini starega samostana tik ob morju zgradil dvonadstropno novo zgradbo za šolo in konvikt. Kakor 6anatorij se ti zdi na prvi pogled. Ko pa stopiš^ v belo poslopje, se ne moreš načuditi moderni ureditvi, redu, čistbti in res praktični uporabnosti Zračne spalnice, prostrana jedilnica, povsod vik polilo cvetja it) zclpnjaj vse to napravi najugodnejši vl*s. Prav tako so tudi učilnice velike in zračne, polne' sonca, poln zdravja. Poleg sprehajališča ob morju je pri konviktu obsežno igrišče (8000 m'), kjer so gojenci ob vsakem prostem času pri igri, lahki atletiki, tekmi in zavod tudi v tem oziru zasluži priznanje, da je res modem. Da je šola tudi v vzgojnm in učnem pogledu prvovrstna, kažejo tudi vzgojni in učni uspehi. V letošnjem šolskem letu je bilo v vedenju 98% odličnih in le 2% prav dobrih; v učenju 94% pozitivnih in samo 6% negativni hredov. Niti en dijak ni izgubil leta. Slovenci, katerih je v zavodu 12. so po izjavah ravnatelja in profesorjev v vsakem oziru odlični. Jezik jim ne dela nikakih težav, ker v dveh mesecih obvladajo hrvaščino popolnoma. Da slovenščine ne pozabijo, skrbi prefekt-redovnik, ki je tudi Slovenec. V bodočem šolskem letu bodo imeli slovenski dijaki obvezen, brezplačen pouk v slovenščini, da ne bodo zaostali v slovenščini, kar bi jim morebiti oviralo nadaljnji pouk v slovenskih šolah. V pravkar minulem šolskem letu je bilo v zavodu okoli 120 dijakov. Za prihodnje šolsko leto je pričakovati večjega dotoka, ker se bo nudil dijakom obisk klasične ali realne gimnazije, za kar se bodo odločili po veselju in nadarjenosti. Morebiti bodo pričujoče vrstice pokazale tudi še marsikaterim slovenskim staršem zavod, kjer bo njihov sinko, ki potrebuje milejšega podnebja, z lahkoto končal nižjo gimnazijo klasične ali realne gimnayije, ali kakor je upati na razvoj šole, gimnazijo sploh, končal nižjo gimnazijo klasične ali realne gimnazije, zijo daje Dominikanska gimnazija Bol na Braču, Dalmacija. La. — Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdihovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode. zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. Ogl. reg S. br. 30474/35. bolehnih, bednih in zapuščenih otrok iz vseh krajev Slovenije. Po odločitvi gospoda bana, se ni ustrašila ne materialnih ne denarnih žrtev ter jc za ta up in nado postavila »Mladinski dom« v Kaštelu Štaiiliču. To je najlepše in največje ter povsem moderno urejeno okrevališče na našem Jadranu. Namenjeno je otrokom, ki naj bi v njem prebivali po štiri tedne ter bi se naužili sonca in morja, da bi si okrepili telo in postali odporni proti boleznim, zaradi katerih so bili poslani v okrevališče Tudi letos so že tri tedne tukaj. Vsak dan so bolj rjavi in zdravi. To tudi ni nič čudnega: Tri tedne že uživajo sonce in morje ter zlato prostost. Kako lepa je ta svoboda! Vstajajo in se umivajo, molijo in jeao, kopljejo se in sončijo ter hodio na izlete, vse ob določenem času. Vse gre po redu. Za dolgočasje io jok nimajo časa, nagajanje pa jim še na mar ne pride! Njihov vzgojni vodja in prefekti so vedno pri i^ih. Lovijo se z njimi, brcajo žogo in jih uče plavati Zaščitna sestra vodi kopanje in sončenje. Nekoliko opravka ima z morskimi ježki, ki so se temu in onemu zabodli v podplate. Le malokdaj uporablja kakšna zdravila, s katerimi je zavod dobro preskrbljen. Zavodov zdravnik redno pregleduje otroke in jim daje potrebna navodila. Najlepše pa je zvečer. Tedaj pojejo narodne in cerkvene pesmi, si pripovedujejo pravljice in imajo razgovore o lepoti in zgodovini našega Jadranskega morja, njegove obale ter o življenju njenih prebivalcev. Njihov duhovnik pa jim govori o Ljubezni Stvarnika, ki je prav nam podaril to lepoto. Ob nedeljah pa daruje sveto mašo v domači cerkvi, ALI STE 2E NAROČILI LETOŠNJE MO-HORJEVE KNJIGE 7 kjer se ubrano razlega petje otroškega zbora »Mladinskega doma«. Kuhinjo oskrbujejo šolske sestre iz Slov. Bistrice, katere se trudijo od ranega jutra do poznega večera, da zadovoljijo 133 želodčkov. Za vse pa skrbi gospod inšpektor Ivan Sedlar, ki kot referent za mladinsko skrbstvo pri banski upravi v Ljubljani vodi upravo »Mladinskega doma« v Kaštelu Šta-filiču. Poleg mnogih drugih socialnih ustanov je zamisel tega Mladinskega doma eno njegovih najlepših dosedanjih življenjskih del. Pri vsem delu pa mu je desna roka gosp. ekonom. Kljub neprestani zaposlenosti najde vedno čas, da ugodi vsem potrebam oskrbovancev. Kako se ju vse veseli, kadar prideta v beli čepici in pogledata po loncih in krožnikih ter želita vsem dober tek. V nedeljo popoldne pa smo priredili lepo igro, sestavljeno prav za prireditve v tem Mladinskem domu. Nastopil je »Morski kralj z Morsko vilo in drugimi morskimi prebivalci. Povabljeni so bili tudi domačini, ki so se ob igri in lepem petju slovenskih otrok prijetno zabavali. Ob te« priliki so zapeli dečki tudi koračnico, sestavljeno in uglasbeno prav za slavja Mladinskega doma. Vsem je žal. da čas tako hitro poteka. Skoraj bo treba oditi kajti deklice, ki so določene, že težko čakajo, da pridejo v okrevališče. Prepričani smo, da bodo vsi, ki so kdaj bivali v Mladinskem domu, obdržali nani lepe spomine ter bodo hvaležni Bogu, ki nam je odmeril ta prelesten kos morja. Hvaležni pa bodo tudi gospodu banu in vsem, ki so omogočili naši slovenski mladini, da si more naužiti zdravja in sonca v okrevališču ob krasnem Jadranskem morju Dan sezone na Bledu 29. m. m. je bila na Bledu velika prireditev. Dopoldne se je v Grajskem kopališču volila pod pokroviteljstvom Zdraviliške komisije prvič oficielna »M iss Bled«, ki je bila zvečer v kazini Park-hotela nagrajena. Krasno vreme je že v zgodnjih urah privabilo nenavadno mnogo občinstva. Ko je ob 11 godba Zdraviliške komisije zaigrala prvo pesem, se je okrog odra in sodniške lože zbrala nepregledna množica, ki je v najboljšem razpoloženju čakala na potek. Organizacija, s katero je bil pooblaščen g. Jacky Pcčnik iz Zagreba, jc bila vzorna. Točno ob napovedani uri so nastopale lepotice, ki so bile od občinstva z burnim aplavzom pozdravljene. Strogi, vendar izredno objektivni sodniki seveda niso imeli lahkega posla. Po končanem nastopu lepotnih tekmovalk se je žirija sestala k seji in po zbranih točkah določila prva tri mesta. Izid je bil objavljen zvečer. Okusno dekorirana dvorana »Ca-sino« se je hitro napolnila, tako da kmalu po 22, četudi ogromna, ni mogla sprejeti nikogar več. Ob 23 je tuš akad. jazz orkestra »Colibri« iz Zagreba vzbudil pozornost gostov na g. Pečnika, ki je bil od sodniškega zbora pooblaščen, da izhrane nagradi. Krasen pokal Zdraviliške komisije in naslov »Miss Bled 1939« je bil izročen gospodični Greti Prešernovi iz Zagreba. Drugo nagrado je prejela gdč. Nada Jelene iz Zagreba, tretjo Mira Korodv iz Novega Sada. J Nadvse prisrčen aplavz je bil najlepše priznanje za objektivno razsodbo. Isti večer je tudi najbolj razvajenemu nudil pravi umetniški užitek nastop plesnega para Heddy in Jacky Pečnika. ki sta izvedla dve brezhitni plesni točki. Lepo priliko so izrabili mnogi fotoreporterji in napravili številne posnetke. Največ zaslug za sijajno uspelo prireditev imata baron Letiš, direktor Zdraviliške komisije, in ravnatelj Park-hotela nadvse podjetni Franc Trefalt, ki sta s svojo požrtvovalnostjo že naprej zajamčila popoln uspeh. BANKA BARUCH 11. Rne Aaber, Pariš (»•) odpremtja denar v Jugoslavijo najhitreje ta pr, najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Relgiji, Franciji *ii Luksemburgu .prejemajo plačl|a n* naše ček. račune Belgija: št. 3064-64, Welle* iU," «ev l11^ Pari"; Bolandija: «e k! imSfV1 °ien8t; Luksembarg: *e vtika 5967. Luzembourp. — Na zahtevo pofljeao brezplačno naše čekovne nakaznice. te novice Koledar Nedelja, 6. avgusta: 10. pobinkošti a nedelja Gospodo\o spremnjenje. Sikst II. Ponedeljek, 7. avgusta: Kajetan, spoznavalec; Donat, mučenec. Torek, ii. avgusta: Ciriak, Larg iu Smaragd, mučenci. f Župnik Štefan Beišak I Dne 4. avgusta ob 1 popoldne je umrl po daljši bolezni g. Beišak Stelan, žu{*iik v pokoju v Vičavi v Ptuju. Pokojnik, ki je bil daleč naokoli znan, je preživljal svoja leta v pokoju v prelepi Vičavi, na svojem vzorno urejenem posestvu. Vsako jutro smo ga lahko videli, kako je šel ie urnih korakov v mesto v hiralnico, kjer je vedno maševal, Zadnje tedne pa je to minilo in tedaj smo zvedeli, da je gosp. župnik hudo bolan. Zadnje dneve ge bil v nezavesti, v petek popoldne pa |e izdihnil. Blagemu pokojniku naj sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Zlata maša Danes slavi 50-let-nico svojega mašništva v kapelici zavetišča na Vidovdanski c. upokojeni župnik, konzist. svetnik g. Cijuro So-količ. G. Gjuro Sokolič se je rodil 4. aprila 1. 1864 v vasi Velika v Hrvatskem Zagorju. Srednjo šolo je končal v Varaždinu, bogoslovne študije pa v Pečuhu in na zagrebškem vseučilišču z odličnim uspehom. V mašnika je bil posvečen v Zagrebu 25. julija 188!). Nato je bil postavljen za kateheta na meščanski višji dekliiki šoli v Koprivnici. Lela 181)4 je bil premeščen za kateheta v Ivaničgrad. Ker je bil zaradi svojega rodoljubja mnogo preganjan od madžarskih oblasti, je zapustil zagrebško nad-škofijo in vstopil v djakovsko, kjer je kaplanoval tri leta, na kar je bil 1. 1901 postavljen za župnega upravitelja v Retkovici blizu Vinkovcev, dne 1. oktobra istega leta pa za župnika prekrasne župnije Podvinje blizu Slavonskega Broda. Tam je molil, delal, organiziral, gradil in se boril za duše polnih 35 let do 15. februarja 1936, ko je bil upokojen. Ni nam znano v vseh podrobnostih, koliko dobrega je zlatomašnik storil v svojem dolgem duhovniškem življenju. Da pa je bil v svoji službi požrtovalen in vesten, dokazujeta odlikovanji, s katerimi ga je počastila cerkvena in svetna oblast. Djakovski škof ga je imenoval za konzistorijalnega svetnika, pokojni kralj Aleksander pa mu je podelil Jugoslovansko krono 4. st. Zlatomašnik Sokolič je vse življenje ljubil Slovenijo in Slovenre. Slovenci so mu bili ideal v kulturnem, gospodarskem in političnem udejstvo-vanju. Zato ni čudno, da si je po upokojitvi zaželel, da prebije svoja stara leta v miru med slovenskim narodom. Tako jo prišel lansko leto v Slovenijo, kjer je pri usmiljenih sestrah v zavetišču sv. Jožefa našel srečen dom, kjer živi mirno in zadovoljno, obdan od spoštovanja vseh sester in od vseh prebivalk te gostoljubne in usmiljene hiše. Sestre, ki mu strežejo in za njega skrbe, so mu na lastno pobudo priredile slovesnost zlate maše. da mu s tem dokažejo, koliko ga spoštujejo. ZlatomaSniku iz bratske Hrvatske tudi mi k njegovemu veselemu jubileju iskreno čestitamo! Osebne novice = Poroka. V župni cerkvi v Teharju pri Celju sta se poročila g. Lojze G o 1 e ž iz Ponikve ob južni železnici in gdč. Pepca Krolličeva iz Straže pri Teharjih. Obema oglednikoma obilo sreče in božjega blagoslova! ZUNOAPP oMIk KVA L ITETNI L3UBI.3ANIA MOTOCI Kil T&Č&evČII — Notranjski prosv. tabor na Vrhniki 20. avgusta. tez 14 dni bomo imeli Vrhničani lep praznik: Blagoslijvilev novega prosvetnega doma in popoldne telovadni nastop našega okrožja. Na ta izreden dogodek se vztrajno pripravljamo, ker se zavedamo, da bodo oči naše javnosti takrat obrnjenega Vrhniko in bodo s simpatijami spremljale našo celodnevno prireditev z nastopom naše mladine. Lepo uspeli mladinski tabor v Mariboru, v Novem mestu in zadnji ljubljanski kongresni dnevi nas bodrijo, da tudi Notranjska v zadovoljivi meri prispe\a k povzdigi do prave izobrazbe slovenskega naroda. Saj nas ta dan počasle s svo-iim obiskom zelo odlični gostje, /a |K>polrlanski telovadni nastop imamo taborne znake, s katerimi lx> dovoljen vstop v telovadni prostor v Grogar-jevem dolu in slane 3 din. Po nastopu je ljudska veselica z bogatim ribolovom. ketni,Pi bfsk bfsk bfsk bfsumlh umih umi — Višarskim romarjem v vednosti Udeleženci, kateri so se pravočasno prijavili za XVI. romanje na sv. Višarje, pomnite sledeče: Odhod romarskega vlaka je v soboto 12. avgusta zjutraj ob 7.05 iz glavnega kolodvora v Ljubljani. Večje skupine bodo imele svoje vozove, kar bo označeno z napisi. Jčaj plavite? Bral sem dekret, s katerim je upokojen neki župnik. Ker ni mogel več opravljati težke župnije, je bil prisiljen prositi za pokoj. Mož ima od kmečkega dela vse trde dlani, premoženja pa nobenega, saj jc o retmi župniji komaj shajal. Ali veste, koliko bo imet pokojnine po 25 letni službif Beri in piši: mesečno 320 dinarjev. Pa še pravi dekret, tla bi mu po zakonu prisfojala le polovica pokojnine, pa se mu jc z. ozirom na negono siromaštvo podvojila na 120 din. Režimi ostajajo in padajo, vlade se preminjajo, ne spremeni se pa eno: da bi kdo vomagal katoliškemu duhovniku iz. bede. kaj pravite, gospod urednik, ali je to prao? Prinesite seboj one izkaznice, ki ste jih prejeli, ko ste plačali izdatke za vožnjo in prclaznice. Kdor ni poslal slike za projaznico, naj ima seboj gotovo legitimacijo planinskega društva, železničarji železniško, državni uradniki svoje državne legitimacije Vlak se ustavi na V6eh postajah od Ljubljane do Jesenic in vozi 10 minut za rednim jutranjim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.05 minut. Na vlaku prejmete znake in baklje za procesijo. Baklja bo stala 1 din. Trgovci kot gostilničarji na Višarjah prosijo, da plačujete V6e v lirah. Ker se veliko bolj ugodno menja v Ljubljani, je vodstvo romanja naprosilo Putnika, da menja v Ljubljani lire kakor tudi na vlaku od Ljubljane do Kranjske gore in sicer se plača za 1 liro 2.33 din, dočim se na Višarjah menja lira za 4 din. Izgubili bi v tem primeru pri vsaki liri 1.67 din. Oni, k 60 naročili posteljo v sobah, bodo dobili na vlaku bone in bodo tudi na vlaku plačali postelje, to je po 5 lir, dočim stane postelja na skupnem ležišču 1 liro. — Vlak bo prišel v Ljubljano ob 18.10 v nedeljo zvečer. Oblitite 8. Mariborski teden od 5. do 13. avgusta 1939 Polovična voznina na železnicah od 1. — 17. avg. Velika gospodarska in kulturna revija Industrija I Trgovina | Obrt | Kmetijstvo | Velika tekstilna razitava | Tujsko-prometna razstava I Gostinstvo I Vinska po-kušnja I Razstava narodnih vezenin | Narodopisne razstave I Jubilejna gledališka razstava t Skuutska razstava I Razstava malih živali I Številne specialne razstave I Koncertne ln gledališke prireditve I Športne prireditve I Vesellčni park na razstavišču itd. S.— 6. avgusta festival slovenskih narod, obltajev — Svetek Viktor, učenec II. razreda državne učiteljske šole v Ljubljani, se je v planinih smrtno ponesrečil. Pogreb marljivega učenca bo dane6 v nedeljo ob 15.30 v Kranjski gori. Vabimo učence in učenke vseh letnikov učiteljišča, da se pogreba v čimvečjem številu udeleže. — Ravnateljstvo. RUFF kakao je garantirano čist !i — Velik dekliški dan pri Sv. Krilu nad Dravogradom. Zveza dekliških krožkov in DKA priredi za Dravsko, Mislinjsko in Mežiško dolino 13. t. m. velik dekliški dan po tem-le sporedu: Ob 9 pridiga in sv. maša prevzv. g. škofa dr. To-mažiča. Med mašo ljudsko petje s skupnim sv. obhajilom. Po končanem bogoslužju dekliško zborovanje na prostem. Popoldne ob 2 igra, simbolične vaje s petjem, deklamacije in drugo. Ob 4 procesija z Najsvetejšim, pete litanije z ljudskim petjem. Železniške zveze so ugodne. Za okrepčila v cerkveni gostilni oskrbljeno. __■ y i rrt Kvalitetno blago je trpelnejie — zato tudi cenejSe! z obleko pa imate veselje le. če Vam dobro prisloja! — Obiščite znano domačo tvrdko Drago Stltnrctb ^ILlit^ 9 kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih !|||_ cenah. — Pojasnilo dekletom, ki nameravajo v Anglijo. V'6em deklelom, ki se zanimajo za službe v Angliji, sporoča Rafaelova družba, da se nahaja sedaj tu v Ljubljani Mre Cripi« iz Londona, ki je prevzela zadevno posredovanje. Kafaelova družba je za prve priglašenke že priredila teoretičen tečaj v angleškem jeziku. Vendar je po izjavi Mrs. Cripps nujno potreben še praktičen tečaj v angleškem gospodinstvu. Tako 6e bo vršil ta drugi go-spodnijski tečaj pod vodstvom Mr. Crippsove. Tečaj bo celodneven; dopoldne praktičen pouk v angleški kuhi in ostakun gospodinjstvu, popoldne pa |K>tik angleškega jezika. Pristojbina za tečaj znaša 15 din dnevno za osebo. V tem znesku je vštet tudi za trk in kosilo za udeleženke. Tečaj bo trajal približno 20 dni. Večerjo in prenočišče si mora preskrbeti vsaka udeleženka sama Vpis v la tečaj se bo vršil v ponedeljek in torek, t. j. 7. in 8. avgusta t. 1. v dopoldanskih urah v pisarni Rafaelove družbe, Tyrševa cesta 31-1., kjer ee dobe vsa nadaljnja pojasnila. Ob zadostnem številu udeleženk se tečaj prične v četrtek dne 10. avgusta. Ta tečaj priporočamo tudi dekletom, ki eo obiskovala že prvi tečaj. V kolikor pa potrebujejo še nadalj-nih informacij, naj se zglase pri Mrs. Cripps v Ljubljani, v pisarni Rafaelove družbe, kjer dobe še natančnejša po asnila. Zdravilno delovanje Rocašhe mineralne vode: Pri Irnivosti črev je česlo dovolj če pijete vrelec Te m pel in v krat-iem času izginejo neugodnosti. — Javna zahvala. Izšel je katekizem za gluhoneme. To je prva strokovna veroučna knjiga za gluhoneme v slovenskem jeziku. Kar nujno je, da se zato poln veselja iskreno zahvalim gospodu banu. ki je v uvidevni velikodušnosti blagovolil dovoliti, da je to prepotrebno knjigo izdala Ba-novinska zaloga šolskih knjig in učil. Zahvaljujem se dobrotnemu gospodu banu v imenu vseh slovenskih gluhonemih, ki bodo dobili to veroučno knjigo v roke in jim bo najboljši kažipot v nebesa. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so sodelovali pri izdaji te edinstvene knjige, predvsem gg. cenzorjem duhovske in državne oblasti: pretatu Volni in ravn. Grmu. Hvaležno omenjam tudi Katehetsko društvo, g. svetnika Čadeža, g. Dermelja Mirka, g. ban. svet. d c. Kovačiča in g. upr. Pozniča. Polivalo pa zasluži tudi Jugoslovanska tiskarna, ki je zelo lično izvršilu svoje delo. Brezmejno tem vesel tega daru, ki ga je banovina poklonila slo-venskim gluhonemim, zalo ji ponovno kličem globoko zahvalo z ieljo, da naj ji dobrotni Bog bogato poplača lo plemenito kulturno delo. — lome Alojzij, kalehet gluhonemih. — »Jugoslovanski biteri*. Tik pred otvoritvijo »Mariborskega tedna« je izšla nova, predzadnja številka II. letnika mariborske ilustrirane tujskoprometne revije »Jugoslovanski biseri«. Izmed člankov se nanašajo na tujskoprometno območje Maribora in Celja zanimivo pisane črtice o Muriborskem otoku, o Dobrni, o Rogaški Slatini, o Slatini Radencih, o Slovenjem Gradcu, o Sv. Miklavžu v Jeruzalemskih goricah, o planinskih kočah Mislinjske SPD, o Logarski dolini itd. Drugi prispevki delajo propagando za Kranjsko goro, za Bohinjsko jezero, za gorenjsko narodno nošo in za poletno Ljubljano itd. Vsi članki so opremljeni z nadvse učinkovitimi slikami, tako da bi »Jugoslovanski biseri« zaslužili prav za prav naslov »Slovenija v besedi in sliki«, saj vršijo propagandno delo v prikupljivi obliki prvenstveno za dravsko banovino. Revijo upravičeno lahko toplo priporočamo poleg turističnih in gostinskih podjetij tudi zasebnikom, šolam in društvenim knjižnicam. — er. Neredna stoALca upliva na ves organizem. Dobro sredsfvo za odvajali, ki zanesljivo deluje ln ima prijelen okus, je •»•' Ol Lir. »Ml/M — Uršulinski zavod v Škof ji Loki z edinstveno lego vrh hriba, s čistim, zdravim gorskim zrakom in čudovito okolico sprejema tudi za šolsko leto 1939-40 gojenke v svoje šole. Zavod ima meščansko šolo trgovsko-gospodinjske smeri, nemški tečaj, učiteljišče z vadnico, od oktobra do aprila še šestmesečno kmetijsko-gospodinjsko šolo za kmečka dekleta. Zavod daje doraščajoči ženski mladini vsestransko izobrazbo, kakršne potrebuje dobra, krščanska sodobna žena in mati. Resnica pa je takšna ... Slišali »mo, da se po mestu ia po deželi iirijo gorostasne številke glede stroškov, ki da jih je povzročil kongres Kristusa Kralja za vzdrževanje kardinala- legata in njegovega spremstva. Raznašajo ae številke 200.000 din, pol milijona din, da celo v 1 milijon so narasle. Vsakemu pametnemu človeku je jasno, da to ni mogoče m da izviram te oovice i* zlohotnih virov. Da b! se prepričali o stvarni resnici, smo se obrnili na finančni odsek pripravljalnga odbora za kongres Kristusa Kralja, ki je izjavil, da se mu zdi nemogoče, da bi mogle tako lažnjive številke krožiti in da bi jim kdo verjel, ako jih zlonamerni ljudje trosijo naokrog. Finančni odsek je zaključil račun za kardinala-legata in njegovo spremstvo že v nedeljo, dne 30. julija zvečer, in znašajo izdatki, ki jih je plačal, točno 13.000 din (trinajst tisoč din), v čemer so obseženi vsi stroški za prevoz kardinalovega spremstva iz Varšave v Ljubliana in nazaj. Kardinal-legat j« pa zase sploh odklonil vsako plačilo in vsako vozno odškodnino, češ da ne mara biti plačan, kadar prihaja med Slovence. Glede kritja ostalih stroškov, ki jih j« zahtevala tehnična priprava kongresa in ki eo bili veliki, pa gre hvala našemu slovenskemu ljudstvu in njegovi prostovoljni požrtvovalnosti, da bodo vei Izdatki za to veliko versko manifestacijo kriti. Raznašalce lažnjivih poročil pa nai vsakdo tiar znani oblastem, da bodo z njimi sodnijsko postopale. — Pri zaprtju, motnjah, v prebavi vzemite zjutra, še na prazen želodec en kozarec naravne >Franz-Josef< grenčice. — Vpisovanje v drž. strokovno šolo za sestre-ncgovalke v Zavodu za zaščito mater in dece v Ljubljani je samo še do 15. avgusta. — Starost od 18 do 28 let. Sprejemajo se v drugi oddelek šole izjemno gojenke (10), ki so dovršile ljudsko šolo s prav dobrim uspehom. Natančne informacije v Zavodu za zaščito dece (Dečji dom kraljice Marije) v dopoldanskih urah. — V Dolomite! Od 20. do 30. avgusta društveno potovanje z avtobusom po sledečem programu: Benetke, Padova, Vicenza, Verona, ob Gardskem jezeru v Rivo, ter dalje v Bolzano Cor-tino d'Ampezzo, Falzarego. Tolmezzo, ter preko Trbiža, Kranjske gore v Ljubljano. Vožnja in vsa oskrba v najboljših hotelih 950 din. Prijave do 20. avgusta za kolektivni polni list, z lastnini potnim listom dva dni pred izletom v potovalni pisarni M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica 3, tel. 22-50. — Dame! Za vroče dni si lahko kupite že iz-gotovljene obleke v krasnih živobarvnih vzorcih iz prave tobralke, krepa svile in delena od 65 din naprej pri tvrdki F. 1. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta. — Pot do blagostanja, sreče in neodvisnosti vam pokaže Hranilna posojilnica »MOJ DOM«, Ljubljana. Dvorakova 8. Prospekti brezplačno. 1 Pitlinge, krupone, vratove - Erjavec, Stari trg. — vZn nova cerkvena okna kakor strokovna popravila, imamo v Ljubljani vzorno domače podjetje Atelje Klein v šubičevi ulici 3, katerega l>osebnost so tudi (že večkrat odlikovane) zasteklitve v našem kmečkem slogu. Vse osnutke dela kot umetnik lastnik sam, ki dobiva celo inozemska naročila. — Velike konjske in kolesarske dirke na Krškem polju bodo 0 avgusta ob 15. Zanimanje za te dirke je zelo veliko. Priglasilo se je že mnogo dirkalnih konj iz naše banovine, kakor tudi iz Zagreba, Karlovca in Dugega sela. /ML — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic^ srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Pri sončenju uporabljajte Tschamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj DROGERIJA GREGORIC, Ljubljana, Prešernova 5. — Proščenje v Beričevem se praznuje po starem običaju v nedeljo, dne 6. avgusta, in naslednji dan v gostilni Ivana Grada v Beričevem. Oba dni vozi izpred Mestnega -doma Pečni-karjev avtobus ob 15.30, 16.30, 18.30 in 21. Povratek ob 19.30, 22 in 24. — Državno- priznani Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 s pravico javnosti vpisuje dnevno. Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda brezplačno. — Tudi danes se lahko prijavite za izlet v Trst in Gorico v biljetarnah Putnika na Masa-rykovi cesti, katera je odprta tudi ob nedeljah dopoldne. — Parfum ohrani svojo vonjavo, ako negujete telo s SAN0PED0M! Sicer pa sc pomeša z neprijetnim duhom po potu in smrdi! Glavna zaloca za SAN0PED: droge-rija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg. — Materam. Kako naj ravnajo matere s svojimi novorojenčki in dojenčki? Priredil dr. Justin. Izdala Slovenska krščanska ženska zveza. Cena din 3 Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. Naroča se pri Slovenski krščanski ženski zvezi, Ljubljana, Pražakova ulica 8. — Sušenje sadja v gospodinjstvu. Kako pripravimo priprosto, pa praktično sušilnico za sušenje sadja na štedilniku, nam pove slika z navodili v knjižnici Kuhaj varčno in dobro. Cena 3 din. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. Naroča I sc pri upravi Vigredi, Ljubljana, Pražakova ul. 8. 1 pO cbviavi •Diiiin^^Huiiiflnnriii^jnflsiimiiirnnoijj^ffrrTtiiiijinirrmiijnTr^ unrTrnnunfrrrniiif^^niuirf^ntnir®**^ * Obletnica smrti Stjepana Radiča. Dne 8. avgusta poteče 11 let, odkar je umrl voditelj hrvatskega narodnega gibanja Stjepan Radič. Tega dne bodo po vseh hrvatskih krajih maše-zadušnice za pokojnikom. V Zagrebu se bo brala maša-zadušnica oD 10 dopoldne v katedrali na Kapitolu. * Nevarnega pustolovca ie prijela te dni sarajevska policija. Je to neki Jovan Andričin iz Starega Bečeia, ki je v Sarajevu organizira! »Kreditno banko«, po!o«n katere je ogoljufal na stotine ljudi za njihove prihranke. Andričin je lungiral kot ravnatelj te banke. Imel |e v mestu svoje poslovne prostore, v katerih (e policija našla vložne knjižice, pisma in razne vrste okrožnice. V službi je imel več agentov, ki so potovali zlasti po Bosni in Vojvodini ter lovili kaline, da bi vložili svoj denar v to banko, kjer bo njihov denar »varen« kakor nikjer drugod. Do zdaj so ugotovili, da je Andričin ogoljufal okrog 400 ljudi V kratki dobi nekaj tednov je prišlo preko čekovnega računa, ki se je glasil na njegovo ime, denarja nad 100.000 din. Ob preiskavi pa so pri Andričinu našli le 100 din, o ostalem denarju pa ni bilo niti sledu in Andričin tudi noče povedati, kam ga je vtaknil. * Tolpi, ki je v nočnih vlakih ropala potnike, to prišli na sled v Vinkovcih Med železniškima postajama Mirkovci in Vinkovci so v vlaku prijeli nevarnega žeparja 40 letnega Ilijo GV.ovič« iz Županje, ki je še z dvema drugima žeparjema organiziral prave gangsterske podvige v nočnih vlakih. Vsa trojica se je brez kart vtihotapila v vlak in hitro pregledala vse vagone ,iščoč primerne žrlve. Ako so našli v kakšnem oddelku enega ali dva potnika, katerih zunanjost je izdajala premožnejše ljudi, so jim žeparji spretno pobrali listnice in denarnice ter morda še kakšen kov-čeg, nakar so pred naslednjo postajo, ko začne vlak voziti počasneje, poskakali iz vlaka in se izgubili v temi Te dni pa so imeli smolo. Neki potnik je Ga-loviča zasačil, ko mu je vlekel denarnico iz žepa. Prijel ga je in trdno držal, dokler ni prišel orožnik. Ostala dvojica je še pravočasno skočila iz vlaka, vendar ju bodo orožniki gotovo kmalu prijeli, ker sta znani njuni imeni. * Srečno sc je rešil s padajočega jadralnega letala. Iz Vršca poročajo: 21 letni gojenec šole za brezmotor-no letanje v Vršcu Stevan Kartaič je letel z jadralnim letalom v višini 700 metrov, ko je opazil, da se je začelo letalo sumljivo majati in da ni nekaj v redu. Ne da bi se obotavljal, je skočil z letala s pomočjo padala in pristal v nekem gozdiču nepoškodovan. Letalu se je takoj zatem, ko je odskočii, odlomilo krilo in je padlo na tla nekaj korakov proč, kjer je pristal • padalom mladi letalec. Mladinski tabor v Šmarju pri Jelšah Šmarsko-rogaško okrožje FO in DK priredi dne 13. avgusta pod pokroviteljstvom ministra dr. M. Kreka okrožni mladinski tabor v Šmarju pri Jelšah. Vso mladino iz vseh kotov našega okraja vabimo za ta dan v naš trg. Šmarski tabor naj ponese našo misel v vse tiste kraje kjer sc še ne zbira mladina okrog naših praporov, naj povsod zbudi zavest da mora tudi vsak najbolj zakoten kraj slovenske zemlje čutiti, da je eno z veliko slovensko mislijo, da mora tudi oo delati za napredek Vsega našega naroda. Kolesarji, okrasite za ta dan kolesa in pripeljite se k nam. Iz oddaljenih krajev se zberite skupaj, naročite in okrasite vozove in pridite — Šmarje in Sveti Rok vas vabita Bratje in sestre, ta dan moramo pokazat:, da nas je veliko, da smo močni, da je velika in močna naša vera v bodočnost, gotovo pridite! V soboto, 12. avgusta, bodo ob pol 8 pri Svetem Roku slovesne večernice, nato bo zagorel kres; ca njim naj zagore kresovi tudi drugod po naših hribih v znamenje, da se je pričel naš tabor. V nedeljo ob 9 bo po trgu sprevod, ob 10 sv. maša na telovadišču pri Katoliškem domu in zborovanje, popoldne ob 3 bo telovadni nastop. »Ali vidiš, kako imenitno leseno nogo IrnaBs? .Vzel sem jo od klavirja moje žene.r t s^rZfl I1IIBI)4N4 Vse račune za kongres K. K. pošljite d« 10. t. m. pripravljalnemu odboru za Kongres Kristusa Kralja: Tyrševa cesta št 29-1. Po 10. L m. računov ne bomo več spre-jemali! Finančni odsek za KKK. Danes bo odprta obrtna razstava v St. Vidu Društvo slovenskih obrtnikov je tudi letos priredilo veliko obrtno razstavo, ki je za Št. Vid že kar tradicionalna, saj je letošnja razstava že šesta. Prireditelji so letošnjo razstavo uredili nad vse vzorno, hkrati pa je razstava našla med šentviškimi obrtniki tako velik odziv, da je velika ljudska >ola postala za razstavo premajhna. Le z največjo težavo je b«k> mogoče v 17 učilnicah namestiti vse najrazličnejše oulične obrtne izdelke, po katerih slovi Št. Vid že dolga leta. Ker so take obrtne razstave najlepša pobuda ca medsebojno tekmovanje med obrtniki, hkrati pa najboljša šola za strokovni napredek in izobrazbo našega obrtništva, je ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen ljubeznivo prevzel pokroviteljstvo nad razstavo. Da bo pa letošn a res odlična razstava, ki bo prav gotovo prijetno presenetila obiskovalce in Št. Vidu gospodarsko tudi koristila, dobila še večji poudarek, bo g. ban v nedeljo dopoldne oh 11 osebno razstavo odprl. Kratka otvoritvena slovesnost bo nato pred ljudsko šolo, kjer bodo gospoda hana pozdravili šolska mladina, šentviški župan, dekan Zabret, predstavniki obrtniških organizacij in predsednik Društva slovenskih obrtnikov Vrhovec. G. ban bo na to odprl razstavo. Letošnja obrtna razstava v Št. Vidu bo zbudila posebno pozornost s svojimi mizarskimi iz-Idelki. To ni nič čudnega, saj je v št. Vidu doma naša najbolj napredna in podjetna mizarska obrt, ki si je priborila številnih priznanj širom države. Ne glede na prvovrstno izdelavo pa opozar anto tudi sedaj na nizke cene in na ugodne priložnosti za nakup. Razstavljalci so hoteli pokazati svoje najboljše izdelke in so se držali načela, da sme le najboljše priti na razstavo, ki je na glasu, da pokaže vedno le solidne in odlične izdelke. Opozarjamo na to razstavo zlasti Ljubljančane, ki sami cenijo šentviško obrtništvo, saj gre polovica šentviških obrtnih izdelkov v Ljubljano. Razstava bo odprta do 20. avgusta in je vstopnina prav malenkostna. Zborovanje železniških delavcev V petek, dne 4. t. m., je bil v Rokodelskem domu vr Ljubljani članski sestanek Kluba železničarjev JRZ, na katerem je klubov predsednik in narodni poslane; g. Masič Pavle zbranim delavcem obširno pojasnil glavne trdote in poslabšanja položaja delavcev po novem delavskem pravilniku Glede na povišanje prispevkov in na doplačila prispevkov za nazaj za pokojninski fond, na določila glede pridobitve stalnosti, na nove določbe o osebnih in rodbinskih pokojninah itd., j* nemogoče, da ta pravilnik stopi v veljavo. Pravilnik je bil objavljen dne 11. julija, a obvezno moč dobi 30 dni po razglasitvi. Poslanci dravske banovine so na svoji seji dne 1. t. m. v Belgradu razpravljali o tem pravilniku in sklenili, da se mora uveljavljenje pravilnika odložiti do novega finančnega zakona, v katerem naj se U pravilnik razveljavi in obenem izda resornemu ministru novo pooblastilo za soremetnbo sedaj veljavnega pravilnika o delavcih. Po tem sklepu so bile sestavljene in odposlane obširne vloge na predsednika gralj, vlade in predsednika JRZ g. D. Cvetkoviča, predesdnika senata in prvega podpredsednika JRZ g. dr. Korošca ter na zastopnika ministra za promet in drugega podpredsednika stranke g. dr. Kulenoviča « prošnio, da se uveljavljenje pravilnika nemudoma odgodi. Članstvo se je s temi ukrepi strinjalo. Neprijetno jih je pa dimila poslančeva ugotovitev, da ie bil predsednik komisije, la je sestavljala pravilnik, sedanji predsednik osrednje uprave UJN2B, medtem ko člani slovenskega dela te organizacije sedaj protestirajo proti uveljavijenju pravilnika. OCesnl Specllolist dr. R. DflSSllI Ljubljana, Gledališka ulica 4 nc ordinira do iT. avgusta. Not ran ja obnova cerkve sv, Jakoba Začela se je obnavljati notranjščina ccrkve pod vodstvom slikarskega mojstra Petra Železnika. Šubi-čeve freske ostanejo; samo očistile se bodo in popravile, kar je nokvarjenega. Ozadje glavnega oltarja, sloveče delo Wolfovo, bo očiščeno in osveženo. — Križev pot in vse oltarne slike kakor tudi slike v kapeli »v. Frančiška bodo pod spretno roko slikarja Jocina osvežene in popravljene. Slike iz kapele svetega Frančiška so po očiščenju pokazale čudovito lepoto. — Tudi veliki luster je že v rokah pasarja, ki ga bo pozlatil. Pasar pravi, da ;e zlato silno drago in bodo zato tudi stroški zelo visoki. — Napeljala se jc na novo tudi elektrika, položena vsa v zid in cevi, tako da je sedaj varno pred vsako nesrečo. — Ko bo vse delo končano, bo zasijala cerkev sv. Jakoba v vsej evoji lepoti « svojimi dragocenimi marmornatimi oltarji, ki so prava umetnina kamnoseštva, kakor tudi s svojimi baročnimi okraski. — Kapela sv. Frančiška Ksaverija bo pravi biser umetnine in krasote s svojo bogato baročno štukaturo. Seveda bodo tudi stroški za vso to obnovo zelo visoki. Župnik sicer ni naložil iaranom nobenih prisilnih dajatev, pričakuje pa, da bodo tako župljani kakor tudi drugi prijatelji lepe cerkve sv. Jakoba pomagali župniku pri tako plemenitem delu in prispevali po svojih močeh za kritje izdatkov. — Pripomnimo, da bo danes trikratno darovanje za ccr-kvene potrebe in bo zadnje opravilo zvečer ob 7 z govorom msgr. ctol. kanonika dr. Al. Moharja in s Poluloče občinstvo v Belgrad opozarjamo, da se Je v Belgradu nanovo odprl ORAN D HOTEL - BEOGRAD Hotel je nanovo opremljen, razpolaga s tekočo toplo in mrzlo vodo, dvigalom, centralno kurjavo in kopalnicami. Cene sobam in jestvinam v resta vraciji so za 20 % nižje od prejšnjih cen. Občinstvu se priporoča hoieiir FILIP MAJIC Putnikove vesti Družba Putnik priredi izlet na Bled s posebnim vlakom 12. avgusta zvečer. Povratek v Belgrad 16. avgusta zjutraj. Cene vožnji Belgrad — Bled-Belgrad od 180 din naprei. Prijave sprejemajo poslovalnice Putnika v notranjosti do zaključno 6. avgusta. Udeleženci iz notranjosti imajo pravico do polovične vožnje do priključne postaje. Od 12. do 17. avgusta organizira Putnik družabno potovanje v Temišvar in Bukarešto. Potuje se s kolektivnim in osebnim potnim listom. Vožnja do Temišvara in nazaj do Belgrada 146 dinarjev, do Bukarešte in nazaj 540 din. Hotelski arangement 690 din. Festival slovenskih narodnih šeg bo 5. in 6. avgusta za časa Mariborskega ledna: Udeleženci iz Slovenije imajo pravico četrtinske vožnje, iz ostalih krajev pa kot obiskovalci Mar. tedna polovično vožnjo. Po naknadnih obvestilih bo Solunski sejem od 10. sept. do 1. oktobra. V tem smislu je treba popraviti nekdanje sporočilo o odložitvi seima. Po pooblastilu Narodne banke prodaja Putnik in vsa njegova zastopstva v državi ter vse pooblaščene banke ponovno do daljnjega ukaza italijanska kreditna pisma in hotelske bone pod dosedanjimi pogoji. štora. Doslej so zgrajene že kleti, ki so zaradi talne vode visoko nad zenico, tako da bodo tla pri-tlič a skoraj 4 m nad višino ceste. Stavba bo sedaj hitro rasla do strehe, ki l>o pokrita z bakreno pločevino. Na zunaj bo kemični institut obložen s klinker-opeko in bo verjetno do septembra v surovem dograjen. Ta gradbena dela bodo ve-jala okrog 2 milij. din Vsega skupaj je zaposlenih pri zgradbi okrog 50 delavcev. S Siamltevlml mesnimi in sadnimi Konzervami boste prav gotovo zadovoljni) 1 Za mestne reveže v stari cukrarni sta v počastitev spomina pok. g Karla Sossa darovala ga. Ev-genija in g. Evald Popovič 200 din, g. Janko Popovič pa 100 din; ga. Palmira Fajdiga je namesto venca na krsto pok. g dr. Šturma darovala 100 din; ga. Marija Vidmajer, trgovka na Tyrševi cesti 51, je podarila 33 kg suhega fižola in 15 kg suhega graha, Jezuitski kolegij v Ljubljani pa 105 kg kislega zelja. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. 1 Kopališče hotela »Slon« sporoča, da bo kopališče za časa snaženja do 20. t. m. zaprto. — Negovanje nog (pedikure) pa se bo tudi v tem času redno vršilo. 1 Jezike poučuje sloroupokojenee z najboljšim uspehom, in sicer francoščino in nemščino po dve uri enkrat na teden proti honorarju deset dinarjev, dvakrat na teden po dve uri pa po osem dinarjev. — Latinščino poučuje samo srednješolce nižjih razredov. Naslov pove tajništvo »Slovenca«. V domača letovišča Informacije: TUJSKOPROMETNA ZVEZ« Bohinj, Cerknica, Doleniske toplice, Dovje Mojs'ra-na. Gorje. Jezersko. Kostanjevica. Laško. Novo mesto Metlika, Pol ane ViSnja gora. Polževo Radovljica. Sevnica, Skofja l.oka, Tržič, Žirovnica Zastopnik PUTNIK. Ljubljana — TUJSKOPROMETNA DRUjlVA - 1 Slovesno praznovanje praznika sv. Ignacija Lojolskega. V cerkvi sv. Jožefa obhajajo danes slovesno praznik ustanovitelja Družbe Jezusove. Ves dan je izpostavljeno najsvetejše. Ob 8 slovesna sv. maša. Zadnja sv. maša ob 9. Zvečer ob pol 8 pridiga, pete litanije, zahvalna pesem in darovanje za cerkev. Ta dan morejo verniki, ki so prejeli sv. zakramente, dobiti popolni odpustek tolikokrat kolikorkrat obiščejo cerkev in molijo po namenu sv. očeta 6 očenašev itd. Verniki so vljudno vabljeni, da pridejo čez dan molit Jezusa ter se udeleže slovesnosti. Obiščite VIII.Mariborski teden! 1 Drugo romanje na Sv. goro pri Gorici bo 2fi. in 27. t. m. Zanj sprejemajo prijave še do 10. t. m. Pogoji so isti, kot so bili za prvo: vožnja od Rakeka v Trst in Gorico ter nazaj, vožnja po morju in z avtobusi iz Gorice na Sv. Goro ter nazaj 90 din. Do Rakeka drž me'a kupi vozni listek vsak sam. Dovoljena je polovična voznina na vseh progah v naši državi do Rakeka drž. meja. Hrana I. razreda stane 55 din, II. pa 25 din. Najbolje pa je. da si romarji vzamejo hrano s seboj. Prenočišče na postelji stane 20 din. Vozni red romarskega vlaka ob drugem romanju bo sledeč: 27. t. m. ob 7.45 odhod iz Ljubljane, ob 11.30 prihod v Trst, odhod iz Trsta ob 17.10, prihod v Redipul o ob 17.49, odhod ob 18.35. prihod v Gorico ob 19.20. 27. t. m. ob 14.15 odhod iz Gorice in prihod v Ljubljano ob 18.45. Na progi Ljubljana—Rakek in obratno se bo ta vlak ustavljal na vseh postajah, s katerih bo prijavljenih kaj romarjev. Prijave sprejema salezijanski zavod Rakovnik, Ljubljana S. Denfisf fillp Ogrlč Novo mesto radi renoviranja lokalov ne ordin'ra do 20.avgnsta Dr. Volavšek Josip zopet redno ordinira Dr. Blumauer ne ordinira do 5. septembra 1 Hrvatsko kulturno društvo rNnpredak* bo v svojem kakor tudi v imenu v Ljubljani živečih Hrvatov dalo opraviti v torek 8. t. m. v tukajšnji frančiškanski cerkvi ob 7 zjutraj svečano mašo-zadušnico za blagopokojnim učiteljem in voditeljem hrvatskega naroda Stjepanom Radičem. 1 Deklice odidejo na okrevanje v banovinski Mladinski dom v Kaštel Štafilič 8. avgusta. Prosimo, da se določene deklice zberejo 8. avgusta, točno ob 12.30 na zbirališču dvorišča palače Vzajemne zavarovalnice, Masarykova cesta 12. 1 Tridnevne duhovne vaje za učiteljice bodo v uršulinskem samostanu od 10. avgusta zvečer do 14 zjutraj. i Tombola Prosvetnega druilva Moste, ki bi morala biti danes ob 15 poleg cerkve Sv. Družine v Mostah, se zaradi nepredvidenih vzrokov preloži na nedeljo 3. septembra. Preden kupite tom-bolske tablice, obiščite razstavo glavnih dobitkov v Ljudskem domu v Mostah. Ogled dnevno od 18—22. Ob nedeljah ves dan. Delikatesna trgovina MENCINGER H. In DRUO naznanja, da se je preselila iz Sv. Petra cesta štev. 35 na Sv. Petra cesto 43 (dvoriiče) Slavnemu občinstvn priporoča za n&rialjno naklonjenost 1 Kemični institut je začel rasti iz tal. Za poslopjem tehnične fakultete za tehnično srednjo šolo gradi stavbno pod etje E. Tomažič iz Ljubljane stavbo kemičnega instituta ljubljanskega vseučilišča. Spomladi so dolgo časa zabijali 3 in pol m dolge železnobetonske pilote, na katere so nato betonirali z železom armirane temelje. Vsega skupaj so zabili 512 železnobetonskih pilotov, ki so skoraj še enkrat dražji, kakor bi bili leseni. Lesenih pilotov pa niso mogli uporabiti, ker na tem mestu talna voda včasih pada. včasih pa narašča in bi leseni piloti na zraku začeli trohneti. Utegnilo bi se potem ponoviti to, kar dela sedaj skrbi železniški upravi pri velikem borovniškem viaduktu. Temelji tega mogočnega mostu so tudi na lesenih pilotih, ki so pa v zadnjem času začeli trohneti, ker je izsušitev Barja povzročila tolikšen padec talne vode, da so začeli piloti trohneti. Posledice se tudi že kažejo, ker se nekateri temelji malenkostno useda o»in jih žel. uprava sproti utrjuje. Stavba kemičnega instituta, ki je široka 10 in dolga 59 metrov, je dobila v ozadju nekako na sredi dolžine skoraj 4 m širok in 14 m dolg prizidek, v katerem bodo stopnišča in stranišča. Ta prizidek ni bil v prvotnem načrtu in so se prizadeti činiteiji odiočili zanj šeie letos, potem ko se je izkazalo, da bo v stavbi primanjkovalo pro- 1 Telefonske kable polagajo r Ljubljani. Mestna telegrafsko-telefonska tehnična sekci a je začela sredi julija obnavljati in povečavati kabelsko omrežje v Ljubljani. Tako je bila zgrajena kabelska kanalizacija od carinarnice po vse) Vilharjevi cesti do Tyrševe ceste in čez železniški prelaz. Nadalje je bila kanalizacija zgrajena v (iorupovi ul. od Mir a do Dohrilove ulice, sedaj pa se gradi v Gradišču Ko bo kabelska kanalizacija narejena, bodo potegnili še skozi betonske cevi kabel, nakar bomo lahko odstranili tako nevšečne nadcestne telefonske vode Armiran kabel pa polaga tehnična sekcija kar naravnost v jarke od Go^upove ulice po Dobrilovi ulici do Groharjeve ceste ;n od Go-rupove ulice do mostu čez Gradaščico v Trnovem pred cerkvijo. V sredi mesta pa polaga armiran kabel na Cankarjevem nabrežju, in sicer od Ribjega trga do čevljarskega mosta. Obiščite VIII.Mariborski teden! Nova Štirinadstropna trgovska palača, last največje domače trgovske hiše v Jugoslaviji — Stermecki, Celje — je po izjavi uglednih strokovnjakov stavba, ki bi bila v vsakem oziru lahko v ponos vsakemu velemestu v Evropi Zato se je res vredno odzvati vabilu tvrdke Stermecki in si njeno pomembno stavbo ogledati brez obvez nakupovanja. Razdelitev prostorov je naslednja: Klet: 6teklo, porcelan, morska trava itd. V pritličju trgovina na drobno vseh potrebščin, ki jih ima človek sam s seboj. I. nadstr.: razpošiljalna in pisarne; II. nadstr.: prodaja tekstilnega blaga na debelo in sprejr-m tovarniških zastopnikov; III. nadstr.: skladišča kralkega blaga, perila in pletenin; IV. nadstr.; šivalnica. Ob dograditvi svo;e trgovske palače bo tvrdka Stermecki izdala poseben, umetniško izdelan cenik s krasnimi slikami v bakrotisku. Dasi je naklada cenika določena na 160.000 izvodov, priporočamo, da si cenik, ki je že v tisku, že sedaj naročite, ker je skušnja pokazala, da je zaradi velikega povpraševanja tudi največja naklada kaj hitro izčrpana. 1 K notici o novi avtobusni progi Ljubljana — Banjaluka—Sarajevo, katero je baje uvedlo avlo-podjetje Ljubljana Ekspres, sporoča Izletna pisarna M. Okorn, da je priredila izletne vožnje v Banja-luko, Sarajevo, Dubrovnik in Cetinje in ob tej priliki so videli avtobuse v Bosni in Dalmaciji, ne gre pa za kakšno redno progo. Vransko Blagoslovitev novega Slomškorega dc.ma bo imelo prihodnjo nedeljo 13. avgusta Katoliško prosvetno društvo. V zvezi s tem bo pred poldne pred novim domom veliko prosvetno zborovanje v proslavo 35-letnice društva in popoldne ob pol 4 velik telovadni nastop naše mladine. Vabimo vse naše prijatelje, da ta dan prihitijo od blizu in daleč k nam na Vransko ter s svojo udeležbo povzdignejo našo slovesnost. Prihodnjo nedeljo, na svidenje I Ljubljana, 6. avgusta Radio Ljubljana Nedelja, 6. avgusta: 8 Vesel nedeljski pozdrav (plošče) — 8.45 Na|)ovedi in poročila — 9 Prenos iz Ptuja: llej>ortaža sprevoda udeležencev slovesnosti ob priliki 700 letnice minoritskega samostana v Ptuju — 9 30 Prenos iz Ptuja: Slavnostna služba božja, vmes verski govor (prevzv. g. škol dr. Ivan J. Tomažič); med sv mašo ljudsko pet;e — 10 30 Prenos iz Rogaške Slatine: Ju-bile.ni koncert za 15 letnico oMoja pevskega in prosvetnega dru-tva »Sloga<; sodeluje 23 slovenskih pevsKih društev z moškimi in mešanimi zbori — 12.30 Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) — 13 Napovedi — 13.20 Duet harmonik (Brata Goloba) — 15 Prenos koncerta iz Ptuja: Pevski nastop ptujskega in Ijutomersekga pevskega okrož;a pod vodstvom zveznega pevovodje g. prosv inšp. Marka Baiuka — 17 Kineliojska ura: Gospodarska navodila in tržna poročila — 17 30 Prenos prontenadneg« koncerta iz Rogaške Slatine; dirigent: A Neffat — 18.30 aZ dobro voljo (plošče): 19 Napovedi in poročila — 19.30 Citraški trio »Vesna* — 19.40 Nac. ura: Začetek naših opernih izvedb in ustvarianj (dr. Miloje Mi;ojevič) — 20 Citraški trio*»Vesna< 20.30 Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine; dirigent: A. Neffat; 21 90 Balala;ke (plošče) — 22 Napovedi in poročila — 22 15 Kmečki trio Ponedeljek. 7. avgusta: 12 Mojstri harmonike (plošče) 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Klavirski koncert (g. dr. Danilo Švara) — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Zanimivosti — 19.40 Nac ura: Jovan Skerlič, nacionalni javni delavec (Živorad Jovanovič) — 20 Liszt: Ogrska rapsodija št. 2 — 20.10 Mesečni slovstveni pregled (g prof. France Vodnik) — 20.30 Za oddih (plošče) — 21 Prenos iz Luzerna: Simfonični koncert v okviru mednarodnega glasbenega festivala; vmes okoli 22 Napovedi, poročila. Drugi programi Nedelja, 6. avg.: Belgrad: 20 Vojaška godba. 21. Nar. pesmi. — Zagreb: 20 Massenetova opera »Manon«. — Praga: 20.10 Ork. in solisti. — So-»ija: 20. Vok. konc. 20.50 Operna gl. — Varšava: 20.15 Pesem in godba. — Budimpešta: 19.25 Vojaška godba. 22.05 Beethovnov godalni kvartet. 23 Ciganski ork. — Trst-Milano: 17.30 Simf. konc. — 21 Igra. 22.30 /bor. — Rim-Bari: 21 Opera Faust. — Dunaj: 19.20 Valčki. 20.15 Zabavni orkester. — Berlin: 20.15 Leharjev večer. — Hamburg: 19.30 Vi'agnerjeva opera »l eteči llolandec«. — Stuttgart: 20.45 Leoncavallova opera »Pagliacci«. — Mona-kovo: 20.15 Operna in operetna glasba. — Slras-bourg: 20.10 Operna glasba. Rokodelski oder Rokodelski oder bo uprizoril drevi na vrta Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12. veleko-ntično veseloigro »Navaden človek«, ki jo je spisal slavni komediograf Branislav Nušič Igra je polna komičnih zapletljaiev in izredno zabavna. Za novo igro je veliko zanimanje in priporočamo, da si vsakdo nabavi vstonniro v predprodaji, ki bo danes dopoldne od 10—12 in zvečer od 6—8 v Rokodelskem domu. Ob neugodnem vremenu bo igra v dvorani. Pričetek je ob osmih zvečet. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: dr. Kmet, Tyrševa 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar. Šelenburgova ul. 7; v ponedeljek : mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Rantor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Sladka gora pri Šmarju Ta krasna Marijna cerkev zopet vabi svoje pri atelje, častilce Marijine, da jo obiščejo v dneh od 12 do 14. t. nt., ko bo tukaj glavni romarski shod. Pobožnost se začne 12. t. m. ob 6 zvečer. Glavni dan je letos na nedeljo, 13. t. m Po običajnih pol>ožnostih v cerkvi bo priredilo ta večer ob 9 Prosvetno društvo še misterij »Slehernik« na prostem. Vstopnina: sedeži 10 in 6, stojišča 3 din. bo darovana za veliki zvon, ki ga romarska cerkev po vo.ini še ni mogla nabaviti. S pomočjo romarjev in dobrotnikov cerkve bi radi dosegli, da bi prihodnje leto že kraljeval v zdaj praznem stolpu veliki zvon in vabil ter pozdravljal bližnje in daljnje romarje. Zato ne pozabite letos na Sladko goro, čeprav je bilo že vse polno lepih in veličastnih prireditev. V tem zatišju, v lepem Marijinem svetišču bo največ prilike, obrniti pogled vase ter v miru in zbranosti poskrbeti za edino najbolj potrebno: rešiti svojo neumrljivo dušo! Prijatelji, častilci Marijini od blizu in daleč: Na veselo 6videnjel 700 letnico minoritskega samostana v Ptuju Župan dr. Remec o ptujski proslavi Ptujski minoritski samostan obhaja te dni 700 letnico svoje ustanovitve z velikimi verskimi in prosvetnimi slavnostmi. To proslavo spremlja z globokim veseljem in hvaležnostjo vse ptujsko meščanstvo. Saj je red iv. Frančiška prinesel od vsega početka našemu mestu obilno božjega blagoslova in sa manjši bratje skozi sedem stoletij neumorno delovali v verskem, narodnem in prosvetnem oziru med ptujskim prebivalstvom. Njihovo tiho domovanje je bilo vseskozi zatočišče za vse one, ki so bili potrebni njihove pomoči v kateremkoli oziru. Zato se v spominu na blagoslovno preteklost očetov minoritov v Ptuju in v trdnem zaupanju na enako bodočnost ves Ptuj zgrinja krog njih s hvaležnostjo, radostjo in s čestitkami: Pax et bonuml Dr. A. Remec, ptujski župan. Iz pisarne okrajnega tajništva JRZ v Ptuju. Pisarna okrajnega tajništva JRZ v Ptuju. Vseh svetnikov ulica 11, bo v ponedeljek, 7. t. m., zaprta zaradi proslave minoritskega samostana G poslanec M. Kranjc zato tega dne nc bo spreiemal strank. Uprava ptujske bolnišnice sporoča, da so zdaj vsa slikarsKa in pleskarska dela v zavodu že končana in da se bolniki zopet sprejemajo v prejšnjem obsegu. št. Ilj v Slovenskih goricah Fantovski odsek in Dekliški krožek prelepe obmejne šentiljske fare priredila v nedeljo, dne 20. avgusta popoldne oh pol 3 svoj telovadni nastop. Na sporedu so proste vae članov, članic, mladcev, mladenk in gojenk, od vsake skupine *e več lepih simboličnih vaj in orodna telovadba. Ves nastop bo spremljala močna ptujska mestna godba, ki bo držala zveste farane in drage goste tudi po končanem nastopu pri veselem razpoloženju. Po nastopu se vrši narodna zabava. Za okusna jedila in dobrega »Štajerca« je preskrbljeno. — Poslužile se nedeljske polovične karte in pridite ali r. vlakom, ki gre iz Maribora ob dopoldne ali* ob 1 popoldne. Zvez« za povratek 60 tudi leio ugodna. ¥111. Mariborski teden odprl Maribor, 5. avgusta, uancs dopoldne ob pol enajstih je bil VIII. »Mariborski teden« slovesno odprt. Na prostoru »Mariborskega tedna« so se k otvoritvi zbrali odlični mariborski in drugi gostje, med njimi zastopnik g. bana načelnik banske uprave dr. Trstenjak, mariborski mestni župan dr. Juvan, oba okrajna glavarja dr. Šiška in Eilctz, ravnatelj Mastnak kot zastopnik ministra prosvete, predsednik okrožnega sodišča dr. iludnik, zastopnik mestnega poveljnika polkovnik Radovanovič s poveljnik mariborskih vojaških edinic. zastopnika ordi-nariata stolna kanonika prelat dr. Cukala m monsg. Umek, predstojnik mestne policije Ko6, obmejni komisar Krajnovič, narodni poslanci M. Kranjc, Fr. Žebot, dr. Golia in Bjalec, župan iz Murske Sobote g. Hartner, prvi državni pravnik dr. Zorjan, upravnik carinarnice Micič, poveljnik orožniške čete kapetan Mavrič. zastopnik Tujsko-prometne zveze v Ljubljani dr. Ratei, zastopnik ljubljanskega velesejma dr. Dular in drugi mariborski zastopniki državnih in samoupravnih uradov, gospodarskih in kulturnih organizacij. Predsednik »Mariborskega tedna« g. dr. Lipold je svoj govor pričel z milijo na našega mladega kralja Petra II., kateremu so navzoči zaklicali trikrat »Živio«, nakar jc vojaška godba zaigrala državno himno. Nato jc pozdravil navzoče odličnike in sporočil, da so MT poslali brzojavne pozdrave predsednik senata dr. A. Korošec, predsednik Akademije znanosti in umetnosti dr. Krek, lavantinski škof dr. I. J. Tutna- žič. ljubljanski župan dr. J. Adlešič. Zagrebški in Beograjski zbor ter Putnik iz Beograda. V »vojem uvodnem govoru je predsednik dr. Lipold podčrtal pomen MT, okoli katerega se vsi Mariborčani enotni družijo, in poudaril pomen letošnjih prireditev in razstav. Za predsednikom dr. Lipoldom je spregovoril žu* pnn dr. Juvan, ki 6C jc v imenu občine zahvalil vsem odbornikom MT, trgovcem, obrtnikom in industrijcem, ki leto za letom sodelujejo in tako Mariboru ustvarjajo dobro ime in ugled. Nato je spregovoril zastopnik g. bana, načelnik banske uprave g. dr. Trstenjak, ki je s kratkim nagovorom proglasil VIII. Mariborski teden za odprt. Na povabilo predsednika dr. Lipolda so si gostje nato ogledali letošnje razstave. Najprej veliko tekstilno razstavo, ki kaže neverjeten razvoj in kvaliteto naše mariborske tekstilne industrije, nato pa prvovrstno organizirano razstavo naših obrtnikov, v katerih imenu jc goste pozdravil predsednik Slov. obrtnega društva g. Ivan Sojč. Gostje so si ogledali tudi ostale razstave ter 6o se o vseh laskavo izrazili, o celotnih razstavah pa ugotovili lep napredek v primeri s prejšnjimi leti. Mariborski teden je že danes privabil v Maribor mnogo gostov iz raznih kraev Slovenije. Zlasti mnogo jih jc prispelo v popoldanskih urah, največji naval pa bo brez dvoma jutri, ko bo v Maribor prispelo obilo gostov, ki jih zanima velik festival narodnih običajev in plesov. Festival slov. narodnih običajev Lep sprejem Belohranjcev na kolodvora Maribor, 5. avgusta. Danes se začenja v Mariboru prvi slovenski festival narodnih običajev, ki se vrši v okviru Mariborskega tedna kot samostojna prireditev. Že sprejem, ki ga je Maribor priredil udeležencem festivala, ki so se pripeljali danes dopoldne, je pokazal, da bo to izredna naroidna manifestacija. Z vlakom ob 11.30 so prisipeli danes v Maribor Belokrajinci. Bila je to močna skupina 120 ljudi, fantov in deklet v krasnih belokrajinskih narečnih nošah. Pripeljala sta jih v Maribor predsednik društva Bele Krajine dr. Bano in pa metliški župan Malešič. Na mariborskem kolodvoru so sprejeli Belokrajince skupine mariborskih dam v narodnih nošah ter več tisočglava množica. Ko je vlak za-vozil v postajo, je zaigrala vojaška godba pozdravno koračnico. Prisrčno in veselo pzdravljeni so gostje izstopili, nakar jim je izrekel mestni župan dr. Juvan v imenu Maribora dobrodošlico: Dragi Belokrajinci — izredno me veseli, da lahko kot župan pozdravim toliko lepih in pestrih narodnih noi iz lepe Bele Krajine. Iz vsega 6rca smo vam m Kaj bo danes na Mariborskem tednu? Ob 8.30 začetek lovskih strelskih tekem za pokal mariborske mestne občine na vojaškem strelišču v Radvanju; ob 9 obhod narodnih noš in narodopisnih skupin, ki nastopajo na velikem festivalu slovenskih narodnih običajev. Ob 10 druga prireditev velikega festivala na stadionu SK Železničarja na Tržaški cesti; ob 10 velika dravska regata čolnov vseh kategorij na progi Marilvor-ski otok—kopališče Kristian; od 11 do 1.30 pro-menadni konrert na razstavišču; ob 15 velika dobrodelna tombola Ženskega društva na Trgu Svobode; od 16.30 do 18 promenadni koncert na razstavišču; od 20.30 do 22 promenadni koncert na razstavišču. Hotel MARIBORSKI DVOR. Maribor ves komfort izvrstna kuhinja, solidna postrežba. Se priporoča FANI KVEDER m Pričetek jadralnih letalskih tekem. Včeraj zjutraj so se začele v Mariboru jadralne tekme. Otvoritev se je izvršila zjutraj ob pol 9 na tezenskem letališču. Navzoči so bili mestni župan dr. Juvan, predsednik Aerokluba ravnatelj Krejči, častni predsednik Aerokluba dr. Tominšek, magistralni ravnatelj Rodošek, ravnatelj Putnika Loos, predsednik Mariborskega tedna dr. Lipold ter zastopnik štaba zrakoplovstva v Zemunu inž. Cijan. Dosedaj je prispelo na tekmovanje 10 jadralnih letal, 4 iz 1'ančeva, 2 iz Zcmuna, 4 od Akademske jadralne skupine v Belgradu ter 5 motornih letal iz Zenuina, Zagreba in Pančeva. Ostala prijavljena tekmovalna letala prispejo še danes. Po otvoritvi so se tekme pričele ter so se dvignila v zrak tri brezmotorna letala. »Hermes« enoletni trgovski letaj, Maribor. Zrinjskega trg 1, sprejema dnevno prijave. Praktičen strokovni trgovski pouk. Nizka šolnina. Zahtevajte brezplačne prospekte. m Zanimivo priznanje. Bivši hotelir Mariborskega dvora in lastnik Nove švirarije v Rogaški Slatini g. Adam Črešnar je bil odlikovan na zadnji industrijeko-trgovsko-gostinski razstavi v Parizu odlikovan z zlato medaljo in diplomo. Vsekakor častno priznanje za našega domačega podjetnika! m »Vzajemnost«, društvo duhovnikov Lavan-tinske škofije v Mariboru ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek 7. t. m. ob pol 10 v bogoslovju. Ker so na dnevnem redu važne zadeve, naj se ga člani polnoštevilno udeležijo. ||Mf||E| kartolej voščeno platno, gumi platno LMULEJi in umemo usnje kupite na ceneje pri »Obnova", F. NOVAK. Jurčičeva ulica 6. m Tečaj za učiteljice gospodinjsko-nadaljeval-nih šol. Tc dni se je začel na dekliškem zavodu »Vesna« 14 dnevni tečaj za ljudskošolske učiteljice, ki nameravajo poučevati odrasla kmetska dekleta v gospodinjsko-nadaljevalnih šolah. Za tečaj je vladalo veliko zanimanje, posebno med mlajšim in obmejnim učiteljstvom. Banska uprava je zamogla zaenkrat sprejeti le 43 učiteljic. Tečaj vodi višji šolski svetnik lože Krošl iz Ljubljane, ki poučuje kmetsko psihologijo, pedagogiko, sociologijo in poslovanje. V tečaju poučuje še učiteljica Anka Mešiček metodiko, prof. Baš narodopisje, dr. Dor-nik kmetsko literaturo, dr. Vrtovec in dr. Benčan asanacijo vasi, nego dojenčkov in otrok, načelnik Brandner socialno skrbstvo na deželi in prof. Šiftar kmetijsko gospodarstvo. Tečajnice bodo priredile več izletov na mejo. m V Kaštel Štafilič gredo deklice v forek 8. t. m. z brzovlakom ob 13.45. Zato naj se zberejo ob 12.30 na hodniku frančiškanskega samostana. S seboj naj prinesejo vse potrebne reči in hrano za eno not hvaležni, da ste prišli na festival in na Mariborski teden. Prinesli ste nam svoje krasne običaje ter pripomogli, da bo festival lepa narodna prireditev, ki bo pokazala našo narodno samobitnost, višino slovenske kulture in slovensko narodno zavednst.« — Nato jih je pozdravil predsednik Mariborskega tedna dr. Lipold, v imenu belokranjske skupine pa 6e je zahvalil zastavni metliški župan Malešič, ki je bil takisto, kot njegovi rojaki, v pestri narodni noši. Pred kolodvorom so 6e Belokranjcem pridružile naše štajerske narodopisne skupine v narodnih nošah iz Lancove vasi, od Sv. Jurja ob Ščavnici in iz Baltincev. Nato se je formiral krasen in pisan sprevod z godbo na čelu, ki je odkorakal po Aleksandrovi cesti, Slovenski in Gosposki ulici na Glavni trg, kjer je bil razhod. Tisoči in tisoči meščanov so obrobljali vse ulice, po k*-terih so gostje šli ter so jih navdušeno in veselo pozdravljali. Ze prihod narodopisnih skupin v Maribor je bil krasna manifestacija ter lep uvod v festivalske slavnosti, ki so se pričele danes popoldne s prvim nastopom na stadionu SK Železničarja. m Zveza združenih delavcev se je preselila iz dosedanjih prostorov v Miklošičevi ulici 2 v nove prostore v Delavsko zbornico, Sodna ulica 9-1. Naznanilo I Mleko, mlečne izdelke, zelenjavo, sadje, kruh bonbone, čokolado, kekse, pivo v steklenicah in druge potrebščine, nudi Vam n a i ce nej e in ob solidni postrežbi novo otvorjena trgovina Mtiha župan. Maribor, TržaSho cesta 46 m Carinski dohodki so znašali v Mariboru meseca julija 7,956.324.25 din, od tega pa odpade na izvoz 72.213 din. Depozitov je imela carinarnica za 546.587.10 din. m Danes se poročita g. Fran Satler, odvetnik nri Sv. Lenartu v Slov. gor., in gdč. Vanda Vu-kova, hči dr. Ivana Vuka, sodnika stola sedmorice v pok. v Ljubljani. m Šoferski izpiti se vrše pri okrajnem načel-stvu Maribor-desni breg v četrtek 10. avgusta ob pol dveh popoldne. m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč vrši danes OUZD zdravnik dr. Karel Za-krajšek, Gregorčičeva ulica 4-II. Ne pozabite poskusiti vin HOTELA ..OREL' na veseličnem prostoru ..Mariborskega tedna" ali pa v restavraciji na Grajskem trgu. m Žetev smrfi. V bolnišnici je umrl v starosti 38 let Leopold Robič. — Na Tržaški cesti 64 je pokosila smrt železničarjevo soprogo Ivano Selin-šek, ki ie dočakala 67 let. Naj počivata v miru. m Krznarstvo P. Semko, Gosposka 37, vam nudi sedaj ceneje kožuhovino in krznarske izdelke. ni Tomšičevo ulico bodo prvo asfaltirali. — Včeraj so začeli mestni delavci s pripravami za aslalt iranje Tomšičeve ulice. Cestišče sedaj izpirajo z močnimi curki vode, da odstranijo ves prah. nato ga bodo popravili ter zatem pobrizgali z vročo asfaltno zmesjo, katero posujejo s peskom. To je najcenejši, pa tudi najmanj trpežen način moderne ureditve cest ter zadovoljuje le v ulicah, ki nimajo velikega voznega prometa. Primarlf dr. Jole riafs od 8. do 25. avgusta ne ordinira m Člani ZAKS. ki se udeleže tabora pri Mariji Snežni, posebno oni iz mariborske okolice, Slov. Bistrice in Braslovč naj bodo že pred 9 zbrani pred mariborskim kolodvorom, ker odide en avlo že ob 9 iz Maribora, zato da pripelje o pravem času duhovnika k Mariji Snežni. Drugi avto je namenjen za udeležence iz Ljubljane. V toliko je potni red spremejen. Dr. Milko Bedjanii II« ordinira do 2J. avgusta m Za radio sprejem pri odprtih oknih je izdala policija lastnikom sprejemnikov sledeča navodila: Lastniki radio aparatov se opozarjajo, da se strogo držijo odredbe, ki prepovedujejo uporabo radio aparata pri odprtem oknu od 22 zvečer do 7 zjutraj, ali sicer e temi aparati kaliti javni mir ali pa z nameravanimi preglasnimi oddajami radio prenosa žaliti nacionalni čut prebivalstva Prestopki se bodo strogo kaznovali. Restavracija kavarna Plianakl dvor A. Sanica, tik Glavnega trga. — Izborna kuhinja, prvovrstna vina — čez ulico znaten popust — solidna postrežba, lep senčnat vrt, salonsko kegljišče. m Predstojništvo mestne policije razpisuje nabavo štirisedežnega osebnega zaprtega avtomobila in motornega kolesa s prikolico. Ponudbe je vložiti do 12. avgusta Dri predstojništvu mest- I ne policija. I m Dve kolesi sta bil ukradeni v petek. Zmanjkalo je kolo trgovca Kurta Haiismaningerja, 1500 din vredno kolo »Brenaltor«, ki ga jo pustil v Jezdarski ulici pred Erhlichovo tovarno ter 1000 dinarjev vredno kolo »Opel« prevoznika Ivana tioleža izpred trafike na Aleksandrovi cesti 44. Dr. Perko do 23. avgusta ne ordinira m Najboljše Vam plača zlato in srebro Grajski urar Jan, Maribor. m Da se očisti Maribor nezaieljenih gostov, je policija napravila pred pričetkoni Mariborskega tedna obsežno racijo ter je ob tej priliki po-lovila 10 sumljivih 06eb. Narodni tabor v Slovenskih Konjicah Dne 27. avgusta 1939 bo v Slovenskih Konjicah velik narodni tabor na katerem govorijo naši ministri, senatorji in narodni poslancu Organizirajte po vseh občinah čim obilnejšo udeležbo! Štajerski kmet zboruje V središču prelepih Slovenskih goric, v Sv. Lenartu v Slov. goricah, bo v nedeljo, dne 3. septembra 1939 velika prireditev Kmečke zveze: »Slovenjegoriški kmečki tabor« z celodnevnim sporedom in sicer: Dojx)ldne cerkvena slovesnost z blagoslovitvijo prapora MKZ Sv. Lenart v Slov. goricah. Po blagoslovitvi tabor na prostem, na katerem govori med drugimi tudi g. minister Snoj. Po taboru pa bo na istem prostoru vprizoritev Petančičeve sodobne igre: »Slovenskega kmeta jjovest«. Na to prireditev in zborovanje vabimo vse slovensko ljudstvo, posebno Tebe, slovenski kmet, da spoznaš težave in ekrbi delovnega slovenskega ljudstva ob severni meji naše ožje in širle domovine, da skupno z nami manifestiraš za boljšo bodočnost slovenskega kmeta in se z nami navdušuješ za procvit in rast stanovske in nacionalne zavesti med obmejnim prebivalstvom, ki je kot tako, pač najbolj podvrženo tuji propagandi. V Sv. Lenartu v Slov. goricah naj bo ree nai nacionalno kmečki tabor, iz katerega smernic se mora razvijati nova bodočnost obmejnega prebivalstva, kateri naj bi bil manifestacija za svobodno in edino Jugoslavijo, za našega kralja in ideale slovenske samobitnosti. Vsak, komur srce kmečko in slovensko bije, naj prihiti na naš veliki dani Celjske novice 10 let celjskega mestnega avtobusnega podjetja Ob priliki 10 letnice obstoja celjskega mestnega avtobusnega podjetja smo pred kratkim obširno poročali o pričetku in razvoju te, za Celje tako važne gospodarske institucije, ki ima neprecenljive zasluge za tujski promet Celja, Savinjske in Logarske doline ter veže s svojim sijajno urejenim voznim omrežjem Celje tudi s Soteljska dolino, šmarskim okrajem in Dobrno, znanim letoviščem in zdraviliščem. Tekom 10 let je avtobusno podjetje pokazalo, kako potreben činitelj je Celjanom in prebivalstvu krajev, ki so bili poprej naravnost odrezani do me6ta. Posebno se je podjetje povzdignilo v letih, odkar ima vodstvo podjetja sedanji upravni odbor 6 predsednikom gosp. Antonom Fazarinccm na čelu. Zamenjali 60 stare neekonomične vozove za nove na pogon z nafto. Podjetje je že v letu 1936. nabavilo dva nova voza, ki sta bila plačana že v teku dveh let s prihranki na pogonskih stroških. Letos je podjetje nabavilo še dva nova voza, tako, da ima današnji vozni park 13 moderno opremljenih voz, od teh 7 na pogon z nafto, število sedežev znaša 326 ter se je od leta 1930. podvojila Posebno pažnjo posveča podjetje izletniškim vožnjam v tu in inozem-st vo. Potujoče občinstvo, zlasti izletniki in tujci ter inozemci se zelo poihvalno izražajo o moderno opremljenih avtmobilih, na katerih je vožnja vkljub slabim cestam v naših krajih zelo jjrijetna. Njihov donos se je v letu 1938. dvignil za 650% proti onemu iz leta 1930. in tvori sedaj skoro četrtino donosa celokupnc vozarine. Ves razvoj kažejo številke, ki se nanašajo na čas od leta 1929. do 30. aprila 1939. Prevožena kilometraža 2,254.151 km, inkaso na vozarini 13.883.148 din, inkaso na posebnih vožnjah 685.798 din, stroški vzdrževanja 2,055.941 din, pogonski stroški 4,016.522 din, upravni stroški 3,468.602 in javne dajatve 1,207.968 din. Vsi z veliko pozornostjo in veseljem zasledujemo napredek mestnega avtobusnega podjetja in želimo, da bi še napredovalo vse v korist Celja in krajev, s katerimi smo zvezani po avtobusih! Obiščite VIII.Mariborski teden! c Velika gasilska slavnost na Babnem pri Celju. Pred 19 leti so se na pobudo pokojnega g. Maksa Janiča zbrali na njegovem vrtu kmetje in fantje iz vasi Babno, Ložnica, Medlog in Lava, da bi ustanovili prostovoljno gasilsko četo. Ustanovni občni zbor je bil 9. maja 1920 in s tem dnem je začelo društvo delovati. Prvo leto je na-čeloval društvu g. Anton Hribernik, njegov marljivi tajnik pa je bil g. Gaberšek Josip. Po enem letu je bil izvoljen za načelnika g. Pišek Jože, ki je načeloval do reorganizacije gasilstva. Takrat je bil izvoljen za predsednika g. Jak še Franc, ki še danes predseduje četi. Začetno orodje čete je bila ročna brizgalna, dar rajnega Maksa Janiča. L. 1932. je dobilo društvo molorko in avtomobil, vse to pa so zbrali gasilci med dobrotniki, pri katerih se je najbolj izkazal Janič. Društvo šteje danes 33 izvršujočih članov in 42 podpornih. Ima svoj gasilski dom, modernizirano orodje, da nikakor ne zaostaja za drugimi društvi. O priliki 19 letnice si je društvo kupilo nov društveni prar por, katerega bo blagoslovil danes ob 3 popoldne pred kapelico ge. Janičeve na Babnem celjski opat g. Peter J u r a k. S to slavnostjo je združen tudi župni izlet in bo po blagoslovitvi nastop članov s prostimi vajami za kongres in nastop s plinskimi maskami, nato pa bo velika vrtna veselica. Pok rovileljstvo nad prireditvijo je prevzel podpredsednik narodne skupščine in narodni poslanec g. Alojzij Mihelčič. praporu pa botrujeta minister g. Franc Snoj in predsednik mestne občine g. dr. Voršič Alojzij. Slavnosti se bo udeležil tudi narodni poslanec g. prof. B i t e n c Mirko in drugi odličniki. c V Maria-Zell, znano romarsko postojanko, bo Putnikovo tridnevno avtobusno potovanje od 8. do 10. sept. Iz Maria Zeli se vožnja 9. sept. nadaljuje na Dunaj, kjer bodo potniki imeli priliko, ogledati si jesenski velesejem. Cena din 300 za osebo, vključno za skupni potni list. Prijave do 1. sept. pri Putniku, Celje, telef. 119. c Razstava malih Hvali v Crlju. Razstava malih živali je gotovo ena izmed najprivlačnejših in najzanimivejših prireditev na celjskem tednu. Marljivi celjski rejci so tako lepo uredili svojo razstavo, da jim je res lahko v čast in ponos. Tako lepe razstave ne zmorejo tudi največja društva. Tu se je res pokazalo, knj lahko napravi | stvarno delo in pridnost. Zato je dolžnost vseh Ce- ' ljanov in okoličanov, da si v znak priznanja ogledajo razstavo. Takšne razstave Celje še ni videlo I Razstavljenih je 197 živali, ki so nameščene v 76 kletkah. Od teh je 96 kokoši in 101 kunec. Od kokoši prevladuje štajerka. Od kuncev pa prevladujejo ovnači, ki jih je 40. Posebno izmed belih ovnačev je nekaj prvovrstnih živali, ki so vredne, da si jih človek ogleda. Tudi izmed du« najčanov, orjakov in činčilcev je nekaj prvovrstnih primerov. Na razstavi je tudi prenosna kur-nica, ki vzbuja splošno občudovanje, ker se da na lahek in hiter način sestaviti in zopet razstaviti. Prednost pri sestavljanju je tudi v tem, da pri sestavljanju ni treba žebljev. Na razstavi so tudi izdelki iz angorske volne, ki so odlično naravno sredstvo proti revmatizmu in išiasu. — Ta razstava je priprava Celjanov za veliko ba-novinsko razstavo malih živali, ki bo na jesenskem ljubljanskem velesejmu v času od 2. do 11. septembra in ki jo bo priredila kr. banska uprava. Razstava se zaključi danes. c Tudi v Celju vlada veliko zanimanje za IL jugoslovanski gasilki kongres v Ljubljani. Zelo zanimiva točka sporeda bo 14. avgusta ob 9 zvečer veličasten ognjemet. Ker je prijav zelo veliko, si pravočasno nabavite kongresno knjižico z znakom po ccni din 7 pri tajniku Prostovoljne gasilske čete v Gaberju. o Nedeljsko zdravniško službo za člane OUZD ima danes g. dr. Premšak, Cankarjeva 6. c Počitniška kolonija vajencev, o kateri je poročal »Slovenec«, se bo pričela jutri v Orli vasi pri Braslovčah. Jutri v ponedeljek 7. avgusta se odpelje 35 obrtniških vajencev iz Celja v Orlo vas pri Braslovčah. Z velikim razumevanjem podpredsednika narodne skupščine g. Alojzija Miliel-čiča in celjskega župana g. Alojzija Voršiča, so celjski salezijanci organizirali to počitnško kolo-njo, ki jo bo vodi g. dr. Jerko Družinčič. Sveži podeželski zrak, prijetni valovi Savinje, dnevni sprehodi po okolici bodo krepčali telo, razna primerna predavanja in zabave pa bodo obogatila duha in razveselila srca naših fantov. c 4 m globoko je padel na Frankolovem prf Celju 41 letni krošnjar Eranovič Peter iz Trnovelj pri Škofji vasi. Pri padcu je dobil težke poškodbe po glavi tako, da 60 ga morali pripeljati v celjsko bolnišnico. c Vsem blagim srcem, ki so nam pomagala, da smo se udeležili kongresa Kristusa Kralja, prisrčen Bog plačaj I Mali Križarji. c Sv. maša na Korošici bo v čredo, 16. avgusta v kapelici sv. Cirila in Metoda na Molički planini pod Ojstrico. Planinci vabljenil Pododbor U. R. O. I. R. Celje poziva člane rezervne oficirje, da pohite s prijavami za skupno potovanje rez. oficirjev iz dravske banovine v Belgrad in Oplenac, ki bo v dneh 5. do 8. septembra. Potovanje izključno v uniformi. c Umetniška razstava društva Slovenski lik v Celju 29 julija je bila odprta razstava del društva »Slovenski lik« v dvorani Mestne hranilnice v Celju. Razstavljenih je okrog 70 izbranih del. Na razstavi je najštevilneje zastopan Franc Kralj. Lojze Šušmerlj in Franjo Golob razstavljata lepo zbirko slik v različnih tehnikah. Posebno pozornost na razstavi pa vzbujajo dela Celjana kiparja Adalberta Lipičnika. Na tej razstavi razstavlja 5 portretov, katerih umetniška kvaliteta se lahko kosa z umetninami stare klasične dobe in obenem mod erne pariške šole. Najboljše njegovo delo je portret A.. Mihelčiča. Tudi ostali njegovi portreti ne zaostajajo za njim. Razstava je odprta še danes. c Uradni dan zbornice za TOI bo v torek 8. avgusta od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ul. c Industrijsko delavstvo z Jesenic in Javorai-ka v Celju. Z včerajšnjim jutranjim vlakom se je pripeljalo v Celje nad 500 delavcev industrijske družbe z Jesenic in Javornika S celjskega kolodvora so korakali z državno zastavo na čelu iu godbo v Gabcrje, k)er so si ogledali We«tnovo tovarno. Izletniki so vzbudili v Celju veliko pozornost Delavci so imeli e sabo harmonike in druge instrumente ter so po ulicah igrali. Vodil jih je g. inž. Zemljak. c Prevare bosanskega trgovca. Pred kratkim je poročalo časopisje o veliki prevari bosanskih preprogarjev v Murski Soboti, kjer se je posrečilo nekemu preprogarju, da je ogoljulal neko gospo za 20.000 din. Na prav isti način je skušal ogoljufati neki preprogar, ki je prišel na celjsko razstavo. Ker mu je primanjkovalo denarja, je šel k nekemu inženirju in ga prosil, da bi mu posodil 4000 din. Ta mu jih je seveda dal, prodajalec pa je zastavil preprogo, o kateri je trdil, da je perzijska in vredna 12 000 din. Med tem časom se j« g. inž. zanimal za kvaliteto preproge in ugotovil, da je preproga navadni tovarniški francoski izdelek iz bombaža in vredna 800 din. Na prav ietl način je ogoljufal neko gospo v Celju. Tej g(*pej ie prodal preprogo za 1.200 din, nato pa poslal k njej nekega moškega c prošnjo, da bi izročila preprogo, ker ima dobrega kupca ter z obljubo, aa ji bo denar vrnil. Gospa je preprogo dala, prodajalca pa ni bilo več k njej Celjsk« policiia preiskuje zadevo in je storilcu že na sledu. Od Drave do Savinje Beseda mariborskega župana Modernemu mostu so v sodobnem, gospodarskem in socialnem življenju naloženo Telike in težke naloge. Vedno bolj in bolj prevzema mesto vodstvo življenja; s tem vodstvom pa prehaja nanj tudi dolžnost reševanja mnogih vprašanj, ki segajo čez njegove meje daleč v podeželsko zaledje, odkoder se v mesto stekajo žile vsega njegovega življenja. Mesta so postala pljuča, k katerimi diha podeželje! Tako poslanstvo sili moderno mesto k čim močnejšemu uveljavljanju, skrajnim naporom in k mobilizariij vseh pozitivnih sil, ki jih je mogoče uslužbiti. Ena med oblikami uveljavljanja modernega mesta so velesejmi in gospodarske ter kulturne revijfe. Tudi Maribor si je tako revijo ustvaril v »Mariborskem tednu«, ki zdaj že osmič vabi obiskovalce v Maribor in jih seznanja z njegovim delom in življenjem. »Mariborski teden« si je z dosedanjim delom za naše mesto pridobil že mnogo zaslug. Zato sem vesel, da je »Slovenec« ob priliki začetka te odlične naše ustanove svojo današnjo številko posvetil Mariboru, njegovemu življenju in delu. Zavedam se, kako more časopisje sodelovati pri oblikovanju mestnega življenja. Mariborsko številko današnjega »Slovenca« kot mestni župan pozdravljam in ji ielim, da bi v polni meri dosegla svoj namen. Dr. Alojzij Juvan, mariborski župan. Pomen „Mariborskega ledna" za Maribor in njegovo zaledje Iz drugih člankov mariborskega dela Štajerske številke »Slovenca« je videti, kako v Mariboru živo klije gospodarsko, kulturno in ostalo življenje; kako je iz malih in skromnih začetkov bujno razraslo. Razumljivo, da je vse to življenje zahtevalo in iskalo izraza v instituciji, ki bi od leta do leta znala in hotela ne le domačinom, marveč tudi tujcem iz države in inozemstva pokazati bujno življenje mariborskega mesta. Prvi poizkusi, ki so v svojem delokrogu prva leta sicer uspevali, potem pa kmalu zopet zaspali, nekake gospodarske ali boljše obrtniške revije Maribora, so bile pokrajinske razstave v Mariboru, ki so pa leta 1922 prenehale. Vse do leta 1932 sličnih prireditev ni bilo. Sele v tem letu. ko je bila gospodarska kriza na višku, se je vršil sestanek zastopnikov gospodarskih, tujskopromet-nih, kulturnih in športnih organizacij, na katerem se je ustvarila uresničitev zamisli »Mariborskega tedna« kot trajne mariborske ustanove, ki bi naj od teta do leta prikazovala na svojih razstavah in prireditvah celotno mariborsko življenje — od gospodarskega do kulturnega — in v Mariboru s takimi prireditvami vabila tujce na obisk ne le Maribora, ampak tudi njegovega lejiega zaledja. Uspeh I. MT je dal poguma za novo delo. Že pred II. MT se je prireditveni odbor MT spremenil v zadrugo, s čimer je bila ustvarjena možnost, da ostane MT trajna institucija. S tem pa je bila tej mariborski instituciji, rekli bi, simpatičen značaj: poslovala ni po kakih pridobitve-nih vidikih in vse delo vodstva je častno, to se pravi brezplačno, s čimer je omogočeno, da vsa svoja sredstva daje na razjmlago za finaneiranje ali pa vsaj subvencioniranje tistih prireditev MT, mišljene so predvsem kulturne, ki same ne do-našajo dohodkov in se tako brez izdatne podpore MT ne bi mogle vršiti. Tak značaj in požrtvovalno delo vodstva pa moralna podjx>ra vse mariborske slovenske javnosti je dala MT tudi dovolj notranje sile, da se je poleg velikih ustanov Belgrajskega, Zagrebškega in Ljubljanskega vele-sejnia v manjših mestih mogla ohraniti le mariborska institucija, medtem ko so vsi drugi poizkusi drugih mest prej ali slej propadli. Danes uživa MT ne samo med jugoslovanskimi, marveč tudi med inozemskimi mesti velik ugled, pa tudi zanimanje zanj raste od leta do leta, kar zlasti jKitrjuje dejstvo, da se je tudi neko inozemsko mesto zanimalo za pravila, ustroj in poslovanje Mariborskega tedna. Dosedanje prireditve MT nam same jasno govore o njegovem pomenu za Maribor in njegovo zaledje. V teku svojega obstoja je MT organiziral najraznovrstnejše prireditve, ki bi jih mogle razdeliti v tri dele: gospodarske, kulturne in športne. Leto za letom se vršijo v okviru MT gospodarske razstave naše industrije, obrti, trgovine, kmetijstva, gozdarstva. Treba je pa pri teh gospodarskih prireditvah podčrtati, da jim ni bil namen gospodarski, to se pravi, niso bile organizirane kot sejmi, marveč kot revije, ki naj domačinu in tujcu pokažejo gospodarsko udejstvo-vanje in napredovanje gospodarstva na naši severni meji. Prav tako veliko skrb in pozornost, kakor našemu gospodarstvu, je MT vselej posvečal tudi slovenskemu kulturnemu življenju in zato sam organiziral in finansira! različne kulturne prireditve, ali pa skušal kulturne organizacije prido- biti, da so svoje velike letne prireditve vključili prireditvam MT. V tej zvezi je poleg veličastnih gledaliških predstav na prostem in monstre koncertov, omeniti razstave narodnih in umetnih slovenskih vezenin, filatelistično razstavo, zlasti pa temeljito in edinstveno »Jubilejno razstavo« lanskega leta ob priliki 20-letnice Jugoslavije, ki je pokazala življenje in napredek Maribora v zadnjih 20 letih na vseh področjih njegovega udej-stvovanja. Mariborski leden tudi ni pozabil mariborskega športa. Leto za letom je omogočal najraznovrstnejše športne prireditve, jih finansiral in podpiral ter tako javnost opozoril tudi na to plat udejstvovanja naše mladine in našega mesta, ki je danes v času športa in premišljene telesne vzgoje pač ni omalovaževati. Ce pomislimo, kolike množice tujcev od blizu in daleč, iz Jugoslavije in drugih držav, so pose- lile »se te mnogovrstne prireditve MT, ni težko ugotoviti njegovega jiomena za Maribor. V letih svojega obstoja je MT zvesto prikazoval življenje in napredek Maribora v vseh ozirih. S temeljitimi slikami svojega življenja je vabil v Maribor tujce in s tem pospeševal mariborski turizem v treh oblikah: v gospodarski, ker je privabljal v Maribor gospodarske kroge, v kulturni, ker je Mariboru približal vse, ki jim je mar spoznavanje nase kulture, in športni, s katerimi je klical v naše mesto športno mladino. Ce k temu pristavimo še, da je MT leto za letom ob priliki svojih prireditev pošiljal v svet na stotisoče propagandnih prospektov Maribora in njegove široke okolice, moremo reči, da je za tujsko prometno povzdigo Maribora storil ogromno in s. tem odprl v Mariboru dotok turizma z običajnem smislu besede. S tem pa je že tudi podan pomen MT za Maribor. Z revijami našega gospodarskega, kulturnega, nacionalnega in športnega življenja na-šega'mesta je Maribor pridobil veliko število prijateljev, ki poznajo in cenijo njegovo delo in živ-I ljenje, vedo, kaj je v gospodarskem in narodnostnem oziru in zato radi prihajajo vanj in iz njega dalje v našo severno slovensko domovino. Gospodarstvo Maribora Gospodarski razvoj Maribora v zadnjih dvajsetih letih je potrdil, da ima Maribor vse predpogoje, da postane in je važen gospodarski center ne le Slovenije, marveč vse države. Ugodna geografska lega ob važnih mednarodnih trgovskih poteh, ki niso ostala neopažena s strani političnih faktorjev že pred mnogimi stoletji, bližina meje, razmeroma cenena električna energija in dovoljna, pa inteligentna delovna sila, vse to je v zadnjih letih dvignilo Maribor med eno najpomembnejših gospodarskih središč. Razlogi, da je treba in da je mogoče iz nekdanjega malomeščanskega Maribora napraviti trgovsko in industrijsko mesto, so bili in so tako močni, da so premagali tudi predobro znane tendence v naši gospodarski politiki, ki bi bile v stanu ves gospodarski razvoj Maribora do kraja zavreti, če v njem ne bi bilo toliko naravnih in socialnih predpogojev za močan gospodarski procvit. Kmalu po vstopu Maribora v novo jugoslovansko državo se je Maribor pričel naglo gospodarsko razvijati. Kmalu po končani povojni gospodarski konjunkturi je gospodarski napredek sicer nekoliko zastal, toda Maribor si je našel rešitev; skoraj Aleksandrova eesta ob Mariborskem tednu preko noči je postal središče ene naših mladih gospodarskih panog — tekstilne industrije, ki je mestu prinesla vir novega gospodarskega življenja in kmalu postala ena prvih gospodarskih faktorjev Maribora. Mariborska industrija Do leta 1918 ni igrala mariborska industrija velike vloge. Naseljevala so se prej tukaj industrijska podjetja, kakor so jih poznala vsa predalpska mesta. Edina izjema so bile delavnice bivše južne železnice, ki so že pred vojno zaposlovale okoli 2000 delavcev. Predvojni Maribor je poznal predvsem mlinarsko in usnjarsko industrijo, pivo-varnarstvo in opekarne, mestna občina pa je imela med svojimi podjetji klavnico, vodovod, plinarno in kopališče. Mlinarske industrije je bilo po vojni kmalu konec. Maribor po vojni ni več mogel biti posredovalec med žitorodno Madžarsko in alpskimi deželami. Mlinarstvo je zato propadlo, rešilo se je le eno podjetje, ki je svoj obrat spremenilo v tovarno testenin. Tudi usnjarska industrija je kmalu prišla v krizo, da danes ni več toliko pomem ben faktor v mariborski industriji kakor nekdaj, propadlo je tudi pivovarnarstvo. Od nekdaj cvetoče panoge mariborskega gospodarstva je ostala le še majhna Tschelligijeva pivovarna. Marsikatera mariborska industrija je sicer v letih po prevratu propadla, vendar je na ruševinah teh zraslo kmalu novo gospodarsko življenje. Leta 1918 je postal Maribor periferna vhodna točka v novo državo. Hkrati je pričela v neposredni bližini Maribora, na Fali. delovati velika elektrarna s 50.000 konjskimi silami. Nove državne meje in cenen tok falske elektrarne sta Mariboru ustvarila povsem nove razvojne možnosti za industrijo, ki jih je Maribor tudi do kraja izrabil. Razne predvojne industrije Maribora je nadomestila tekstilna industrija, ki je predvojni Maribor sploh ni imel in ki se je kmalu tako razvila, da je po svoji gospodarski pomembnosti in po številu delavstva, ki ga zaposluje, daleč presegla propadle predvojne industrije. Prva tekstilna tovarna je bila v Mariboru ustanovljena leta 1920 v Melju. To je današnja Mariborska tekstilna tvornica. Isto leto je bila ustanovljena tovarna Zelenka in Co, lota 1920 je zgradila svoje obrate tovarna Doctor in Drug. leta 1923 se ji je pridružila Texta, leta 1926 tovar na Ehrlich, istega leta je nastalo tudi podjetje J. Hutter in drug. leta 1927 je začela obratovati tovarna svile K. Thoma, leto pozneje Zora d. d.. leta 1932 smo dobili Rrenovo tovarno, Jugosvilo. Hugo Šterna in Erno Klein, naslednje leto Atama. leta 1934 pa je prineslo rekord: ustanovile so se tovarne Marko Rosner, Jugotekstil, Mariborska tovarna svile, J. Vlach in Jan Barta. Leta 1936 se je osnovala tovarna Tekstilna družba v Košakih. pred dvema letoma pa je nastala tkalnica Novak in Co. V teku 18 let je tako v Mariboru in bližnji okolici nastalo dvajset tovarn, v katerih je zaposlenih okoli 250 uradnikov in nad 7000 delavcev in delavk, torej neprimerno več kakor po prevratu propadle industrije. Mariborske tekstilne tvornice izdelajo sedaj letno okoli 30 milijonov metrov raznega blaga. V zvezi z novo'tekstilno industrijo sta nastali še dve tovarni za tehnične potrebščine tekstilne industrije, ki zaposlujeta okrog 100 delavcev in nameščencev. Dasi je tekstilna industrija trenutno po številu delavstva in po gospodarskem pomenu na prvem mestu, so se tudi druge industrijske panoge v mestu in neposredni okolici v zadnjih letih lepo uveljavile. Poleg tekstilne industrije ima Maribor z okolico še okrog 90 industrijskih obratov, ki za poslujejo skupaj z železniškimi delavnicami blizu 6000 delavcev. Najmočnejša je kovinska in d u s t r i j a , ki šteje 12 obratov s 700 delavci Vsa ta industrija je nastala šele v povojni dobi medtem ko je predvojna doba poznala le kovinar sko obrt. Največji tovrstni podjetji sta Splošna stavbna družba in »Kovina« na Teznem. Prav nagel razvoj je zavzela tudi gradbena indu s tri j a z opekarnami in cementnimi izdelki. Po goj za razvoj ji je dal nagel gradbeni razvoj mesta in od leta do leta rastoča javna in zasebna gradbena podjetnost. Dočim so bila pred vojno v Mariboru le manjša gradbena podjetja, imamo sedaj nekatera tovrstna velepodjetja, ki se uspešno ude.i-stvujejo pri gradnjah železniških prog, velikih regulacijskih in cestnih delili po vsej državi. Opekarn ima Maribor danes sedem, od tega je Dervuškova že pravo velepodjetje. Mogočen je bil razvoj kemične industrije. ki zaposluje že 600 delavcev. Na prvem mestu je Tvornica za dušik v Rušah s 460 delov nimi močmi, drugo največje podjetje so Zlato rogove tvornice mila in pralnih praškov. Razen teh so v Mariboru še štiri tovarne za kemične predmete. Lesna industrija je bila pred prevratom v Mariboru precej močno razvita tei se je v prvih povojnih letih še rapidno dvignila pozneje pa je nastal zastoj v tej stroki ter je začela nazadovati. Nekatere velike žage so popol noma izginile ter je ostalo samo eno samostojne podjetje te stroke, dočim se je drugo preuredilo skoraj izključno za izdelovanje zabojev za eksport Ohranile so se tudi Žage, ki so priključene h grad benim podjetjem. Pohištveno industrijo u°.ni°i lrlJ.,ovarne- npkf,i |psnih industrij se je obdržalo tudi Se v okolici. Lepo se razvijajo tvor mre celu oze in lepenke, ki so se naselile v širšem mariborskem okolišu. Svoječasno najvažnejša je JOSIP BRANDL, naslednik, Maribor, tvornica orpelj in glasovlrjev opozarja cenjeno občinstvo na svojo razstavo domaČih izdelkov na Mariborskem tednu Gozdarska šola r Mariboru. bila v Mariboru usnjarska industrija, ki pa »e novim povojnim razmeram največ zaradi zastarelih obratov ni mogla prilagoditi. Edino Freundova tovarna usnja je ostala v polnem obratu. Na novo pa je nastala v Mariboru po vojni čevljarska industrija, ki šteje daneg tri večje obrate V iivil-ski stroki je mlinarska industrija shirala, le Franzovo podjetje se je obdržalo, ker je priključilo svojemu mlinskemu obratu tovarno testenin. Tudi industrija mesnih izdelkov se je po prevratu lepo razvila, pozneje pa je nastal zastoj zaradi oležkočenega izvoza. Tudi pivovarniška industrija je shirala, pač na smo dobili tovarno čokolade, industrije sadnih konzerv in sokov, bučnega olja ter dve tovarni likerjev. Zelo velik razmah je zavzelo tiskarstvo, ki je bilo pred prevratom v Mariboru slabo razvito. Naglemu porastu industrije v novi državi se ima Maribor zahvalili tudi pametni gospodarski politiki mestne občine, ki je nudila tovarnam pri naselitvi razne ugodnosti, kakor j>oceni stavbišča, razne davčne olajšave in — kar je najvažnejše — najcenejši industrijski tok za pogon elektromotorjev t Jugoslaviji. Zaradi tega je danes vsa mariborska industrija brez izjeme že elektrificirana, tudi one tovarne, ki — kakor v tekstilni stroki — nujno potrebujejo za svoi obrat paro ter inia|o velike kotlarne, raje upornbljajo za pogon stroje velike kotlarne, raje uporabljajo za pogon slroiev električno energijo, ki jim jo dobavlja me6tno električno podjetje. , Razvoj mariborske trgovine Maribor je bil že od nekdaj živahno trgovsko mesto. Ležal je na važnem križišču glavnih prometnih žil, ki so vezale jug in sever ter vzhod in zapad, poleg tega pa je bila zelo ugodna bližina Drave, ki se je zaradi pomanjkanja primernejših prometnih zvez dosti uporabljala kot prometna trgovska pot. Od zapada je prihajal v Maribor ter t-e je jioiiljal naprej predvsem les, od vzhoda pa žito, zaradi bližine Slovenskih goric pa se je razvijala vinska trgovina. Gradnja železnic je prinesla nov dvig mariborske trgovino. Karakteristična za predvojni Maribor je bila trgovina z vinom, deželnimi pridelki in lesom. Ostala trgovina je bila le lokalnega značaja. Ob prevralu je štel mariborski trgovski g remi j 33,"> članov. Po prevratu je nastal v Mariboru v trgovskem svetu nekakšen trenutni zastoj. Precej nemških trgovcev se je v prvih časih, po prevratu preselilo v Avstrijo, kar pa je bilo za razvoj slovenske trgovine le dohro. Število nepiških trgovcev je s tem precej nazadovalo Phč pa Se začel kmalu naseljevati v mettu nov mlajši slovenski trgovski rod. ki je n>tnnrivlj.it trgovine vseh mogočih strok, ki so si pridobile v teku 20 let sloves uglednih tvrdk ter segajo s svo im poslovanjem daleč preko mej ožje slovenske zemlje. Precej je bila prizadeta mariborska trgovina s prenosom raznih državnih in samoupravnih uradov iz Maribora v Ljubljano in druga mesla. Ta udarec pa se je izravnal z dvigom tekstilne industrije, k! je dala mestnemu in okoliškemu prebivalstvu nove možnosti zaslužka. Lepa bodočnost pa se obeta mariborski trgovini z dvigom tujskega prometa, ki se zaradi smotrene tozadevne propagande od leta do leta dviga Zlasti je omeniti ustanovitev »Mariborskega tedna*, ki je s svojimi prireditvami razširil sloves Maribora po vsej državi. Danes, po 20 letih, šteje mariborski trgovski gremij 600. V 20 letih torej ogromen prirastek, kar je nazoren dokaz, da se mariborska trgovina v svobodni državi krasno razvija. Razvoj se ne kaže samo v številu obratov, temveč tudi v poglobitvi izobrazbe trgovskega narašfnia in v socialnem zavarovanju trgovstva. Pred osvoboditvijo je imel Maribor le enoleten trgovski tečaj, ki je bil v zasebnih rokah. sedaj pa ima trgovsko akademijo, dveletno trgovsko šolo in več trgovskih enoletnih tečajev poleg trgovsko-nadal evalne šole za vajence. Mi-riborski trgovci so si osnovali svojo trgovsko in obrtniško holniAko blagajno, svojo Trgovsko samopomoč ter si snujejo tudi svoje trgovsko pen-zijsko zavarovanje. Izvozna trgovina Ne bomo rekli, da predvojni Maribor ni Imel nikake »izvozne', če smemo tako reči, trgovine, vendar »e ta zdaleka ne da primerjati z današnjo, ko je Maribor v Izvozni trgovini zaradi svoje lege ob meji zaigral odlično vlogo, vsaj gre preko njega skoraj ves naš sadni izvoz, lesni izvoz na Madžarsko, izvoz, živine in mesa v Nemčijo, pa tudi druge izvozne panoge izvoza v marsičem gredo preko Maribora. Za slovensko gospodarstvo je brez dvoma -najvažnejši izvozni produkt, ki gre preko Maribora. sadje. V zvezi s tem se je v zadnjem času pokrenila akcija za gradnlo silosa, ki bi olajšal izvoz, ker hi omogočal čakanje ugodnih izvoznih konjunktur in s tem pomagal sadnim producen-tom do boljših cen. na drugi strani pa bi tudi sadnim izvoznikom omogočit večje dohodke, zlasrti s tem. ker bi so sadje v mnogo manjši meri pokvarilo. kakor pa se je to doslej dogajalo v neprimernih skladiščih. Tudi uvozna trgovina Maribora ni majhna, saj rabi mariborska industrija mnogo surovin, ki prihajajo iz sosednjih severnih držav in o Čemer priča statistika mariborske carinarnice, ki jx>ve tudi mnogo o vlogi posredovalca, z južnimi kraji naše države, ki jo ima mariborsko mesto. Mariborska obrt Neizbežen tok Časa je prinesel tudi obrtnikom razne borbe za obstoj, ki jih nekdaj niso poznali, toda v tem pogledu je povsod po svetu ista slika. Mnogo predvojnih obrti ee je po prevratu zaradi ugodne konjunkture, ki |e prišla z novo državo, izpremenilo ter povečalo v industrijske obrate. Nekatere obrtne panoge, kakor Čevljarstvo in krojaStvo, so nazadovale zaradi novega pojava — industrijske konkurence, ki se je začela v povojnem času razvijati v vseh državah na svetu. Moderni čas je prinesel nazadovanje tudi kova*kl, tolarski, sedlarski obrti, zato pa so se začele r«vijat| razne avtomobilske in mehanične delav- Hotel in restavracija ZAMOREC nndl vsem cenjenim gostom prvovrstna jedila t*r najboljše vino lastnega pridelka. . Nizke cene, dobra postrežba. . Se priporoda M. W«lngerl, Maribor falafa Okrožnega urada za zavarovani« delarcev. Obiskovalcem Maribora I Oglejte si največjo izbiro nnsleAkeira tn češkega blaga v CKSKEM MAOAZ1NU, nasproti prertstojniitva policije. Kruh ..TURIST" od Feiertaga je poseben, rien, celo red i len, oatane s—10 dni aveJ. — Naibolj.e hranilo t« isletnike. Dobi se n« Bitrivikl t. 41. ttsTDssi tria H, » tnsvlni Sksis. » Ulici L skitkrs t. Is ss Msllskl cesti is. Modna trgovina ANTON PAS Maribor, Slovanska ulice 4 Xog*Tle« — Parilo — Šiviljske potrebičtn« niče ter elektroobH. V zadnjih 20 letih Je marl-Itorsko obrtništvo izvriilo tudi veliko delo za izobrazilo svojega naraščaja. S številnimi tečaji, z vzorno urejenim obrtnim šolstvom se Je dvignila izobrazba obrtniškega naraščaja, ki zavzema sedaj že ugledna mesta v mariborski obrti, izgradila so jo stanovska organizacija, velikega pomena razvoj obrti pa so postale vsakoletne razstave mariltorskih obrtnih |>oiiiočiiikov in vajencev na Mariborskem tednu Te razstave so neverjetno dvignile kvaliteto obrtnega dela v Mariboru, da uživa danes že upravičen slove« v vseh delih naše države. Mestna podjetja Ne smemo pri opisovanju razvoja mariborskega gospodarstva pozabili podjetij mariborske mestne občine, ki so se v zadnjih 20 letih neverjetno razvila. Kot smo že omenili, Je imela mariborska mestna občina pod nemško upravo Stirl podjetja — plinarno, vodovod, kopališče in klavnico. pa Se so bila slabo opremljena in so jedva vegetirala. Po prevratu pa so nastajala mestna podjetja eno za drugo, rodila jih je potreba Časa, razvoj gospodarstva in pa uvidevnost ter daleko-vidnost voditeljev, ki eo mestno gospodarstvo upravljali. V drugi polovici I. 1920. se je osnovalo v Mariboru mestno električno podjetje, ki se je v 20 letih razvilo v veleobrat. Danes ima to podjetje 56 transformatorskih postaj s 74«transformatorji. 180 km dolgo celotno omrežje, razširilo Je svoje področje na vso okolico in tja gori na severno mejo do Svečine, sega že po Slovenskih goricah, oddaja svojim odjemalcem 24,500.000 kilovat ni h ur na leto, v svoje omrežje, naprave, stroje itd. je investiralo 17 milijonov dinarjev ter daje danes najcenejši električni lok v državi. Maribor je po zaslugi pametne tarifne poHtike svojega električnega podjetja danes najbolje razsvetljeno mesto v Jugoslaviji, porabi na osebo največ toka ter se v tem pogledu lahko mirno kosa z največjimi in najnaprednejšimi mest« inozemstva. Zaradi elektrifikacije mesta je konzum plina v prvih povojnih letih močno nazadoval. Z intenzivno propagando pa je mestna plinarna svo^e obratovanje popolnoma preuredila na proizvajanje plina za kurjavo ter je podvojila s tem Število svojih predvojnih odjemalcev plina, ki so ga poprej uporabljali le za svečavo. Letos bo svoj obrat modernizirala z zgradbo komorne peči. Mestni vodovod je v povojni dobi znatno povečal svojo kapaciteto z modernizacijo In elektrifikacijo starih Črpalnih naprav ter z napravo novega ogromnega vodnjaka na Teznem. Mestna klavnica se je po prevratu povefcala ter popolnoma prenovila. Nabavile so ee naprave za omamljanje klavne živine z elektriko in strelnim aparatom, dvignila se je kapaciteta podjetja, predvsem pa se je temeljito prenovila in modernizirala hladilnica in tovarna za umetni led. V kla vnico je mestna občina Investirala po vojni okrog 7 milijonov din, ki pa se dobro obrestujejo ter je podjetje danes rentabilno. Velikega pomena za zvezo med mestom In okolico je mestno avtobusno podjetje, ustanovljeno leta 1026. Podjetje vzdržuje obrat tudi po mestu, ker Maribor nima tramvaja. Nekaj let je bilo podjetje pasivno, sedaj pa je zaradi uvedbe Dieselo-vih motorjev ter nadomestitve pogona pri bencinskih motorjih z zemeljskim plinom metanom svoj obrat tako pocenilo, da dela že z dobičkom. Podjetje ima nove moderne avtobuse. Mariborski otok je pač nnjlepši ponos mariborskega mesta. Naprava kopališča, ureditev pai ka in zgradba železnega mcwtu je zahtevala okrog 6 milijonov din investicij. Letni obisk kopališča, ki mu ni v celi Evropi enakega, znaša 80.1)00 kopalcev. Ostala podjetja mestne občine so: Mestni jtogrebni zavod, mestno kopališče v Kopališki ulici, Prodajalna MP, premoženjska uprava, grad-l»ena uprava. Mestna občina mariborska je vse svoje gospodarske obrate združila v eno podjetje ter ga je ločila od ostalih poslov svojega delokroga Delitev je bila posrečena zamisel. Doseženi so bili že prav lepi uspehi, ki bodo še lepši, ko se odstranijo še tu in tam obstoječe manjše hibe. Denarnlitvo Predvojni slovenski Maribor ni mogel glede denarništva postati odločujoč faktor v mestu, kjer jc bil kapitalno močan le tujec. Zato tudi do prevrata razen Posojilnice v Narodnem domu in pa Spodnještajerske ljudske posojilnice ni bilo drugih slovenskih denarnih zavodov. Oba zavoda pa sla imela tako vlagatelje in tudi posojilojemalce predvsem v okolici Maribora. Denarni zapovi, ki so poleg omenjenih slovenskih delovali ob prevralu leta 1918 v Mariboru, so bili sledeči: Osterreichisch-ungarische liank, Anglobank, Steiermarkische Esconiptbank, Marhurgerescomptbank, Aushilfskassenverein ter Mestna hranilnica, nato pa še manjši zavodi: Hranilno in posojilno društvo železničarjev ter hranilnica katoliških mojstrov. Državna avstro-ogrska banka je vodila borbo proti vsakemu poizkusu, da bi se okrepil slovenski kapital. Njej je z vso vnemo sledila tudi Mestna hranilnica, ki je tudi gledala na to. da je pomagala vsem drugim, le ne Slovencem. Ranke same so vršile svoje bančne posle s takratno Se ne posebno razvito industrijo, dočim so trgovci, obrtniki in hišni posestniki bili pri Mestni hra-nlnici. Vinarska lo sadjarska šola. Ob prevralu voditelji teli denarnih" zavodov niso mislili, da se bodo izvrSile tolike izpremembe. Vsi zavodi so se pripravljali, kako bodo vršili svoj posel tudi po sklenitvi miru. V Mestni hranilnici so še dne 18. oktobra 1918 ustanovili Kreditverein »weil voraussichtlich nach Friedens-bChluss sich eln grosser Geldbedarf zeigen wird.« Prevzem nemških denarnih zavodov se je izvršil razmeroma zelo počasi. V bežnem jiogledu se je ta prevzem izvršil takole: Narodna banka je šele v letu 1920 prevzela podružnico Avstrijsko-ogrske banke. Slavenska banka je prevzela Mar-burgereseomptbank. Jadranska banka je prevzela Steierni8rkische Esconiptbank. Podružnico Anglo-banke je prevzela Jugoslovanska udružena banka, Aushiltskassenverein je postal Mariborski kreditni zavod. Mestna hranilnica je dobila svojega slovenskega gerenta. Poleg teh prevzemov tujih podružnic in prevzema domačega zavoda Mestne hranilnice pa so se v Mariboru kmalu pojavile tudi podružnice raznih bank iz Ljubljane in Zagreba. Tako je kmalu priSla v Maribor Ljubljanska kreditna banka. tu je napravila svojo podružnico Centralna banka iz Zagreba. Slovenska banka in Trgovska banka iz Ljubljane. Gospodarska kriza pa je mnoge teh odnesla. V Maribor pa so prišle nove podružnice Prve hrvatske Stedionice, Zadruinogospodar-ske banke in končno tudi Celjske posojilnice, ko se je spremenila iz zadruge v delniško družbo. V razdobju 1918 do 1938 se je v Mariboru ustanovilo tudi več novih samostojnih zavodov. Med največje moramo imenovati Banovinsko hranilnico v Mariboru, ki je bila ustanovljena kot Oblastna hranilnica Mariborske oblasti. Ustanovila se je Krekova posojilnica. I. delavska posojilnica, Jugoslovanska hranilnica, štajerska hranilnica. Delovanje denarnih zavodov je hotela dirigirati tudi mestna občina, ker je v mestu primanjkovalo stanovanj in je zahtevala, da mora vsaka banka imeti svojo hišo. Res so banke poskrbele za to, da so dobile svoje hiše, toda pokupile so stare, le Zadružna gospodarska banka je zidala novo hišo, pa je imela to nepriliko. da je prišla z zidanjem ravno v dobo inflacije. Posojilnica v Narodnem domu je imela izpred vojne dobe svojo hišo. Spodnještajerska ljudska posojilnica pa si je kupila hišo v Gosposki ulici. Banovinska hranilnica si je sezidala novo veliko palačo. V poslovanju so bili mariborski denarni zavodi solidni. Imeli so to srečo, da se jim tudi v zadnji denarni krizi, kljub temu, da so bili težko prizadeti zaradi povezanosti z drugimi zavodi, ni bilo treba jtoslužiti zaščite. Danes v Marilioru vodilni domači samostojni zavodi Spodnještajerska ljudska posojilnica. Mestna hranilnica in Posojilnica v Narodnem domu vsi normalno poslujejo in Mariborčani se jih vedno bolj oklej>ajo. Bančne podružnice so zaradi svojih central bile vse brez izjeme deležne zaščite. Banovinska hranilnica bo pa gotovo v doglednem času postala le podru?,niea ljubljanske banovinske hranilnice, kakor hitro l>o izšla uredba o banovinskih hranilnicah. Ko gledamo nazaj na vse prestale krize, moramo mariborskim vodilnim domaČim zavodom čestitati, da so vse te krize tako odlično prestali. Gotovo je tudi to danes dokaz, da so Mariborčani zmožni, da vodijo narodno denarno gospodarstvo. Ni bilo pomoči od zunaj, dasi je bila potrebna, ni pa bilo treba seči po zaščiti. Tudi mariborska podružnica Narodne banke je zadnja leta z veseljem spremljala ugoden razvoj teh domačih denarnih zavodov. Nove naloge Jasno je. da Je silen gospodarski razvoj našega obmejnega mesta Maribor postavil pred povsem nove naloge, ki jih doslej ni poznal ali vsaj v toliki meri ne. Predvsem gre za Se večjo gospodarsko ojače-nje slovenskega življa. V prikazu naše trgovine in obrti smo sicer mogli opozoriti na dejstvo, da so se slovenski trgovci in obrtniki krepko uveljavili in da so zasedli prvo mesto. Povsem drugačno tozadevno sliko nam nudi mariborska industrija. Reči je treba, da se v tej panogi našega gosjx>dar- skega življenja ali zaradi pomanjkanja kapitala ali zaradi premajhne podjetnosti slovenski živelj ni uveljavil in da zato v industriji prevladujejo tujci. Zlasti v tem narodnostnem momentu našega gospodarskega življenja nas čaka v bodočnosti še mnogo dela, trudov, pa tudi vzgoje, da bo slovenski živeli tudi v industriji razvil svojo delavnost. Zaradi znanih razmer in mišljenj se mariborskim gospodarskim krogom in vsem, ki so jim znana socialna vprašanja, ki so nastala v zvezi z novim gospodarskim razvojem, stavlja le pre-čestokrat vprašanje, kako ohraniti Mariboru vse to, kar si je v zadnjih letih v gospodarskem oziru ustvaril. To. je tudi ena najj>oglavitnejših gospodarskih nalog Maribora, ki mora vse storiti, da mu zgrešena mnenja in naziranja ne bodo uničila, kar za svojo bodočnost nujno potrebuje. Ne sme dopustiti, da bi se industrija selila drugam in za seboj pustila malovredne prazne tovarniške objekte in tovarniškega dela vajeno delavstvo. K reševanju te naloge pa seveda niso poklicani le javni faktorji, marveč tudi industrija sama, ki more v tem oziru sama mnogo storiti, kakor je to Mariborski grad pokazal tovarnar Hutter, ki si bo s saniopomočjo ustvaril možnosti za nemoteno poslovanje svoje tovarne na ta način, da bo v novih tovarniških objektih izdeloval blago le za izvoz in se s iem za vselej rešil deviznih skrbi, ki so v zadnjem letu trle zlasti tekstilno industrijo. Z močnim gospodarskim razvojem pa so bile Mariboru naložene nove, velike in težke naloge v socialnem oziru. Razumljivo, da dvig gosjx>dar-skega življenja ni ostal brez posledic na socialno strukturo mariborskega mesta in njegove okolice, ki se bo slej ko prej pridružila mestu in tako ustvarila veliki Maribor. V mestu in njegovi okolici se vedno bolj naseljuje delavstvo, odstotek proletariata vedno narašča in z njim težke skrbi mladinskega, delavskega, starostnega in stanovanjskega skrbstva, na kar je treba že sedai misliti, da nas čas ne bo zalotil nepripravljene, kar bi v danem trenutku v Mariboru povzročilo ne le težko socialno, marveč tudi gospodarsko krizo. Tema dvema, narodnostni In socialni nalogi, se pridružujejo še mnoge druge, vendar bi pisanje o njih Že presegalo okvir tega članka, ki mu je bil namen jx>dati kratek in najsplošnejši oris mariborskega gospodarskega življenja. \ Dr. Ivan Dornlk: Kulturno življenje Maribora C »Predmete, ki dajejo življenju smisel in ceno, ali pa, ki po kakšni ideji, ki jo utelešajo, dobe smiseln pomen, hočemo imenovati kulturne reči. Prinašajo tudi korist, toda šele v drugi vrsti. Če je korist na rvem mestu, korist, ki po svoji glavni nalogi življenje ajša in dela prijetno, tedaj govorimo o civilizatorič-nih predmetih. Nega umetnosti in znanosti in široko razumevanje za to dvoje, visoki nravni nazori, ki se v življenju uresničujejo in dobe trajnost, urejen šolski pouk in možnost višje in najvišje izobrazbe, neka popolnost in enotnost družabnega, nravnega in verskega življenja, pravična presoja in razvrstitev življenjskih vrednot in iskajoči čut za smiselno življenje — to so kulturne vrednote, ki, tudi ločene in vsaka sama zase, pričajo o kulturnem 6tanju.« — Ce premislimo te besede, ki jih je zapisal sloviti Stanishv pl. Dunin-Borkovski, S. J., in če obrnemo pogled na Maribor, se moramo vprašati, koliko in kako goji to mesto tiste stvari, ki dajejo življenju smisel in ceno, ali ki po ideji, ki jo utelešujejo, dobe smiseln pomen. Vidimo, da so civilizatorična prizadevanja zadnjih dvajset let Mariboru lice že čisto preobrazila. Civilizacija in kultura pa sta priklenjeni ena na drugo kakor nekaka skrivna zaveza, zavozlani ena v drugo s črtami, ki jih ni mogoče razmotati; vendar pa sta zopet obrnjeni ena proti drugi kakor dve sovražni sili; izpodbijajoč ena drugo, pogosto ena drugo izključujoč in ki vsekakor hodita po lastnih, zaprtih potih. Kakšen je torej duhovni obraz Maribora, kje jc viden in kje, v katerih ustanovah dobiva svoj izraz? Zgodovinsko društvo Matica vsega kulturnega prizadevanja v Mariboru in največja slov ensko-štajerska organizacija je Zgodovinsko društvo v Maribora. Ustanovilo se je na pobudo rajnega prelata dr. Franca Kovačiča 1. 1903. Ko se je namreč vrnil dr. Kovačič iz Rima, kjer je študiral, je bil položaj Slovencev v Mariboru vprav sramoten: nemški sodeželani so imeli ne samo deželno Historično društvo v Gradcu, temveč tudi na Sp. Štajerskem »Muzejsko društvo« v Celju in Ptuju, 1. 1913 se je ustanovilo tudi nemško društvo v Mariboru, nekoliko pozneje celo v Laškem, Slovenci pa niso imeli niti ene take organizacije. Okoli 1. 1902— 1903 je sicer bil v Mariboru »Znanstven klub«, brez določenih pravil in oblastne prijave. Udje — po večini duhovniki — so se shajali vsak teden po enkrat v škofijski pisarni. Obravnavala so se znanstvena vprašanja, največ filozofska, zgodovinska in umetniška. Pri teh sestankih se je dodobra prerešetalo tudi vprašanje o ustanovitvi zgodovinskega društva. Dr. Ko-vačiču je bila dana naloga, naj se obrne v tem vprašanju na širše kroge slovenskega izobraženstva. Doktor Kovačič je vprašal za mnenje takrat odlične slovenske znanstvenike v tujini in doma in vsi so misel navdušeno pozdravili. Tako je bilo 1. 1903 ustanovljeno Zgodovinsko društvo. Po politični, gospodarski in kulturni diferenciaciji je pomenilo zaključek in vrhunec slovenskega štajerskega narodnega preporoda (Franjo Baš). Isto leto je postal dr. Kovačič predsednik Muzejskega društva v Mariboru, 1. 1905 pa je Zgodovinsko društvo začelo izdajati 6voje glasilo »Časopis za zgodovino in narodopisje«, čigar uredništvo je po prof. Kaspretu prevzel dr. Kovačič in mu ostal urednik do svoje smrti. Sedaj ga urejuje ravnatelj Študijske knjižnice v Mariboru, prof. Janko Glaser. Vsa znanost v Mariboru je torej združena z delovanjem Zgodovinskega in Muzejskega društva. Delo Zgodovinskega in Muzejskega društva pa je rodilo Študijsko knjižnico, ki je največja znanstvena pridobitev v zgodovini Maribora. Znanstveno delo, ki ga je začelo Zgodovinsko društvo, pa je bilo nemogoče brez primerne knjižnice. Maribor prej ni imel nobene javne knjižnice v znanstvene namene; treba je bilo hoditi v Gradec in na Dunaj. Od svojega početka je društvo delalo na to, da ustanovi v Mariboru veliko javno knjižnico za spodnještajerske Slovence. Z odlokom 16. dec. 1918, št. 194, je takratna narodna vlada na opozorilo Zgodovinskega društva, naj začasno uredi dopošiljanje obveznih izvodov ter naj pri tem tudi upošteva knjižnico Zgod. društva v Mariboru, to storila in s tem tudi indirektno priznala knjižnico kot javno. Nato sta Zgodovinsko in Muzejsko društvo z mestno občino uredila javno knjižnico, ki posluje danes z imenom »Študijska knjižnica v Mariboru«. Dala sta občini na razpolago svoji knjižnici z vsemi knjigami, pridržala sta si do njih le lastninsko pravico. Knjižnica ima znanstveni in občeprosvetni namen m šteje danes okrog 40.000 zvezkov. Osebje nastavlja mestna občina na predlog kuTatorija; sedaj jo vzorno vodi ravnatelj prof. Janko Glaser. S tem, da je Zgodovinsko društvo že 1. 1903 ustanovilo tudi društveni arhiv, je pripravilo temelj Pokrajinskemu arhivu v Mariboru, ki ga upravlja arhivar prof. Franjo Baš. Brez arhiva je pravo znanstveno delo nemogoče. Rešilo in zbralo se je vse, kar se je dalo kje dobiti. Muzej, ki je imel toliko težav in kri-ževih potov zaradi prostorov, je dobil sedaj dokončne prostore v Gradu. S tem je mariborska občina napravila veliko kulturno dejanje. Po prevratu je 1. 1920 prej nemško Muzejsko društvo, ki je bilo od 1. 1919 pod varuštvom. dobilo v odboru slovensko večino; muzej Zgodovinskega društva se je združil z mestnim muzejem, ki mu je bil 1. 1924 z dovoljenjem škofa dr. Karlina pridružen tudi diecezanski muzej. »Zasluga Zgod. društva v Mariboru ie, da niso Slovenci v Mariboru vzeli v posest le dela tujega truda, marveč da lahko pekažejo tudi na svoje delo« (dr. Franc Kovačič). »Vzgojno središče« Kulturno in znanstveno zelo važna je »P e d a -g o I k a c en t r a 1 a« (vzgojno središče) v Mariboru, ki je 1. 1921 kot »Pedagoško-didaktiški odsek« učiteljskega društva v Mariboru m bližnji okolici začela s svojim delom. Ta Pedagoško-didaktiški odsek se je še isto leto osamosvojil kot »Pedagoško-didaktiški krožek«, ta pa je 1. 1928 na občnem zboru prejel naslov »Pedagoška centrala«. Svoje delovanje je P. c. razširila sprva na vso mariborsko oblast ter do ustanovitve P. c. v Ljubljani 1. 1936 tudi na dravsko banovino. Združevala je v sebi pedagoške delavce, ki zavzemajo s svojim udejstvovanjem v območ|u teoretične in praktične pedagogike, psihologije in didaktike vidna, vodilna in častna mesta. Njen namen je: organizacija pedagoškega dela v dravski banovini, po potrebi ludi izven nje; proučevanje aktualnih vzgojnih problemov in prizadevanj ter izsledkov v psihologiji, pedagogiki in didaktiki; samostojno izsle-dovanje psiholoških in pedagoških dejstev; ustvaritev stikov med šolo in domom, da se popularizirajo; zlasti pa tudi izvajajo novodobna pedagoška načela; utrditev stikov med posameznimi učiteljskimi kategorijami, da se vrši vzgojno delo sporazumno. — Ako pa je hotela P. c. s sistematičnim delom doseči svoj namen, si je morala ustanoviti svojo lastno knjižnico. Danes šteje njena knjižnica 3024 najboljših in najizbranejših del, tako da je ena navečih pedagoških knižnic v državi. Največ del je iz območja didaktike, pedagogike, psihologije, šolske politike in organizacije, nato iz filozofije, umetnosti itdč; razen tega ima knjižnica doslej 46 različnih vzgojeslovnih, oziroma mladinoslov-n.h revij. Od leta 1922. je imela 16.750 izposojevalcev, ki so zbrali 7.600 knjig. •— P. c. vzpodbuia uči-teljstvo k učenju slovanskih jezikov, od L 1922-1923 je prirejala večerne diskusijske sestanke, na katerih je bilo 82 predavanj; 1. 1931-1932 so se ustanovile »delovne zajednice«, ki so na svojih sestankih razpravljale o reformi pouka na posameznih učnih stopnjah; uvedla je skupinske pedagoške ekskurzije, njeni posamezni udje so se udeležili raznih mednarodnih kongresov v zamejstvu, ali pa šli na študijska potovanja. Za nadaljnje izobraževanje učiteljstva je dajala pobudo s počitniškimi pedagoškimi tečaji in prirejala izredna predavanja ter klicala zanja priznane znanstvenike iz tujine. Organizirala je osem pedagoških tednov s 46 predavanji, katerih sc je udeležilo nad 6.000 oseb. Z društvom »Šola in dom«, ustanovljenm leta 1932-1933, je v najtesnejši zvezi. Z njegovim sodelovanjem pripravlja v Mariboru in drugod vzgojne posvetovalnice. Za popularizacijo pedagoških načel je začela izdajati 1. septembra 1937 Roditeljski list. vedno vprašanje financ; kajti dohodki niso v sorazmerju z izdatki. Ti pa so potrebni, da se gledališče izpopolni in izboljša. Umetniški klub v Mariboru je dal tudi pobudo za zgradbo novega poslopja, ki bi bilo tako silno potrebno. To stvar prerešetava in razmišlja sedaj poseben odbor. — Ob priliki dvajsetletnice ljubljanske drame in proslave spomina Cankarjeve smrti je 7. februarja letos gostovalo mariborsko gledališče v Ljubljani. Po tem gostovanju je dne 10. februarja v »Slovencu« zapisal prof. France Ko-blar tele besede: »Ta važni dogodek je obnovil vprašanje umetniške vzajemnosti med Ljubljano in Mari-boron^ pokazal njen pomen in dejanski uspeh; dokazal je tudi, da je dejanje lažje kakor sama misel. Vsaj dve, tri predstave na leto, najboljše in najvrednejše, bi morala Ljubljana in Maribor izmenjati in tako pripraviti živo zvezo slovenske gledališke umetnosti.« O. Župančič pa je ob tistem gostovanju nagla-sil veliki narodnoobrambni pomen mariborskega gle- Učiteljišče šolskih sester Gledališče Za najsilnejše doživetje naredi pesniško formo najbolj učinkovito gledališče. »Če kateri narod zanemarja pesništvo in gledališče, je nevarnost, da usahne najbogatejši vir njegove duševne kulture, kar je danes dvakrat usodno, ko je vendar že premnogo ljudi, ki so izgubili živo zvezo z religijo, to najmočnejšo, človeka dvigajočo moč; užitek prave in velike umetnosti je skoraj edino še, kar nas dviga nad muko vsakdanjost življenja,« pravi Jakob Overmans. Narodno gledališče v Mariboru bo leto«, septembra, praznovalo svoj dvajsetletni jubilej. V prvem desetletju je bilo veliko negotovosti, toda zaupanje v lastno moč in vztrajno delo sta storila, da danes je, da ima že svojo tradicijo in svoje občinstvo; — Dne 14. julija 1861 je bila ustanovljena v Mariboru Slovanska čitalnica, ki je bila kulturno središče mariborskih Slovencev. Prirejala je besede in gledališke prireditve, 14. avgusta 1909 pa je vso skrb za gledališke prireditve prevzelo dramatično društvo; to je imelo svoj oder v Narodnem domu. Dramatično društvo si je v svojih pravilih nadelo nalogo, da ustanovi v Mariboru gledališče s poklicnimi igralci. Pred prevratom seveda ni bilo mogoče misliti na kaj takega, v lastni državi pa je dramatično društvo prevzelo pobudo za to. 22. junija je bila sklicana anketa v zadevi stalnega gledališča v Mariboru, 2. julija 1919 so že igrali tu ljubljanski igralci, nato pa je vzel gledališče v zakup Hinko Nušič, ki je pripeljal s seboj četo marljivih, požrtvovalnih in navdušenih igralcev. Gledališče je bilo odprto 27. septembra 1918 z Jurčičevim Tugomerom. Nučičeva idejna smer je šla v domačo odrsko ter izbrano svetovno literaturo. Repertoar je bil večinoma v drami, opera se še ni mogla razmahniti. Vsaka premiera je pomenila takrat v Mariboru dogodek. Da bi privabil čim širše sloje in okoličane, je uprizarjal Nučič tudi ljudske igre. — Po Nučičevem odhodu je prevzel vodstvo Valo Bratina. Ta je z Milanom Skrbinškom izdelal literaren in izbran, za takratno občinstvo pa še pre-težak repertoar; zato je občinstvo počasi začelo izgubljati zaupanje v dramo. Ko je prišel gostovat kot režiser iz Ljubljane Šest, se je v občinstvu zopet začela buditi vera v dramo. Za Bratino je prevzel upravo Narodnega gledališča dr. Radovan Brenčič, ki ga še danes preudarno in skrbno vodi. — Že Nučič je imel poleg drame in operete tudi opero. Toda prava stalna operna sezona se je začela šele 1922-1923 pod vodstvom dirigenta Andre Mitroviča. V šesti sezoni pa je zmanjšana državna podpora povzročila propad opere, vendar sc je držala še eno sezono, nato pa je je bilo konec. Upravnik dr. Brenčič je ponovno poskusil z njo v zadnjih dveh sezonih, in z uspehem: obisk občinstva in njegova vnema zanjo sta dokazala, da je potrebna, da jo občinstvo hoče imeti. Toda najtežji problem Narodnega gledališča v Mariboru je še dališča fer njegovo pogumno in požrtvovalno delo. In če je res, »da je Narodno gledališče v širšem pomenu ... vsa poklicna slovenska gledališka umetnost«, in da je zato »podobo ljubljanskega gledališča treba dopolniti z delom, ki ga opravlja mariborsko narodno gledališče«, kakor je zapisal France Kohlar v Spominskem zborniku Slovenije, str. 313, potem je mariborsko gledališče potrebno več podpore in vredno večje ljubezni. Lepa umetnost Prvo organizacijo maribor. likovnih u m e t -nikov je poklical v življenje prof. V. Cotič. Razstava 1. 1920 je združila vso- umetniško produkcijo Podravja. Cotič jc ustanovil klub »Grohar«, ki pa se je zaradi notranjih nesoglasij razšel. KoAec L 1931. se je na pobudo slikarja J. Mežana ustanovil klub »Brazda«, ki živi še sedaj in čigar predsednik je književnik Radivoj Rehar. Iz prvotnega ožjega literarnega kluba se je razvil sedanji širši Umetniški klub. Umetniški klub ima namen združevati v sebi vse, kar umetniško in literarno (tudi gledališko in publicistično) ustvarja v Mariboru, na slov. Štajerskem in v Prekmurju. Da bi dajal čim več pobud svojim ustvar-jajočim članom m da bi budil č'tn več zanimanja za umetnost, literaturo, glasbo, gledališče, prireja vsako leto Umetnostni teden z razstavami likovnih umetnikov, literarnimi in glasbenimi večeri' ter gledališkimi predstavami. Vsako leto podeljuje nagrade delom, ki jih je za najboljše spoznala žirija. Z velikim ume-vanjem ga podpirata banovina ter mariborska občina, pa tudi posamezniki. Pomembno delo Umetniškega kluba kaže vidne sadove, saj se je prebudilo živahno ustvarjanje in tekmovanje ler veliko zanimanje pri občinstvu za umetnost. Kulturno važna je bila tudi vseslovenska razstava likovnih umetnikov, ki jo je lansko leto vprav Umetniški klub organiziral v Ma-riburu. Prvi predsednik kluba je bil dr. Ivo Šorli, sedaj ga vodi dr. Makso šnuderl. Klub šteje 41 članov. Prosvetno delo Prosvetna zveza v Mariboru je po vojni leta 1921 zopet začela z novim delom za oživljanje narodne, državljanske in stanovske zavesti. V ta namen je prirejala in prireja mladinske, delavske in kmečke dneve ter režiserske tečaje. Izdajala je in še izdaja brošure o gospodarskih, socialnih in stanovskih vprašanjih. V zadnjih letih je ustanovila tri zveze: Zvezo dekliških krožkov, Zvezo ljudskih odrov in Zvezo pevskih zborov. Danes ima včlanjenih 222 prosvetnih društev s 16.900 člani, 215 fantovskih odsekov, 140 dekliških krožkov itd. Prosvetnih domov je 57, prosvetnih knjižnic 162 s približno 90.000 knji-I gami; poleg tega ima še 9 potovalnih knjižnic in 1 osrednjo knjižnico v Mariboru, v kateri je $367 knjig. Mariborski telovadni nd«eV »Or»lf iona _ V sredini dr. Karel Verstovžck predsednik Narodnega svet«. L. 1928. je priredila jubilejno prosvetno razstavo, VI je pokazala velik razvoj njenega izobraževalnega dela med ljudstvom. Njen predsednik je dr. Josip ilohnjec. Zveza kulturnih društev, ki združuje napredne nacionalne organizacije, itei« v Mariboru 313 društev z okoli 20.000 člani. Pravih prosvetnih je 114: 42 prosvetnih društev in čitalnic, 31 narodnih knjižnic, 13 dramatskih, 16 pevskih in 5 godbenih. Vsa društva imajo 250 knjižnic s 75.000 knjigami, 120 gledaliških in lutkovnih odrov. Tudi delavska socialistična organizacija »Vzajemnost« ima svoj drugi sedež v Mariboru, Zveza kmetskih fantov :n deklet pa svoj« okrožje. Knjižnica Delavske zboraic«. Ko ie je leta 1928 na novo snovala knjižnica mariborske ekspoziture Delavske zbornice, ji je bivša »Svoboda« prepustila svojo knjižnico, enako ji je odstopilo ivojo knjižnico strokovno društvo črkostavcev in splošno strokovno tajništvo. Iz teh knižnic )e nastala današnja velika knjižnica Delavske zbornice v Mariboru. Knjižnica ima vzorne kataloge ter skrbno izdelane preglednice in statistike. Ljudska knjižnica v Narodnem domu ie bila posebno važna v predvojnem času: saj je bila to edina knjižnica, kjer so mogli slovenski dijaki do slovenskih knjig. L. 1935 se je ustanovila v Mariboru »SIomiko v a družina«, ki dela za poveličanje škofa A. M. Slomška. L. 1936 pa so se v Betnavi pri Mariboru naselile katehistinje Evharističnega križar-stva, laična verska družba, katere namen je socialno skrbstvo družin v predmestjih ter udejstvovanj« v organizacijah Katoliške akcije v duhu sodobnih potreb. Ustanovile so v lavantinski škofiji že 21 javnih skupin Katoliške akcije in 140 dekliških prosvetnih krožkov. Ljudska univerza je slavila lan: petnajstletnico. Doslej je imela skoraj 1000 prireditev z nad 100.000 poslušalci. Predavanj sc udeležujejo posebno srednji sloji in dijaštvo. — Najbolj pa je obiskana ljudska univerza v Studencih, ki je znala pritegniti nase široke delavske plasti naroda. Pevski zbori Slovenska pesem se goji v premnogih p« v s kili zborih. V Ipavčevi pevski župi so včlanjeni pevski zbor Glasbene matice (dirigent Milan Pertot), Slovensko pevsko društvo Maribor (Jan. Ev. Gašperšič). pevski zbor narodnega železničarekega društva Drave (Albin Horvat), Jadran (prof. Ubald Vrabec), Nanos (Marko Plevanč), Trgovski pevski zbor (Drago Cibic), Poštni rog (Ivan Kovačič). Zarja - Pobrežje (Janko Zivko), Radost - Tezno (Vekoslav Kristan), Kobanci -Kamnica (Joško Lah). V Savezu radničkih pjevačkih umjetničkih i glazbenih društava u Zagrebu, podzve-za Maribor, so: Grafika (Vinko Žitko), Enakost - Studenci (Maks Plevanč), Pevsko društvo pekovskih pomočnikov (Albin Horvat), Krilato kolo (Alojz German); mešani zbor Vzajemnost kot pevski odsek društva Vzajemnost ni včlanjen v tej zvezi. Sam aase je tudi Pevski zbor pekovskih mojstrov (Joško Lah). Tisk Poleg Časopisa za zgodovino in narodopisje, ki ima sedaj že prilogo Arhiv za zgodovino in narodopisje .izhaja v Mariboru .še nekaj revij in listov: Naš dom (Cirilova tiskarna), nastal 1. 1909, urejuje ga sedaj dr. Fran Sušnik; Vzajemna svoboda, ki jo izdaja socialistična Vzajemnost (Ljudska tiskarna); Obzorja, glasilo Umetniškega kluba (Mariborska tiskarna), urednik dr. VI. Kralj; Roditeljski list. ki »e bori za izboljšanje domače vzgoje in življenjskih pogojev sodobne družine v gmotnem in duhovnem pogledu in daje očetom in materam potrebno vzgojno znanje. List se bo tiskal s prihodnjim letom v Ljubljani (Učiteljska tiskarna), uredništvo pa ostane v Mariboru; urednik je prof. Gustav Šilih; verski list Nedelja (Cirilova tiskarna); Vzajemnost, glasilo Vzajeimiosti, »la-novsko-ekonomskega društva duhovnikov ljubljanske in lavantinske škofije (Cirilova tiskarna); strokovni listi Gozdarski vestnik (Mariborska tiskarna), urednik inž. Stanko Sotošek, Gasilec (Cirilova tiskarna), urednik Fr. Kramberger, in Naše gorice (Cirilova tiskarna); uredništvi pa imata v Mariboru: Popotnik (ki je več let tudi izhajal v Mariboru), urednik E. Vrane, in Planinski vestnik, urednik dr. Josip To-minšek. Med časniki je tednik Slovenski gospodar dosegel že častitljivo starost: dvainsedemdeseto leto. V 1. številki I. letnika dne 16. januarja 1867, ko je bil ustanovljen, je bilo zapisano na njegovi prvi strani: »V Ljubljani, Celovcu, Gorici, Trstu izhajajo slovenski časniki in se na svitlo dajajo vsake vrste dobre knjige. Samo mi štajerski Slovenci ...n;mamo svojega časnika za naše ljudstvo, kteremu je gotovo jako treba podučenja.« Napovedal je, da si bo »prizadeval ... podučiti naše ljudstvo v domači, lehko razumljivi besedi: v raznih gospodarskih pa tudi političnih in narodnih stvareh«. Ob njem je šla borba slovenskega naroda za svoje pravice :n Slovenski gospodar mu je v tej težki borbi zvesto stal ob strani. Nikoli ga ni zapustil. Zato lahko rečemo: kdor bo pisal kdaj zgodovino Slovenskega gospodarja, bo pisal tudi zgodovino slovenskega naroda v teh letih. In še lahko rečemo: hiša, ki je bila v teh letih naročena na Slovenskega gospodarja, je bila vedno trdno slovenska, nikoli nemškutarska. Poleg tega častitljivega tednika izhajajo sedaj v Mariboru še dnevnik Večer-nik, tednik Edinost in Delavska politika ter humo-ristični list Toti list, ki skrbi za zabavo in r. je pridobil že lep krog bralcev. L. 1924 je Cirilova tiskarna ustanovila prvo knjigarno: to je bila prva slovenska knjigama v Mariboru. Založništvo pa se še do dane« ni moglo nič kaj razviti. Cirilova tiskarna se je v prvih letih svojega obstoja pečala z založništvom le bolj slučajno, nato pa je ustanovila in začela izdajati Cirilovo knjižnico: vrste prevodov in tudi izvirne povesti. Te knjižnice je izšlo čez 130 zvezkov. Letos pa si je Cirilova tiskarna pridobila veliko zaslugo s tem. da je založila in izdala knjigo »Veje v vetru«, pesniško zbirko Vide Tauferjeve, naše najboljše sodobne pesnice. — Tiskovna založba v Mariboru, ki je bila ustanovljena 1925, je izdala doslej 13 knjig: povesti, romane- poljudne priročnike, gospodarske knjige (med leposlovjem: R. Maister, Kitica mojih; Makso Šruderl, Človek iz samote; Makso Šnuderl, Izgubljena zemlja). Društva Društveno življenje je kakor povsod drugod po Sloveniji, zelo pisano in živo. Koliko idealnega in požrtvovalnega dela je v njem! Vse to življenje se iz Maribora razliva po deželi, jo budi n krepi. Če ob tem skromnem in seveda nikakor ne popolnem pregledu kulturnega življenja v Mariboru premislimo, koliko je še na teh svetih tleh slovenakemu narodu odtujenih, zato njegovrnu rarvoju sovražnih ljudi, ki pa vsi dobro žive na račun njegovih žuljev in prizadevanj, če pomislimo, kako »o vs-i ti od na-roda odpadli ljudje kulturno neplodni ter vse, kar jc slovenskega, prezirajoči in zasmehujoči, — se moramo kar čuditi temu kulturnemu razmahu slovenskega naroda tu na severni meji. živo kulturno življenje, ki sega iz mesta na podeželje, ie priča, da te vse preraja in da bo bodočnost, nad katero nai bdi uožja previdnost, vedno bolj svetla; m) mlad narod gre preko vseh ran in bolečin. Iz preteklosti Maribora Da je bilo ozemlje Maribora in njegove okolice poseljeno že v prazgodovinski dobi, nam dokazujejo neolitska najdišča (mlajša kamena doba) v llompošu, Radvanju in Kamnin. Domnevo >.a zgodnjo poselitev Maril>ora pa nam nudijo odkrita grobišča v Koroščevi ulici. Ko je jeseni leta 1981 pripravljal vrtnar Ferdo Kočevar tople grede, je na parceli ob Koroščevi ulici na jugu Kalvarije naletel na razne geometrično okrašene črepe In pozneje še na različne bronaste predmete, kakor na britev, nož, bronasto sekirico, ostanke zapestnic in zaponko. Naslednje leto se je lotilo izkopavanja Muzejsko društvo, ki je odkrilo skupno 8« grobov. V od-kopanih žarah so bili najdeni predmeti, večjidel iz brona, kakor: ovratnice, r.aj>onke, obeski, las-nice, šivanke, šila ter glinaste uteži za statve. V gomilah ee je našel edini predmet iz železa, železna ovratnica. Najvažnejši predmet izmed glinastih najdb pa je nedvomno kipec, ki predstavlja prazgodovinskega človeka v njegovi noši. Gomile so od tu segale še dalje na jug in do Vinarske šole, bile so pa razkopane po poznejših cestnih utrjevainib delih. Po izvoru najdb so gomilo Kuino inamenje na Glavnem trmi mogoče že Iz zgodnje hallstatske (starejša železna doha) ali pozno bronaste dobe. Ker so se podobni predmeti našli tudi na stavbišču OUZD, je močno verjetno, da se je že v prazgodovinski dobi razprostirala ob Dravi močna ilirska naselbina. Velik dokaz za gosto naselitev mariborskega ozemlja imamo že v gomilah, ki se razprostirajo po vsem pobočju Pohorja od Poštele do Pivole pri Razvanju; mnogo gomil se nahaja tudi na obeh straneh poti, ki pelje iz Radvanja na Sv. Bollenk. Prazgodovinsko prebivalstvo 'i je v obrambo gradilo na višinah močna gradišča, obdana z okopi in palisadaml; vanje so se zatekali prebivalci v primeru nenadnega napada. Tako veliko in močno utrjeno gradišče na Pošteli se je nahajalo na Pohorju med Radvanjem in Razva-njem ob poti iz Radvanja na Sv. Bolfenk; pri od-kopavanju gradišča je bilo odkritih 14 stavb in nekaj gomil s prazgodovinskimi ostanki. Gradišče je nadzorovalo cesto, ki je vodila tod v Mi-slinjsko in Savinjsko dolino. Po tej poti so pozneje Rimljani izpeljali svojo cesto, ki so jo prevzeli tudi Sloveni ob svoji naselitvi, dokler ni bila zaradi drugam usmerjenega prometa opuščena. Najdbe, pretežno iz halltattske dobe. nam pričajo, da je Poštela hallstattskeg« izvora. Poštelo so ustanovili Ilirski Tavriski ali Noričani in ostali tam do 2. stoletja pr. Kr., ko so po hudih bojih zasedli Poštelo Kelti. Kelti so bili pa že nositelji latenske (mlajša železna doba) kulture; a pičlo število najdb iz lateneke dobe nam dokazuje, da niso bili Kelti dolgo v posesti gradišča. Leta 18 pr. Kr. so namreč pridrli s severa Cimbri in Poštelo uničili. Leta 16 pr. Kr. postanejo gospodarji naših dežel Rimljani, ki so v obrambo svojih posesti prepregli deželo s cestami, ki so jim predvsem služile za hitro premikanje čet in šele v drugi vrsti za trgovski promet. Čez mariborski svet je vodila cesta v Favto Salvo (pri Lipnici); z juga so se iztekale vanjo tri ceste: dve iz Ptuja, ena iz Celja. Prehod čez Dravo je moral biti pri Meljekem dvoru; izkopanine, ki so se tu našle, dopuščajo domnevo, da je stala na tem mestu rimska utrdba, ki je bila vkliučena v obrambni sistem, ki se je vlekel vzdolž Drave od Ptuja; rimska posadka je imela nalogo nadzorovati promet itj prehod tez reko. Da je bil Maribor naseljen t»ti v poznorimski dobi, imamo dokaz v najdbi antičnih novcev iz rimske gline (terra sigillata) na Glavnem Irgu. Po zatonu zapadno-rimskega cesarstva 476, so začeli skozi naše kraje drveti — doba preseljevanja narodov — Zapadni Goti, Vandali, He-ruli. Vzhodni Goti. ki so pri svojem prodiranju z vzhoda na zahod porušili z malimi izjemami vse. na kar so naleteli in s tem se je izgubilo mnogo dokazov iz naselitve naše zemlje. Začetki srednjeveške naselbine Takoj oh naselitvi, konec 6. stoletja, so prišli naši predniki v rahlo odvisnost od Obrov, s katerimi so skupno bili hude boje z Bavarci in Furlani. Let« 626 so se pa te odvisnosti otresli in se priključili s svojo slovansko karantansko kneževino močni državi kralja Sama (028—658), ki je vladal tudi Polahskim Slovanom in Čehom. Po njegovi smrti je [»ostala karantanska kneževina zopet samostojna; iz te dobe so poznana imena slovenskih knezov, kakor Valuk, Inko. Etgar, A že leta 743 so dosegli Bavarci versko in s tem tudi politično priključitev slovenske kneževine in kmalu nato je bila. kot Bavarci, vključen« v frankovsko cesarstvo kot obmejna pokrajina. Nevarnost napadov na frankovsko državo z vzhoda, se je približevala, ko so se leta 896 selili Madžari čez Karpate v panonsko nižino Iz ogrske nižine so kmalu začeli z vojnimi pohodi na zapad; leta 907 so premagali saško vojsko in od tedaj so leto za letom napadali Franke. Po porazu pri Augs-burgu leta 956, so pričeli Madžari mirno kolonizirati svojo zemljo. V obrambo pred njihovimi napadi je organiziral cesar Oton 1. obmejne marke od Pomurja do Furlanije. Najvzhodnejša marka, ki i« branila Madžarom vstop v zapadno Obdravje, je bila ptujoka marka; na meji dravskega polja In dravske doline je nastala utrdba, ki naj zapira vstop v dravsko dolino: grad na Piramidi se imenuje prvič v zgodovini leta 1147. Po smrti Bernarda Span-heima, s katerim je nastanek gradu v zvezi, je pripadla Spodnja marka Otokarju I. iz rodu Traungaucev. S tem je za nekaj časa mariborski grad na pomenu sicer izgubil, ker so imeli Traun-gauovcl svoje središče v deželi Štajerski (Sta->erl), a ko je z izumrtjem Traungauovcev leta 1192 prešla Spodnja marka na Babenberžane, je pridobilo mariborsko ozemlje in s tem tudi grad na Piramidi, močno na svoji važnosti; središče Babenberžanov je bila Avstrija in Babenberžani so težili v svoji ekspanziji na jug, predvsem na .Jadransko morje. S tem je postal Maribor križišče naibližjc poti med Jadranom in Pomurjem. Četudi je bil Ptuj že prej središče trgovine na Dravskem polju, je vendar sčasoma »topil Maribor na njegovo mesto, kar je pač bilo v interesu njegovih gospodarjev. Stara mariborska vas ob Piramidi se je zaradi raznolikih pridelkov svoje okolice ugodno razvijala in da je naselbina postala krepko trgovsko središče, je omogočil deželni knez z dajanjem trgovskih predpravic meščanom in obrtnikom. — Pokrajina zahodno od Maribora ima predvsem iglasto drevje, ki ga pa primanjkuje v panonski nižini vzhodno od Maribora. Lee se je moral potem takem plaviti po Dravi na vzhod in kot prometno središče za lesno trgovino je nastal mariborski Pristan. Leta 1209 se imenuje prvič Maribor trg (forum Marchpurch), kar se je zgodilo s podelitvijo tržnih pravic od strani deželnega kneza. Da bi se v nekdanji vasi mogli razviti trgovina in obrt, so bile daleč na okoli prepovedane vse trgovine in obrti; trg je dobil pravico sejmov in je smel pobirati mitnino na Dravi; vsi splavi so morali pristajati v trgu in ptujska vina so smeli prevažati na Koroško le skozi Maribor. Vzlic, tolikšnim privilegijem ni mogel postati mariborski kmet preko noči obrtnik in trgovec. Trgovine se je polastil priseljeni Zid, ki se prvič imenuje leta 1277. Mestni privilegiji so bili Židom posebno v prid, ker je bila konkurenca s Ptujem znatno otežkočena in ker so mo-, rali tuji trgovci svoje potrebščine kupovati v mestu. Židje so trgovali z lesom, žitom in živino, iz tujine pa uvažali začimbe in dragulja Imeli so trgovske zveze z Dubrovnikom, Florenco in češkimi deželami, kar dokazuje najdba florentin-skih in čeških zlatnikov iz leta 1312—1820 na Glavnem trgu. Posebno so se razvili Židje v denarništvu in dajali oeromna posojila plemstvu, meščanom in duhovnikom. Njihovi dolžniki so bili; celjski grofje, goriški grofje, Ulrih Mari-liorski, gospodje Ptujski i. dr. — Sicer se je pa velik del mestnega prebivalstva pečal s kmetijstvom in vinogradništvom; obrtniki so bili organizirani v cehe, zadruge, ki so kupovale material za svoje člane, pazile na kakovost izdelkov in določale prodajno ceno blagu. Po stroki razlikujemo: usnjarski ceh. barvarski, pekovski, mizarski, mesarski, krojaški, tako da je imel vsak stan svoio zadrugo. Obseg srednjeveškega Maribora Leta 1218 se v listinah že omenja mariborski sodnik, kar je dokaz, da je Maribor že tedaj dobil mestne pravice. S tem so imeli prebivalci pravico obdati svoje naselje z obzidjem1, ki je bilo najvažnejši znak srednjeveškega mesta. Obzidje je označevalo mestno mejo in služilo kot obramba pred napadi sovražnikov. Prvotno obzidje je potekalo od severozahodnega dela nekdanje ha- Stari Maribor ob Pristanu stije — mariborskega grsdu —, po zahodni polovici kopališke ulice do Vodnega stolpa ob meji med Židovsko in Usnjarsko ulico; tu se je začel južni zid. ki je šel nekako do srednjega mostnega oboka. Od tu je šlo obzidje do začetka Gosposke ulice in potekalo po vzhodni črti Rotovškega trga in nekoliko zapadneje od Barvarske ulice proti severu; severni zid se je držal meje med Slovensko in Gregorčičevo ulico, smer označujeta mestni stolp na vrtu Gambrinove gostilne in stolp na gradu. Ker se je pa prebivalstvo v procvitajočem mestu hitro množilo, zlasti s priseljevanjem, so obzidje okrog leta 1350 razširili na zapadno polovico mesta; obzidje se je podaljšalo mimo mi-noritskega samostana (ki še sedaj stoji) do okroglega stolpa ob Pristanu, nato se je zid obrnil, peljal ob robu Pristaniške ulice mimo Vodnikovega trga in ob Strossmarjerjevi ulici do Gregorčičeve (sedanji drevored označuje mestni jarek). Smer severnega zidu je ostala ista. Višina zidu je bila okoli 6 m. debelina pa 1.5 m ali še več, posebno pri stolpih, ki so stali večinoma na oglih obzidja; bili so večnadstropni in služili za shrambo orožja. Ob notranji stvari so bili dolgi leseni hodniki za branilce mesta. Razumljivo je, da je moralo imeti obzidje tudi več vrat in prehodov, ki so bili zavarovani pred presenečenjem z jarkom, ki je bil izkopan okoli vsega ozidja. Prehod čes mestni jarek je omogočal dvigljiv most na verigah, ki se je vsakikrat ob sončnem zahodu dvignil in drugo jutro ob sončnem zahodu zopet spustil. Na južnem koncu Trga Svobode so bila Ulrikova ali Graška vrata; manjši izhod je imela poleg »tolpa Židovska ulica. Na koncu Dravske ulice imamo Dravska vrata, »kozi katera se je prišlo na leseno brv, ki je vezala mesto z Mag-dalenskim predmestjem. Na zapadni strani so bila koroška vrata (Chernertor), ki se pozneje imenujejo po cerkvici na Lebanjih, vrata naše Ljube Gospe (Uneer Frauentor). Na severni strani med gradom in grajskim stolpom se Imenujejo grajska vrata: das purktor das aus der stat get. Mestne utrdbe sta Izpopolnjevala grad na Piramidi in Tsbor v Magdalenskem predmestju, ki je šči-til dravsko brv. Središče me«ta je bilo na Glav- nem trgu, trg pa na Grajskem. Na Stolnem trgu se je razprostiralo pokopališče, kjer so zgradili Wta 1520 na temeljih še starejše cerkve župno cerkev sv. Janeza Krstnika. Na jugovzhodnem delu mesta je bila židovska četrt, imenovana Ghetto. Središče četrti je bila Židovska ulica, kjer se je nahajala njihova sinagoga, ki je bila po izgonu Zidov spremenjena v kapelo Vseh svetnikov. — V 15. stol. se je razvilo domače denarništvo, pa tudi krščanski trgovci so se okrepili, ki so videli v Židih nevarne tekmece. Zato so vedno odločneje zahtevali od stanov, naj vladar izžene tujce. A Ferdinand III. se je tem zahtevam še upiral, ker bi tako izgubil svoje najboljše dohodke; ko so pa sklenili stanovi izplačati cesarju Maksimilijanu I. 3<>00 fl. odškodnine, ie izdal cesar dne 18. marca 1496 ukaz o izgonu Zidov iz Maribora. Izselili so se Židje predvsem v severno Italijo, kjer kaže priimek Morburgo na njihov izvor. Posledica izgona Židov se je kmalu pokazala; prenehala je trgovina s tujino in njihovimi trgovskimi centri, ostala je le lokalna trgovina, ki se je pa mogla vzdržati le s privilegiji deželnega kneza. Obrt in trgovina sta pešali, mariborski meščan se je zopet oprijel poljedelstva in v tein položaju je životaril Maribor do začetka 18. stol. — Moramo še omeniti, da se je pred mestnim obzidjem nahajala naselbina okoli cerkvice svetega Ulrika — bila je iz 13. stol. in je stala na vogalu Aleksandrove ceste in Prešernove ulice — leta 1449 se imenuje: Nevvgassen vor s. Ulrichtor. V upravnem oziru se je mesto razdelilo leta 1350 na štiri okraje. Mestno upravo, zunanji svet po 12 mož, notranji tudi po 12, so volili meščani svobodno po mestnih štatutih. Notranji svet je volil mestnega sodnika, ki je imel celo pravico krvnega sodstva in bil v tem odgovoren neposred-dno deželnemu knezu. Morišče mestne sodnije je bilo za sedanjim starim pokopališčem. Turki In verske homatije Ko so v 14. stol. začeli izdelovati topove, ki so metali sprva kamenite, pozneje železne krogle, so morali ojačiti tudi mestno obzidje. Ko se je tedaj približala našim deželam turška nevarnost, je ukazal leta 1445 cesar Friderik IV. Mariborčanom mestne utrdbe ojačiti in v jarke napeljati vodo iz Treh ribnikov. Leto pozneje je ukazal pobirati prispevke za skupno obrambo. Spričo vesti, ki so se širile, je mestni svet dal leta 1465 utrdbe vnovič ojačiti; takrat je dobil Maribor kot osrednjo stavbo današnji grad. Postavljen je bil leta 1478 po naročilu cesarja Friderika. Leta 1475 so napadli Turki preko Ptuja, a se ognili močno utrjenega Maribora in udarili proti Limbušu. Prav takrat se je pa tudi začela voina z ogrskim kraljem Matijo Korvinom za nadoblast v Avstriji. Že leta 1480 je pridrl pred Maribor in ga oblegal. A prebivalci so vse napade odbili in moral se je vrniti na Ogrsko predvsem zaradi grozečega turškega vpada. Naslednje leto se je Matija Korvin vnovič pojavil pod obzidjem, a tudi tokrat je bil odbit, ker je obrambo odlično vodil mestni sodnik Benedikt Sati. Vendar pa se je papeževemu legatu posrečilo pregovoriti kralja, da je oblego opustil. V tem pa eo turške čete že nevarno poplavljale okolico Ptuja in požigalo ter plenile po vsem Dravskem polju. Pravo turško armado — ne pa roparske tolpe iz Bosne — je Maribor prvič videl pred 6vojim obzidjem leta 1529. Sultan Sulejman se je podal s svojo vojsko pred Dunaj, da bi ga zavzel; a vsi njegovi napadi so bili odbiti. Na umiku so prišle turške čete preko Arveža in Košakov ter s hrvatske strani pred Maribor. Že med obleganjem Dunaja je dal mestni sodnik Krištof VVildenrainer ojačiti utrdbe in postaviti topove. Dal je nakupiti žita in kar ga niso peki prodali meščanom, so ga spravili v mestna skladišča. Trikrat so turški oddelki navalili na obzidje, a vsegdar so bili odbiti. Toda že so se začele rušiti utrdbe in mesto bi se moralo podati, da se ni prav tedaj prikazal Sigismund Višnjegorski s svojimi četami in po srditih bojih pregnal Turke; ti so se umaknili pri Melju na splavih preko Drave in pri tej priliki opustošili Ptujsko polje. Drugi večji napad sultanove vojske na Maribor je bil leta 1532. Turška vojska je vnovič korakala proti Dunaju, a na poti jo je zadržal pri Kiseku Nikolaj Jurišič. Ker se je v Avstriji zbirala krščanska vojska, se je hotel sultan čim prej umakniti mimo Maribora na Hrvatsko; zahteval je prost prehod, ki mu ga pa VVildenrainer ni dovolil. Vnovič so Turki naskočili utrjeno mesto, a so bili odbiti. Ker se je pa sultanu mudilo naprej, je dal zgraditi most med Viltušem in Limbušem, nakar ga je prekoračil s svojo vojsko. Pri tem so Turki napadli Limbuš, pridrli na Pohorju celo do Sv. Areha in izropali vso pokrajino tja do Podčetrtka. Meščani so se sedaj lotili poprave utrdb in začeli na novo graditi razrušene hiše; leta 1543 so napravili na koroške stanove prošnjo, da so prišli po dvakratni oblegi skoraj ob vse in naj jih založe s smodnikom in kroglami, če bi jih sovražnik vnovič napadel. In tako se je poprava obzidja in utrdb zavlekla čez leto 1550 Nekako ob istem času imamo opravka s pojavom luteranstva v Mariboru; nova vera ee je širila med meščani sprva tajno, tako da se ni dalo ob cerkveni vizitaciji leta 1528 o tem nič določnega zvedeti. Javno se je pa priznavala večina mariborskega meščanstva k novi veri, ko so deželni stanovi izsilili od nadvojvode Karla III. (leta 1578) v Brucku ob Muri izjavo o verski svobodi luteranov. Posebno je pospeševal luteranstvo lastnik Betnave baron Volk Herberstein, ki je vzdrževal celo predikanta, katerega so mariborski meščani pridno obiskovali. Leta 1578 je bila ustanovljena v Betnavi pro-testantovska cerkvena občina; v naslednjih dveh letih so zgradili cerkev, hišo za predikanta in šolo. Napravili so tudi pokopališče (ki se prav sedaj odkopuje), ki leži med državno cesto in cesto k Betnavi. Avstrijski nadvojvode so sicer zahtevali od mariborskega mestnega sveta, naj prežene predikanta, prepove meščanstvu hoditi k lutrovskim propovedim in naj odstavi protestantske mestne svetnike, in koliko so upoštevali izražene zahteve, se kaže v tem. da je bil Izvoljen leta 1579 za mestnega sodnika protestant, ki ga pa vladar ni potrdil. Ko je pa zavladal 1596 Ferdinand II., ki so ga vzgojili jezuiti, je sklenil odločno zatreti krivo vero; v tem sta ga zlasti podpirala sekovski škof Martin Brenner in lavantinski Jurij Stobej. Sestavila se je reformacijska komisija, ki naj bi preiskala, kako daleč je luteranstvo v deželi napredovalo in ki naj bi zopet mesta pokatoličanila. Reformacijska komisija je prišla v Maribor 6. januarja 1000 in vsakemu meščany. ki se je iajavil za luterana, določila rok izselitve iz dežele. Na Betnavi je zidana poslopja razstrelila, lesena pa požgala, predikanta Lierzerja pa izgnala. Vzlic zatiranju je protestantsivo še nekaj desetletij životarilo in še leta 1636 je bila pokopana na pokopališču v Betnavi baronica Herbersteinova. Mariborski grad pred barokizacijo na prehodu it 17. v 18. stoletje Propad in ponovni procvit Zaradi neugodnih gospodarskih razmer, ki so bile posledica 30-letne vojne in davščiu, ki so jih venomer zahtevali avstrijski vladarji in ogrski plemiči, na pr. Andrej Baumkircher, so mariborski meščani silno obubožali. Obrt je propadala, trgovina je zastajala in v takih razmerah se je mariborski meščan vnovič lotil kmetijstva. Že iz srednjega veka j)oseduje Maribor gozdove na Pohorju tja do Sv. Bolfenka. travnike med Pobrež-jem in Studenci, njive v Koroškem predmestju in vinograde na ozemlju od Rošpoha do Treh ribnikov ter vinograde v Vejniku; »olastnik vseh teh posestev je bil mariborski meščan, "ki je seda'j črpal svoje dohodke in svojo gospodarsko sigurnost iz tal. Poleg vsega obubožanja so zadele mesto še druge nesreče. Leta 1601 jo izbruhnil požar, ki je upepelil skoraj vse mesto, razen nekaj hiš med Gosposko ulico in gradom. Komaj se je mesto nekoliko opomoglo, je izbruhnil še 6trašnejši požar leta 1648, tako da je ostalo le malo hiš nepoškodovanih; na mnogih mestih se je zrušilo obzidje in vrh tega se je vnel še smodnik, ki so ga imeli nakopičenega za obrambo. Tem nesrečam se je pridružila še nova nadloga: kuga. V Mariboru se je v 17. stol. pojavila petkrat; najhuje je razsajala leta 1680, ko je skoraj polovico meista izpraznila. V tej stiski so Mariborčani sezidali na Kalvariji kapelo sv. Barbare in postavili Marijin steber na Glavnem trgu. Nastop merkantilizma, kf proglaša trgovino za temelj bogastva, pomena tudi za Maribor novo dobo. Cesar Karel VI. je dal zgraditi v letu 1718 veliko trgovsko cesto: Dunaj-Št. Il.j-Maribor-Slov. Bistrica-Trst in s tem se je Maribor ponovno uveljavil kot prometno križišče. S pospeševanjem kmetijstva in obrti od strani Marije Terezije in Jožefa II., so se razvile nove obrti, kakor predelava vina. pivovarništva, usnjarstvo in na Dravskem polju industrija bučnega olja. Na Pohorju se je razvilo steklarstvo do zavidanja vredne višini. L. 1752 je jiostal Maribor sedež upravnega okrožja za ozemlje med Muro in Dravo, leta 1758 ustanovijo jezuiti gimnazijo in tako je Maribor vedno bolj postajal tudi kulturno žarišče Podravja. Ljudska šola je obstajala sicer že prej kot župnijska šola pri župni cerkvi, a za vlade Jožefa II., ki je ukazal ustanovitev trivijalk po vseh mestih in trgih, je dobil Maribor leta 1782 glavno šolo » 4 učitelji in katehetom. — Vprav ti moderni začetki Maribora pomenjajo konec meščanskih privilegijev in srednjega veka; tako so na pr. dovolili drav-sko-poljskim špeharjem prodajo svinjetine na mariborskem trgu. — Tudi v cerkveno-političnem življenju Maribora so se dogodile velike spremembe; leta 1782 je izdal Jožef II. ukaz, po katerem ee morajo vse cerkve in samostani, v kolikor se zde odveč, zapreti. V Mariboru eo bili zaprti kapucinski in minoritski samostan ter samostan ce-lestink. V predmestju je bila ustanovljena nova župnija s cerkvijo sv. Ulrika kot župno cerkvijo. Ker pa je bila cerkev sv. Ulrika premajhna, jo je dala posvetna oblast zapreti in župna cerkev je postala prejšnja kapucinska (na mestu današnje frančiškanske). Novi časi Francoske čete je sicer videl Maribor že leta 1797, a trajno ni bilo me6to nikoli v rokah Francozov. Francoske armade eo le korakale skozi Maribor na 6ever in izžemale mesto s težkimi kontribueijami. Ko je bila ustanovljena Ilirija in je bil izvoz na Kranjsko zaradi carinskih mej otežkočen, si je Maribor poiskal novih tržišč na severu, v Avstriji in na Štajerskem. Zaradi svojo lege ob veliki trgovski cesti, je postal Maribor izhodišče Podravja na sever. še večjo važnost, posebno v gospodarskem pogledu, pridobi Maribor z otvoritvijo železnice Murzzuschlag—Celje 1. 1846, ki se 1849 podaljša do Ljubljane. Leta 1863 je bila zgrajena železnica Maribor—Celovec. Železnica je omogočila Mariboru izvoz kmetijskih pridelkov v industrijsko Pomurje in tako je Mtribor postal končnoveljavno izhodišče vsega Dravskega polja za sever in zahod. Po zgraditvi železnic se je s priselitvijo prebivalstvo znatno pomnožilo in i. 1851 se mestne meje razširijo z nekdanjega obzidja preko predmestij v glavnem do današnjih mestnih mej. Važna letnica v razvoju Maribora in našega Podravja je bilo 1. 1859, ko je bil prenesen sedež lavan-tinske škofije iz Št. Andraža v Maribor, s tem je pridobil škof Anton Martin Slomšek 10 slovenskih dekanij od Marenberga do Velike Nedelje. Na nove župnije je nastavljal slovenske duhovnike in s tem rešil narodne smrti Slovenske gorice, Dravsko dolino in Ptujsko polje. V 60 letih je postal Maribor tudi središče štajerskega slovenstva. 1861 je bila ustanovljena Slovanska Čitalnica, ki je z javnimi prireditvami. Besedami širila slovensko narodno zavest. 1867 je prvič izšel »Slovenski gospodar«, 1868 je začel izdajati T. Tomšič »Slovenski Narode in tako je narodno življenje Slovencev precej cvetelo. Toda po zmagoviti nemško-francoski vo>ni. 1. 1870 so zaceli Nemci vedno bolj odrivati Slovence iz samoupravnih in državnih uradov in poizkušali preprečevati slovenske prireditve. Leta 1882 je bilo ustanovljeno Slovensko politično društvo in Čitalnica je z Dramatičnim in Glasbenim društvom živahno delovala, prirejala slovenske predstave in tako razširjala vzlic šikanatn od strani vlade in policije slovensko misel in slovensko besedo. — Mnogo je bilo šikaniranja in zalezovanja Slovencev od strani Nemcev, (»osebno nemčurjev, ki so ovajali svoje slo-vensko-zavedne rojake oblastem. Mnogo so Slovenci prestali med balkansko vojno, še več pa v burnih Časih svetovne vihre, ko so jih brez povoda v trumah zapirali, jih gonili v Gradec pred sodišče in metali v ječo brez obsodbe. Tedaj na je prišel prevrat in zlom dvojne monarhije. Na svojem mestu se je znašel general Maister in v odločilnem trenutku pridobil Maribor za Jugoslavijo. V teh usodnih dneh je imel vlado Podravja in Maribora v rokah Narodni svet na čelu s predsednikom dr. Vcrstovškoin 1. decembra 1918 je bilo proglašeno zedinjenje in a tem ie napočila za Maribor nova doha. Iz življenja starih Mariborčanov Težko je pisati o življenju Mariborčanov v preteklih časih. Maribor nima pisane zgodovine, kakor jo imajo druga večja mesta, vse kronike, ki so nam ostale ohranjene do današnjih dni, nam podaiajo le kratke fragmente, iz katerih si je potem treba ustvariti približno sliko o življenju starega Maribora in njegovih meščanov. Če ne bi bila usoda pred sto leti zanesla v Maribor profesorja dr. Rudolfa Puffa. ki si je poleg svoje naloge — vlivati učenost v mlade glave na mariborski gimnaziji — izbral še drugo, hvalevredno delo — napisati zgodovino Maribora, pa bi o naši lepi obdravski prestolici in njenem davnem življenju še dosti manj vedeli. Iz njegovih zanimivih zapiskov eo posnete tudi sledeče vrstice. Pojav Maribora v zgodovini Maribor nima slavne zgodovine, kakor jo imajo druga naša slovenska mesta, ki se ponašajo še e predrimskimi začetki in ki so v rimski dobi dosegla sijaj, kakor ga nekatera niti danes več nimajo. Izkopanine, ki se najdejo v mestu samem in v neposredni okolici, dokazujejo, da je bila ta pokrajina ob vhodu v Dravsko dolino že v pradavnih časih obljudena. V rimskih časih je stala na desnem bregu Drave med Betnavo in Novo vasjo večja naselbina; še dandanes naziva ljudska govorica ta kraj »staro mesto«. Mesto Maribor pa je nastalo šele v srednjem veku. Najbrž bo tako, da so imeli lastniki gradu na Piramidi med Dravo in grajskim hribom dvorec, okrog katerega oo se začeli naseljevati njihovi uslužbenci. Poleg njih so se naselili še kakšni obrtniki, nastala je na ta način vas. pozneje trg, katerega so njegovi gospodarji, mariborski grofje, zaradi varnosti v tistih nemirnih časih opasali z zidom ter izposlovali zanj mestne pravice. Zaradi ugodne lege, prijetnega podnebja, rodovitne okolice in zaradi tega, ker so se tukaj križale važne zveze med severom in jugom, vzhodom in zapadom, je pomen kraja neprestano rasel, s pomenom pa tudi njegov obseg. Ko se omenja Maribor prvič v zgodovini, je to že ugledno mesto z lastnim grbom in velikimi pravicami. Prvič je to konec 18. stoletja. Tiho, kakor je mesto v zgodovini prišlo, je tsidi v njej ostalo. Do najnovejših dni se o Mariboru nikoli ni dosti slišalo in čitalo Bilo je tipično mesto obrtnikov in trgovcev — zadovoljnih meščanov, ki si ne želijo nič drugega, kakor svoj mir in udobno življenje ter plačujejo te dobrote svojim gospodom z neomajno vdanostjo. Takšno je ostalo življenje mariborskih meščanov skozi vsa stoletja. Nikoli 6e niso puntali, zato pa so raje zbirali posvetno bogastvo. Že stare kronike nam poročajo, da so imeli mariborski meščani — kakor v današnjem času — svoja posestva v okolici. Bili so lastniki najlepših vinogradov v Slovenskih goricah, velikih gozdov na Pohorju, jx>leg tega so bila njihova last tudi vsa obsežna polja v današnjem Melju, v Koroškem in Magdalenskem predmestju. Večina meščanov je imela poleg trgovine ali obrti še svojo kmetijo. Za svoie pravice in za svojo posest pa so se znali Mariborčani vedno postaviti. Niso se ustrašili borbe z okoliško gospodo, ki jim je skušala na vseh krajih in koncih odščipniti kak košček njihovega bogastva in pravic. Mesto obrtnikov in trgovcev Kakor smo že omenili, je bil Maribor od svojega začetka naprej skozi vsa stoletja tipično mesto trgovcev in obrtnikov. Znal si je zagotoviti obsežne pravice, ki so mu prinesle gosj>odarski razvoj in blagostanje. Kot središče velike vinorodne pokrajine je postal Maribor kmalu tudi središče vinske trgovine. Že pod Babenberžani je dobilo mesto velike privilegije — lastno sodstvo ter razne carinske pravice, od katerih so se še nekatere do današnjih dni ohranile. Tako so Mariborčani izposlovali, da niso smeli splavarji na Dravi pristajati nikjer drugje v bližini mesta. V mestu samem pa se je pobirala posebna pristojbina od vsakega splava, ki se je ohranila do današnjih dni ter 6e še danes računa po številu vesel na splavu. Ker je bil promet s splavi in čolni na Dravi vedno izredno živahen, so spravili v mesto vedno dovolj tujcev, ki so puščali v obdravskih gostilnah 6voj denar. Na ta način so že stari Mariborčani skrbeli za tujski promet. Da bi dvignili vinsko trgovino, eo izposlovali prepoved, da ne sme nhče po godu sv. Martina peljati skozi mesto vina. Ker eo pa važne ceste v Dravsko dolino, kamor je šla v glavnem vinska trgovina, vodile skozi Maribor, so e tem v praksi onemogočili vsakomur trgovanje z vinom. Zaradi te sa-mopašne pravice je prišlo večkrat do hudih sporov s Ptujčani, v katerih pa so ostali Mariborčani vedno zmagoviti. Poleg tega je obstajala že v prvih časih naredba, da ne sme biti v krogu ene milje okrog mesta nobene gostilne, nobene trgovine in nobenega obrtnika. Mariborčani so strogo pazili, da je ostala ta pravica v veljavi. Na ta način so zadržali v razvoju vse sosednje vasi, mesto samo pa je naraščalo. Kako so Mariborčani postavljali mejo V mariborski zgodovini so znani številni sjx>-ri, ki so jih imeli Mariborčani s sosednjimi gra-ščalri zaradi mej mestne posesti. Najbolj znano je postavljanje meje, ki so ga začeli 17. aprila 1671 z velikimi slovesnostmi. Zgodaj zjutraj se je tega dne odpravila iz mesta četa meščanov na konjih, s godbo in mestno zastavo na čelu. Za njo je jezdil mestni sodnik Valentin de Buergo kot jk>-veljnik, njegov poročnik je bil Ivan Trančič, praporščak pa Ludvik Neger. Spremljali so jih j>a mestni očetje Waissl, Kebrič, Haller, Sindah in Ravnar ter veliko število uglednih meščanov in mestne mladine. Četa se je napotila skozi Dravska vrata proti Radvanju ter od tam zavila na Tezno, kjer so postavili prvi mejnik: v staro bukev so zabili debel žebelj, v katerega so morali mladi sinovi meščanov poprej ugrizniti, da si bodo zapomnili, kam je bil zabit. Zaradi izboljšanja spomina eo potem dečka »obdarilic tudi s klofutami in brcami, kakor je bil to že star običaj Zabijali eo potem takšne žeblje še večkrat v debele bukve na poti proti vrhu Pohorja. Na sredini poti na Pohorje so počivali ter se kregali, čas pa so si krajšali z godbo in s streljanjem salv. Pri Bolfenkovem studencu sta se Mariborčanom postavila po robu oskrbnika limhuške in falske graščine, ki sta protestirala, da bi širili s^ojo posest naprej proti vrhu. Dosegel se je sfiorazum, mariborsko odposlanstvo je pobožno obiskalo bol-fenško eerkev, nato pa se je ob limbuški meji napotilo v dolino. Spet so zabijali v bukve mejne žeblje, vrewvali so v debela drevesa križe in znak moške roke ter tako označili mariborsko pose«* v pohorskih goščavah. Na poti proti mestu Sa ee je pripetila žalostna nesreča. Meščanu akobu Seyerju se je sprožila pištola, ko je spu- ščal petelina in strel jo usmrtil njegovega 11-letnega nečaka. Naslednjega dne so se napotili Mariborčani iz mesta proti jugovzhodu. Spet je šla četa meščanov na Tezno, od koder so potem postavljali mejnike vzdolž slivniške in račke graščine Na neki cesti v tezenskem gozdu so trčili Maril>orčanj skupaj s četo tlačanov slivniške graščine, ki jih je vodil oskrbnik Ponič. Slivničani so hoteli Mariborčane najioditi nazaj, pa je nastal boj, v katerem se je hudo streljalo z obeh strani. Spopad je zahteval več ranjencev, nazadnje pa so Mariborčani zmagali ter so zapodili Slivničane v beg. Zmagovito so se zvečer spet vrnili v mesto. Tretjega dne so se podali skozi Koroška vrata proti Kamilici, spotoma so podrli plotove in ograje, ki so jih postavili Kam-ničani brez dovoljenja na mestni posesti, od Kalilnice so šli proti Sv. Urbanu ter so so zvečer vračali spet veseli, brez večje nesreče, v mesto. Pri streljanju salv se je obstrelil samo meščan Ahac Pellicerolli, ki si je prestrelil ramo Četrtega dne so šli Mariborčani proti Melju. pod Meljskim hribom so zavili v Počeho, kjer so se pri kame-nitem mestu med 6eboj sprii in stepli. Najbolj vročekrvnim je dal mestni sodnik pobrati orožje ter jih odgnati s stražo v mesto. Tako so Mariborčani na slovesen način v štirih dneh postavili mejnike okrog svoje fiosesti. Gotovo je bil to star običaj, ki se je ohranil iz prejšnjih stoletij. Kuga, požari, Turki Veselo in zadovoljno življenje pa so starim Mariborčanom večkrat grenile usodne katastrofe, ki so mestno prebivalstvo zdecimirale ter so napravile ogromno škodo. Mesto je nekajkrat obiskala kuga, ki je hudo gospodarila. Prvič se omenja kuga v mariborski zgodovini leta 1349. Tisto leto je bilo sploh usodno, poleg kuge je obiskal mesto potres, ki je 25. januarja porušil mestno obzidje in mestr.e stoljie. Dve leti poprej so mrazovi uničili vso letino ter je bilo tudi poletje tako mrzlo, da grozdje sploh ni dozorelo. V maju je zmrznilo več ljudi in živine. Prav takšen mraz je bil tudi leta 1490. Prišle so tudi kobilice, ki so tri leta zapored uničile vso žetev. Posledica je bila strašna lakota, ki se je še dolgo hranila v sjjominu. Kuga se omenja potem v mariborski zgodovini še pogostokrat, usodno je bilo posebno leta_ 1880—81, ko je izumrlo veliko meščanskih družin. Nevarni so bili tudi požari, ki so večkrat uničili cele predele mesta, največji požari so bili leta 1601, 1648 in 1650. Hiše so bile j>ove5ini lesene, krite s slamo in skodlami, pa ni čudno, da je imel ogenj vselej dovolj netiva. Huda šiba so bili Turki, katerih pa se Mariborčani niso nikoli ustrašili. Vsakokrat so odbili njihove napade. Najbolj junaško so se uprli leta 1532 pod svojim hrabrim županom VVildenrainerjem turškemu sultanu Solfcnanu, ki se je vračal od obleganja Dunaja skozi naše kraje. Turki bi bili radi prišli čez Dravo, pa so zahtevali od Mariborčanov, da jim odprejo mestna vrata ter dovolijo prehod čez most, obenem pa tla plačajo visoko odkupnino. Mariborčani so turške zahteve jjogumno zavrnili, oboroženi meščani so zasedli obzidje in odbili tri turške napade. Turki so nazadnje zgradili v Melju most čez reko, poprej pa so še mestno okolico temeljito razdejali in vse jvožgali in uničili. Zaradi turških opustošenj, požarov in drugih nesreč je mesto takrat čisto obubožalo, tako da so se meščani obrnili s prošnjo na koroške stanove, naj jim pomorejo pri popravljanju mestnega obzidja, ker sami nimajo več sredstev. Fran jo Žebot, načelnik kr. cest. odbora: Obiskovalce Mariborskega tedna bo gotovo zanimalo, da se gradi iz nejiosredne mariborske okolice na vrh Pohorja velika prometna cesta, ki bo ena najlepših v naši domovini. Naše zeleno Pohorje je bilo do pred kratkim glede cestnih zvez tako zanemarjeno, kakor malo-katera pokrajina. Z nobene 6trani ni bilo prave cestne zveze. Pohorski kmet, če je hotel spraviti les ali svoje pridelke v dolino, je z muko vozil po strašnih strminah in globinah. V osrčju Pohorja je še neizrabljenih zakladov lesa, a so bile oaze z mogočnimi smrekami nedostopne za vozove. Tudi turistične postojanke so le s težavo dobivale življenjske in druge jx>treb-ščine, ker ni bilo ceste. Prva, ki sta se za zgraditev velike pohorske ceste resno pobrigala, sta bila župan g. Jakob Florjančič iz Sv. Miklavža pri Hočah in hočki dekan g. Alojzij Sagaj Rajni g. Florjančič je kot član okrajnega zastopa mariborskega skoro pri vsaki seji stavil predloge, da se naj vendar začne graditi velika cestna zveza od Sv. Miklavža, t. j. od sedanje državne Ptujske ceste skozi Rogozo, Hoče, Reko na vrh Pohorja. Na seji okr. zastopa dne 27. januarja 1925 se je določil prvi znesek 250.000 din za preureditev ceste Sv. Miklavž-Hoče-Reka v okrajno cesto. Seja se je vršila pod predsedstvom gerenta okr. zastopa g. dr. Josipa Le-skovarja. Navzoči so bili člani okr. zastopa gg. Galunder. Gselman, Črne, Florjančič, Zupančič. Štrakl in Žebot. Ta sklep okr. zastopa je bil podlaga za začetek gradnje ceste na Pohorje. Cesta Reka-Sv. Areh je bila obravnavana v Reformacija, čarovnice, verske sekte Časi reformacije so prinesli tudi med Mariborčane več burnih dogodkov. Nastali so spori med meščani, ker so je zlasti vplivna gospoda zavzela za novo lutrovsko vero. V Betnavskem gozd u poleg Tržaške ceste so si zgradili mariborski in okoliški protestanti veliko in lepo cerkev s farovžem in pokopališčem Temelje te cerkve ' in številne grobove z ostanki mariborskih protestantskih plemičev so odkrili letos ob priliki kopanja gramoza. Cerkev je protireformaci jska komisija graškega škofa Brennerja dala fiorušiti, temelje so razstrelili s smodnikom, ves kraj pa jo prerasla goščava. Na Spodnjem Štajerskem jo ob priliki vizitacije leta 1581 sežgala protirefor-macijska komisija 2tKX) lutrovih knjig. V tistih časih se je začela širiti tud vera v čarovnice, katere so jiovsod preganjali. Maribor je postal na Štajerskem znan zaradi svojih številnih čarovni-ških procesov. Eden največjih procesov je bil leta 1546, ko so sežgaM kar osem čarovnic. L. 1580 so sažgali tri čarovnice, leta 1586 pa so sodili , sedem čarovnic, ki so bile potem najprej zadavljene, potem pa sežgano Vse te čarovnice so bilo iz bližnje mariborske okolice. Usmrtitve in mučenje čarovnic ter raznih zločincev so bile sploh neke vrste javne veselice, pri katerih se je zbralo vsakokrat ogromno ljudi. Z zločinci si niso delali veliko preglavic, smrtna kazen je bila za vsako večjo pregreho — ne samo za umore in rope, tudi za tatvine, za ponarejanje denarja itd. Največje javno usmrčenje je biio leta 1580. Takrat so naenkrat obesili 8 zločincev, enega so usmrtili na kolesu, štiri ženske pa so zavezali v vreče in jih vrgli v Dravo. Maribor je imel v teku raznih dob svoja morišča na raznih krajih v okolici, najbolj znano je bilo na križišču sedanje Tržaške in Ptujske ceste. Mestni krvnik je imel večjo plačo kakor mestni kaplan. Značilno za tiste čase so bile tudi verske sekte, ki so se i širile med kmečkim ljudstvom. Na.jl>olj znani so ' bili lenarški skakači, ki so imeli obilo privržencev po vseh Slovenskih goricah. Družabno življenje V Mariboru, kjer jo bilo že od nekdaj doina vino, je bilo tudi družabno življenje zelo živo. Razvijalo pa se je večinoma v ožjem meščanskem in plemiškem krogu. Meščani so bili bogati, pa so se vrstile veselice in pojedine sedaj v tej, sedaj v oni hiši. Številni plemiči iz okolice so imeli v mestu svoje hiše, v katerih so stanovali s svojimi družinami raie, kakor na svojih pustih gradovih. Družabno središče mesta je bil mestni grad s svojo slavnostno dvorano, v kateri so bile razne prireditve, veselice in plesi. Najimenitnejša je bila gostilna »Pri jelenu« na Rotovškem trgu — tam je sedaj trgovina in gostilna Nabav-Ijalne zadruge drž. uslužbencev. V tej gostilni so prenočevale vse odlične osebnosti, ki so potovale skozi Maribor, med njimi cesar Leopold. Tu so se shajali imenitni meščani. Gostilna je ohranila svoj sloves skozi več stoletij. Bomejše se je razvijalo duhovno življenje Mariborčanov. V vsej zgodovini mesta naletimo le na nekaj imen, ki so imela širši odmev v svetu. Pač pa so bili stari Mariborčani zelo pobožni. Veliko so darovali cerkvam it} samostanom, katerih je bilo takrat v \foribory zelo veliko. Skoraj vse samostanske hiše i na^štaje-rskem ,in Koroškem so imele v mariborski okolici svoja posestva, od katerih so se nekatera ohranila do današnjih dni. Ta posestva so dobile v dar od plemičev in bogatih meščanov. okr. zastopu že leta 1927 in 19G8. Velika komisija meseca marca 1929 je obhodila teren od Reke pri Hočah v smeri proti Sv. Bolfenku in na drugi strani v smeri proti Kapli, Mariborski koči in •Sv. Arehu. Mariboruski oblastni odbor je skupno z okrajnim zastopoin šel akciji za zgraditev Pohorske ceste zelo na roko in je povzročil, da se je resta Reka-Sv Areh pričela trasirati spomladi leta 1930. Da se je izbrala trasa Reka-Sv. Areh po južnem pobočju Pohoorja, je bila predvsem me-rodajna že zgrajena cesta od Sv. Miklavža skozi Hoče do Reke, bližina Maribora ter ugodnejša južna lega trase. Vsa cesta je položena tako srečno na sončni strani Pohorja, da je od tain krasen razgled po vsem Dravskem poiju. Slov. goricah, Halozah in tja dol v Prekmurje. Trasa ceste Reka-Sv. Areh začenja v Reki in teče skoji naselbino Kapla, mimo kmetije Logvanjšak in Pehar, mimo Ledine-kove žage pod Mariborsko kočo in nato na južnem pobočju Sedlovca do Sv. Areha. Cesta ima veliko število simpatičnih serpentin, ki dajejo, ako gledaš cesto z vrha, zelo sijajno sliko. Cesta se vije kakor kača iz Hoč. med samimi livadami, kostanjevimi in smrekovimi gozdovi ter njivami do hrib« pod Sv. Arehom. Dolžin areste od Reke do konca pod Sv. Arehom znaša točno 14 km. Nadmorska višina na začetku v Reki znaša 370 m, na koncu pod Sv. Arehom pa že 1200 m. Cesta se torej dvigne za 820 m Predvideva se, da se bodo cestni jarki tlakovali tako, da bo po njih mogoče tudi voziti, s čemur 6e bo širina ceste razširila za 6 m, kar bo Stopnišče v gradu, kjer je nastanjen mariborski muzej popolnoma zadostovalo prometnim potrebam. Mariborsko avtobusno podjetje bo vzpostavilo po končni zgradbi ceste promet z vsemi pohorskimi postojankami na južnem pobočju, s Poštnim domom. Pohorskim domom, Mariborsko in Ruško kočo pri Sv. Arehji Cesta se je začela graditi spomladi leta 1981. Prvo leto se je zgradilo 2.5 km ceste. Potem pa je delo precej počasi napredovalo. Šele leta 1985 je bila cesta zgrajena do odcepa k Pohorskem domu, oz. Mariborski koči. Od leta 1935 dalje pa ge je začelo delati v večjem obsegu in so se oddajala dela v odsekih po 2 km naenkrat. V tem tempu se je delo nadaljevalo do danes. Pod sedanjo upravo in vodstvom okr. cestnega odbora se je najelo jiosojilo cestnega odbora, ker bi sicer samo na podlagi okr. cestnih doklad delo ne bilo dovršeno niti v 10 letih. S pomočjo posojila, ki ga je okr. cestni odl>or 7. odobritvijo banske uprave dobil pri Hranilnici dravske banovine v Mariboru, se je omogočilo, da 1h> ta velika cestna zveza končana letos do vrha pri Sv. Areku. Gradbeni stroški za cesto od Reke do Sv. Areha znašajo 5.250 000 din, tako da odpade na 1 km ceste strošek 375.000 din. Od gradbene vsote se je porabilo za delavske mezde 3,700.000 din. Ta i znesek so zaslužili sami domači delavci. Ostanek 1,550.000 din pa se je porabil za nabavo materiala in vožnje. Pri gradnji ceste je bilo treba izkopati 160.000 kubičnih metrov zemlje, nalomiti 15.000 kubičnih metrov kamna in dobaviti 10.000 kubič^ nih metrov gramoza. Zanimivo je, da na južnem pobočju Pohorja, po katerem teče nova cesta, ni bilo mnogo kamna, ampak se je moralo istega dovažati navzgor in navzdol. ' Na Petkovem sedlu se odcepi od ceste ozka dovozna in strmo vijugasta pot najprej k Poštar-skemu domu, nato k Pohorskemu domu in še k Mariborski koči. Ker ta odcep ni posebno posrečen, se bo gradila lepa zložna nova dovozna cesta z zapadne strani v smeri proti Mariborski koči in od tam k Pohorskemu domu. Prav tako se bo tudi ob koncu glavne ceste nad žago g. Viktorja Glaserja na Uranjekovem zgradila okoli 800 m dolga dovozna cesta k Ruški koči, oz. k Sv. Arehu. V gradbenem programu okr. cestnega odbora mariborskega je tudi nadaljevanje ceste od Svetega Areha mimo podružnice Sv. Uršule proti počitniški kolon, kraljice Marije, kjer se bo cesta navezala na že obstoječo cesto, ki pelje mimo Sv. Martina na Poh. v Slov. Bistrico. Ta nova zvezna cesta bo dolga 8—10 km in bo ustvarjena kot krožna zveza Maribor-Hoče-Sv. Areh,Šmartno na Poh.,Slov. Bistrica. V zapadni smeri je teren ugoden, da se zgradi nova transverzalka od Sv. Areha proti Mislinjski dolini, oz. Slovenjem Gradcu. Cesta Reka-Sv. Areh je pomembna predvsem za Tujski promet. Mesto Maribor in naše zeleno Pohorje, kakor tudi Dravsko polje, bo imelo od ceste velik hasek. Ze sedaj prihajajo prijatelji zelenega Pohorja od vseh strani naše domovine in povprašujejo po stavbiščih ter si bodo mnogi postavili na vabljivem južnem pobočju Pohorja svoja poletna bivališča Kakor smo informirani, se posebna družba zanima tudi za zgradbo velikega modernega hotela, ki hi posloval pozimi in poleti in bi tako spravil na Pohorje še več. življenja. Na severni strani Pohorja se bo moralo pripraviti teren za zimski smuk, tako da bo promet na pohorskih višavah tudi v zimskem času na višku. Važna je cesta tudi za izvoz lesa iz Pohorja Gozdovi v nižavah in globelih v smeri proti Framu in Sv. Martinu so še mnogokje neizrabljeni. Zapela bo sicer sekira nad stoletnimi smrekami, ali s pametnim ekonomskim izrabljanjem gozdnih zakladov se bo dalo še tudi naprej ohraniti temeljno lepoto našega Pohorja. Naš Maribor in okolica je na veliko novo pohorsko cesto, ki bo rps ena najlepših in menda najbolj živahnih v naši domovini, lahko ponosna. Slovesna otvoritev in blagoslovitev ceste bo predvidoma začetkom leta 1940. Omenjam še, da sta tehnična dela v glavnem izvršila višji tehn. svetnik inž. F i s c h e r od banske uprave in tehn. vodja okr. cestnega odbora za Maribor-de-sni breg inž. Stergaršek. Mnogo truda je bilo, da se je na težavnem pohorskem strmem terenu mogla zgraditi taka moderna ee-sta. Cestna dela je v veliki meri izvršil okr. ce«tni odbor v lastni režiji, mnogo del pa so izvršile tvrdke inž. Ivan Ferluga iz Maribora, Družba »Ceata« iz Polzele ter razne druge tvrdke. Novourejeni Glavni trg ponoči Nova cesta na vrh Pohorja -ena najlepših cest Slovenije Fr. Kramberger: Narodnostne prilike v Mariboru nekdaj in sedaj 0 narodnosti nekega kraja moremo govorili Sele za tiste čase, ko je zavest pripadnosti pri temu ali onemu narodu bila vzbujena, ozir. ko je zavest lastne narodnosti zajela narod sam. V srednjem veku ni nikdo govoril o slovenski narodnosti v naših krajih. Takrat so bili prebivalci razdeljeni le na gospode in podložne. Govorili pa so o narodnosti prebivalcev bivše avstroogrske monarhije v 10. stoletju. Če pa že govorimo o narodnosti prebivalcev Maribora in njegove bližnje okolice v srednjem veku, potem moramo reči, da je narodnost maloštevilnih Mariborčanov bila v srednjem veku vsaj nedoločena, dočim zagotovo vemo, da je cela bližnja in daljna okolica Maribora bila slovenska. Mi vemo, da je v srednjem veku med manj ko 2000 prebivalcev v mestu Mariboru bilo predvsem mnogo tujcev, privandrancev. in tudi mnogo Židov. Saj bi mogli reči, da je bilo srednjeveško nemško prebivalstvo Maribora, v kolikor ga je pač bilo, pod velikim vplivom Židov. Gotovo je, da je bila nemška nepriseljena gospoda, ki je v Mariboru in njegovi okolici vladala O pravi narodnosti pri nas pa govorimo šele za one čase po letu 1848, ko so narodi avstrijske monarhije dobili svoje svoboščine. Narodnost Mariborčanov se je ugotavljala prav za prav šele pri ljudskih štetjih, ki so bila leta 1867, 1880 in potem vsakih 10 let. Prav za prav je šele pri ljudskem štetju leta 1890 bilo prebivalstvo popisano po narodnosti, in sicer po »Omgangssprache š to je po občeval-nem jeziku. Podatki od leta 1890 naprej nam bodo služili v naši kratki razpravi, v kateri se bomo omejili predvsem na podatke, kako je bilo razmerje v narodnostnem pogledu med Nemci in Slovenci. Avstrijska uradna statistika je pri ljudskih štetjih ugotovila naslednje narodnostno stanje v Mariboru (z vojaštvom): Nemcev Slovencev drugih vseh Leta 1890: 15.931 2653 393 19.898 Leta 1900: 19.293 4062 93 24.601 Leta 1910: 22 656 3820 117 27.994 Že leta 19<>0 se je nemškim oblastvom zdelo potrebno, na kakršen koli način opravičiti neprimerno visoko število Nemcev in zelo malo število Slovencev v Mariboru. Uradno poročilo o poteku in rezultatu ljudskega štetja namreč ugotavlja, da je »število Nemcev od leta 1890 večje zaradi naravnega prirastka in zaradi priseljevanja tujcev«. Za Slovence pravi to poročilo, da je bilo med njimi 47 javnih uradnikov, 98 nižjih uslužbencev, 92 šolskih sester in njihovih učenk, 70 bogoslovcev in njihovih profesorjev. V splošni bolnišnici je bilo takrat 69 bolnikov slovenske narodnosti, v jetniš-nici okrožnega sodišča 110 slovenskih paznikov in jetnikov, v kaznilnici pa 483 slovenskih čuvajev in kaznjencev. Ostanek od ugotovljenega števila pa odpade po tem uradnem pocočilu z malenkostno izjemo na tujce, ki so pri tukajšnjih meščanih ali zavodih na delu, v i»južbiK učenju ali kakor koli drugače zaposleni. Enako uradno poročilo o ljudskem štetju leta 1910 opravičuje nazadovanje števila Slovencev v Mariboru od leta 1900 dalje za 350 s splošno draginjo stanovanj in življenjskih razmer v mestu, zaradi česar da se Slovenci naseljujejo v okoliških občinah, čeravno so zaposleni v mestu, pravi pa, Pri Treh ribnikih da se nemške družine naseljujejo v Mariboru zaradi šol. (Treba pa ugotoviti, da je število Slovencev vkljub temu poročilu tudi v okoliških občinah zelo padlo od leta 1900—1910.) Omenjeno uradno poročilo ugotavlja, da je bilo leta 1910 pri šolskih sestrah 59 Slovenk manj kakor leta 1900, v bogoslovju 9 manj, v kaznilnici 253 manj, v jet-nišnici okrožnega sodišča 43 manj, v splošni bolnišnici pa 150 več Slovencev kot leta 1900. Ostale Slovence, ki so bili pri ljudskem štetju leta 1910 ugotovljeni, razdeli uradno poročilo na hišne posle, delavce, težake, dninarje, dijake, učitelje, profesorje, drž. uradnike in odvetnike. (Zopet je treba ugotoviti netočnost v tem uradnem poročilu, češ da so med Slovenci šteti tudi dijaki. Znano je, da se je ljudsko štetje leta 1910 izvršilo konec decembra, ko so slovenski dijaki, ki jih je bilo v Mariboru okroglo 600, bili doma na deželi na počitnicah.) Občevalni jezik po katerem so presojali narodnost Mariborčanov pri avstrijskih ljudskih štetjih, je moral znati v Mariboru skoraj vsakdo, saj ni mogel pri nikakem javnem uradu opravili nič brez znanja nemščine. Ni pa mogoče po tem »občevalnem jeziku« presojati že narodne pripadnosti prebivalcev. Avstrijska uradna statistika se pač ni ntogla znebiti srednjeveških predsodkov, da spada podložit i k svojemu gospodarju. Nemci so se čutili v Mariboru trdne gospodarje. Zato so pač bili prepričani, da mora vsakdo, ki ni nad njimi, biti njim podložen tudi glede narodnosti. Oni, ki stanujejo v Mariboru že iz časov pred svetovno vojno, se l>odo gotovo spominjali, kakšna »Umgangssprache« je vladala v mestu. (Sem ga na brikni begegnela, pa me ni nič pogrisal.) Po tistem občevalnem jeziku so pač šteli nemške in slovenske narodnjake in je jasno, da so vsakega, ki je tak občevalni jezik uporabljal, šteli za Nemca. Ljudska štetja do 1910 ki so bila v vsej svobodi leta 1921 in 1931 v Mariboru že v okvirju jugoslovanske države, so pokazala ravno nasprotno sliko o narodnosti Mariborčanov. Obe ljudski štetji sla ugotovili, da je v Maribora Nemcev Slovencev Srbohrv. vseh leta 1921 6512 20.929 2540 30.739 leta 1931 2696 27.533 2931 33.921 Kako krivično in samovoljno so nemška obla-stva v bivši Avstriji pri ljudskih štetjih ugotavljala narodnost mariborskih prebivalcev, nam kažejo tudi avstrijske statistike same. Avstrijska centralna statistična komisija na Dunaju je po svojih uradnih objavah o ugotovitvah ljudskega štetja L 1910 objavila menda nehote tudi točne dokaze, da v Mariboru leta 1910 večina prebivalcev ni bila Nemcev, ampak Slovencev (primerjaj: Die Krgeh-nisse der Volkszelle vem 31. 12 1910, neue Folge osterreichische Statistik, Wien 1910 do 1912). Av- z nemškim občevalnim jezikom Dol. in Gor. Avstrija .... 1.197 Nemški del Štajerske . . . 1.737 Radgona........ 439 Dežela Koroška ..... ■ 717 Dežela Tirolska...... 198 Drugi nemški kraji .... 556 Lepe spomine iz Maribora kupite pri R. BIZJAK, urar Gosposka ulica št. 16 Skupaj 4.744 Iz drugih krajev, ki niso bili nemški (fstra, Dalmacija, Hrvatska in Slavonija, Rosna, Češka, Moravska, Galicija) je bilo 1693 prebivalcev, iz be-Ijaškega glavarstva 159, iz velikovškega 145 in iz Poslopje Tiskarne sv. Cirila, kjer je zasedal Narodni svet strijska statistična komisija je namreč ludi ugotovila, koliko prebivalcev je bilo pri ljudskem štetju v svojih domačih občinah prisotnih, oziroma koliko je bilo med naštetimi prebivalci takih, ki so imeli v občini domovinsko pravico in kje so imeli drugi našteti prebivalci domovinsko pravico. Po političnih razmerah in po zaslugi zakonodaje, posebno one po letu 1848, je v Mariboru prenehala razlika med mariborskimi meščani in tujci. Že odlok Marije Terezije iz leta 1754, še bolj pa konskripcijski patent iz leta 1804 sta določala, da se s trajnim bivanjem v kakem kraju dobi domovinska pravica. Začasen občinski zakon iz 1. 1849 in občinski zakon iz leta 1859 sta predvidela pri-posestvovanje domovinske pravice v kraju bivanja. Domovinski zakon od leta 1853 je sicer odpravil avtomatično pridobivanje domovinske pravice s priposestvovanjem in je dal občini izključno pravico odločanja, komu domovinska pravica pripada. Občine in mesta niso rada priznavala domovinske pravice in so nalagala za priznanje visoke takse. Tako se je moralo zgodili, da so iineli okoli 1. 1870 v Mariboru domovinsko pravico skoraj sami meščani. še leta 1880 je bilo pri ljudskem štetju ugotovljeno, da ima od 17.628 prebivalcev le 3327 v Mariboru domovinsko pravico. Z domovinskim zakonom od leta 1896 je zopet bilo uveljavljeno priposestvovanje domov, pravice z dolgoletnim stalnim bivanjem v neki občini. Kdor je 10 let v občini ali v mestu stanoval, je že dobil s tem domovinsko pravico. Ravno zato pa, ker je bilo mogoče dobiti domovinsko pravico le z daljšim stalnim bivanjem v občini in ker so ljudje zaradi ugodnosti, ki so bile z domovinsko pravico zvezane, to radi uveljavljali, nazadnje še tudi, ker je vsakdo moral imeti nekje domovinsko pravico, je danes mogoče ugotoviti, kdo je bil po letu 1900 (ko je stopil v veljavo domovinski zakon iz leta 1896) stalno nastanjen v Mariboru. Šele številke o teli prebivalcih Maribora nam dajo točno sliko o njihovi narodnosti. Avstrijska uradna statistika ugotavlja, da je bilo leta 1910 v Mariboru 72.05% tujrev in le 27.05% domačinov (leta 1900 je bilo 89.7% tujrev in 10.3% domačinov). — Leta 1910 je bilo med 26.593 Mariborčani le 35.4% mariborskih domačinov (v Maribor pristojnih), drugi večji del prebivalcev je pa bil pristojen v druge kraje avstrijske države, in sicer 13% v kraje z izključno nemškim občevalnim jezikom, 51.6% pa v kraje z izključno slovenskim občevalnim jezikom. To so pravi, da je stanovalo leta 1910 v Mariboru 13.711 ljudi iz krajev, kjer je prevladoval izključno slovenski občevalni jezik. Od onih 35% mariborskih prebivalcev, ki so bili v Mariboru domačini, je pa gotovo vsaj ena polovica (51.6%) bila zopet iz slovenskih krajev (kar bi se dalo s številkami o ljudskem štetju letu 1900 dokazati, vendar virov nimanw pri roki). To se pravi, da je bilo leta 1910 v Mariboru 18.419 ali 70% vsega prebivalstva iz krajev, kjer je prevladoval izključno slovenski občevalni jezik, torej Slovencev. Vendar je nemška statistika takrat javno ugotovila in še danes te ugotovitve tudi resni ljudje ponavljajo, da je bilo v Mariboru le 3823 ali 14 % Slovencev in 22.657 ali 85 % Nemcev. Maribor — slovenski Našo trditev, da je bila velika večina mariborskega prebivalstva leta 1910 slovenska, dokazuje tudi poročilo statistične komisije, ki pravi, da se čuti pri doseljevanju v mesto Maribor močan dotok iz krajev mariborskega in ptujskega okrajnega glavarstva in pa »pomembno« doseljevanje iz slovenskega dela Štajerske dežele proti nemškemu delu, kar se je opazilo tudi že teta 1900, in da to priseljevanje ogroža nacionalni karakter posameznih okrajev. Tako je bilo s številkami ugotovljeno, da je stanovalo leta 1910 v Mariboru naslednje število ljudi, ki so imeli domovinsko pravico v okrajih: s slovenskim občevalnim jezikom Celje..........1.146 Konjice . ........ 105 Ljutomer........ 622 Maribor.........5.823 Ptuj..............2.394 Brežice......... 502 Slovenjgradec...... 365 Dežela Kranjska..... 919 Dežela Goriška...... 140 Skupaj . 12.321 celovškega 88 prebivalcev v Mariboru, dočim jih je bilo iz ogrskih krajev (največ iz Prekmurja) 612. Torej je stanovalo v Mariboru leta 1910 v celoti okroglo 4500 (zaradi korekture za Koroško in Radgono) Nemcev in okroglo 12.500 (zaradi korekture) Slovencev, ki niso bili v Maribor pristojni. Če I »i še upoštevali število onih. ki so že bili mariborski domačini, hi zopet dobili številko, ki smo jo že gori ugotovili. Da nam ne bo mogel kdo očitati, da smo poljubno ugotovili okraje s slovensko večino in da smo številke svojevoljno postavljali, navedemo še podatke prebivalcev po občevalnem jeziku onih krajev in dežel, ki pridejo vpoštev, kakor jih je objavila za leto 1910 dunajska uradna statistika. Bilo je v okrajnih glavarstvih leta 1910 Slovencev Nemcev Maribor 75. Ptuj ' 76. Celje 112. Ljutom. 24. Konjice 19. SI. Grad. 35. Brežice 48. Radgona 3. Koroško 82. Beljak 17. Velikov. 39. Celovec 17. t «5 80.45% .943 96.03% 598 96.90% 709 94.29% 889 90.31% 885 83.18% 344 97.74% 288 9.10% 212 21.24% .702 23.93% 518 77.30% 007 24.21% (88.51) (97.14) (97.77) (94.98) (93.19) (85.44) (97.71) (10.11) (25.08) (33.09) (80.34) (32.24) 18.221 3.178 8.522 1.493 2.130 7.241 1.090 32.835 304.287 55.918 11.585 53.211 19.49% 3.96% 3.03% 5.70% 9.67% 16.79% 2.20% 90.89% 78.61 % 75.59% 22.66% 75.73% (11.44) (2.85) (2.19) (5.00) (6.87) (14.51) (2.25) (89.87) (74.82) (66.68) (19.64) (67.69) je, da je bilo leta 1919 vpisanih v domovinske matice 5041 v Mariboru rojenih domačinov, 2453 takih, ki so bili rojeni v okrajih Maribor levi in desni breg, 2535 rojenih v ostalih krajih Slovenije, 234 rojenih v krajih današnje Jugoslavije razen Slovenije, 2168 takih, ki so bili rojeni v bivši re? publiki Avstriji, 362 v bivši Češkoslovaški, 390 v Italiji, 201 v Madžarski in 104 v Nemčiji. Od leta 1910 do 1919 je bilo vpisanih v domovinske sezname oziroma v kartoteko skupno 16.851 oseb, od katerih je bilo v rojenih pa v tem jih le času leta 1919 Črtanih ostalo Mariboru 7465 2424 5041 obeh maribor. okrajih 2485 50 2433 krajih Drav. banovine 2587 52 ' 2535 krajih Jugoslavije 251 17 234 krajih bivše Avstrije 2776 608 2168 drugod 1192 69 1130 Upoštevati moramo, da je avstrijska statistika ugotovila pri ljudskem štetju leta 1910, da je v Mariboru bilo več kot polovica prebivalcev iz slovenskih krajev in da je leta 1910 bilo v Mariboru nastanjenih le 35 odstotkov domačinov, ki so bili vpisani v domovinske sezname, če priznamo Nemcem okroglo polovico mariborskih domačinov, ki so bili v Mariboru rojeni, potem je moglo biti v Mariboru leta 1919 vpisanih v domovinske sezname 7490 slovenskih in 5318 nemških domačinov. Pri številki o rojenih drugod bi bilo seveda potrebno upoštevati one Slovence, ki so bili rojeni na Koroškem (od števila 1130 okrog 12 odstotkov) in pa Čehe (362), Madžare (201) in v Italiji rojene (390). Pri pomanjkanju natančnejših podatkov pa se lahko zadovoljimo z ugotovljenim. Po letu 1919 je bilo na novo vpisanih v domovinsko matico mestne občine v Mariboru rojehih 7313, iz okraja v Mariboru levi in desni breg 4347, iz ostalih krajev Slovenije 6349, iz ostalih krajev Jugoslavije 857. iz bivše Avstrije 1587, iz bivše Češkoslovaške 236 in iz Italije 3837. Vsi ti so bili vpisani v matico po veliki večini ali kot optanti ali kot stalno stanujoči več kot deset let v Mariboru, deloma pa tudi kot javni uradniki. V istem času je bilo črtanih iz domovinskih matic 7452 v Mariboru rojenih, 328 rojenih v krajih Maribor levi in desni breg, 812 rojenih y Sloveniji, 229 rojenih v ostali Jugoslaviji, 2869 rojenih v bivši Avstriji in 132 rojenih v bivši Češko-slovenski. Položaj 1938 (V oklepajih so v gornji tabeli navedeni procenti za ljudsko štetje leta 1900.) Iz obojih podatkov pač ne bo težko skoraj točno ugotoviti onega števila mariborskih prebivalcev, ki so pri ljudskem štetju 1910 stanovali v Mariboru, pa so bili iz slovenskih krajev in so torej tvorili veliko večino mariborskih prebivalcev. Slovenci in Nemci so se pri ljudskem štetju 1910 ocenjevali za pripadnost k narodnosti po občevalnem jeziku. Pod občevalnim jezikom je pa avstrijska statistika razumela oni jezik, ki se ga je moral prebivalec v vsakdanjem življenju posluževati zaradi prilik in razmer, v katerih je živel, in niti ni dopuščala, da bi se ocenil oni jezik, ki se ga prebivalec poslužuje v družini. Tako so zapisali za Nemca vsakogar, ki je le količkaj znal nemško. In poročilo avstrijske statistične komisije tudi prizna, da so imeli pri določanju občevalnega jezika glavno besedo števni komisarji in drugi faktorji, ki so sodelovali pri ljudskem štetju. Ni čuda, da so nemški mariborski števni komisarji našteli v Mariboru toliko Nemcev, kolikor jih v resnici ni bilo in je poznejša uradna predelava popisnega materiala postavila »objektivno« delovanje števnih komisarjev v Mariboru na laž. Za ljudska štetja od 1921 do 1931 nimamo podobnih podatkov, kakor jih je objavila avstrijska uradna statistika. Mestna občina mariborska pa je v posebej sestavljeni statistiki ugotovila, koliko domačinov, to je takih, ki imajo v Mariboru domovinsko pravico, je bilo leta 1919 in v koliko se je to stanje pozneje spremenilo. Ta statistika sega do konca leta 1938. Ugotovljeno Konec leta 1938 je torej bilo v Mariboru stalno nastanjenih in vpisanih v članske sezname 4902 v Mariboru rojenih, kar je skoraj enako število kakor leta 1919. Tu so seveda že všteti otroci onih, ki so se po letu 1919 v Mariboru stalno naselili, to je po veliki večini Slovencev oziroma Jugoslovanov. Iz okrajev Maribor desni in levi breg je še vpisanih v matice 6462 domačinov, kar predstavlja trikratno vsoto iz leta 1919. Iz ostalih krajev Slovenije je vpisanih sedaj 8072, dočim jih je bilo leta 1919 2435, kar pomeni torej trikraten prirastek stalnih prebivalce^. .Slovencev,, V bivši Avstriji rojenih je vpisanih v dom. malici sanjo še 886 domačinov, to je taljih, .ki staojijfjo stalno v Mariboru, vendar je treba med te šteti tudi nekatere uradnike in otroke leh uradnikov, ki so službovali do leta 1919 v krajih Avstro-Ogrske izven Slovenije. Iz bivše Češkoslovaške je vpisanih domačinov še 466, pri čemer pa je treba šteti približno polovico onih iz nemških krajev bivše Češkoslovaške. Iz Italije je vpisanih v domovinski matici 4134 domačinov, kar pomeni povečanje za desetkratno število od leta 1919. Tu so največ všteti oni, ki so pribežali z Goriške, Trsta in Pri-morja ter se tu stalno naselili v raznih samostojnih poklicih ali pa kot javni uradniki. V celoti je vpisanih v domovinski matici mestne občine 15.396 takih, ki so rojeni v okolici Maribora, v Sloveniji oziroma v ostalih krajih Jugoslavije. Če k tem prištejemo tri četrtine onih, ki so rojeni v Mariboru, to je 3675 domačinov, polovico v bivši češkoslovaški rojenih domačinov, vse one, ki so rojeni v Italiji, lahko ugotovimo, da je v domovinske matice mestne občine Vpisanih 23.205 domačinov. Za Nemce je treba šteti četrtino v Mariboru rojenih, 886 v bivši Avstriji rojenih, 233 v bivši češkoslovaški ter 130 iz bivše Nemčije, kar bi dalo skupno 2485 domačinov. Gornje zadnje številke pa pomenijo že število stalnega prebivalstva mesta Maribora in tega stalnega prebivalstva je 23.205 Jugoslovanov in S4&5 Nemcev. Po načelih statistike je v večjih mestih treba tretjino prebivalstva vedno smatrati za nestalno in naše številke to načelo potrjujejo. V Mariboru imamo danes približno 36.000 prebivalcev, od katerih pa je ca. 10.000 nestalnih. Da je stalno prebivalstvo mesta Maribora bilo in je še domaČe slovensko in da je le neznaten del nemški, smo pokazali v gornjih številkah. Tako je bilo že davno pred desetletji in je tako tudi danes. To so ugotovile tuje. slovenskemu prebivalstvu neprijazne in nenaklonjene uradne statistike, ugotovimo pa to lahko tudi danes na podlagi gori navedenih podatkov. Pravljica o nemškem Mariboru Pravljice o nemškem Mariboru so bile že pred desetletji le pravljice, še bolj so take trditve danes vzete iz pravljičnega sveta nekaterih nemških nacionalnih preiiapetežev. Star! uieslni stolp ob Dravi Ptuj, mesto starih umetnin Sredi zemeljskega raja, prelepega zelenega Dravskega polja kraljuje ob vznožju slikovitega gradu nai prijazni Ptuj. Ko j« ljubi Bog blagoslavljal lo zemljo, jo ie obdaroval • toliko ljubeznijo in • tako dobrohotno roko, kakor malokateri kraj naše domovine. Livade, borovi gaji, temni gozdovi (rebrna Drava in njeni tisočeri otoki in otočki, ki «• kakor otroci igrajo v njenih valovih ob vznožju Slovenskih goric in Haloz, «o darovi, ki so prepleteni z zdravicami v zidanicah in z neprestanim smehom klepotcev po goricah ter ustvarjajo v življenju Hudi nekaj lepega in nepozabnega Zato je bil Ptuj z okolico že v kameni in bronasti dobi naseljen Že predrimska, panonska-keltska naselbina je imela bržčas ime Poetovio, ki j« stal nekje pri Hajdini. Z juga je Avgustov pastorek Tiberij zavojeval Poetovio in takrat je Ptuj dobil svojo prvo taborišče, kier je taborila najprej VIII., potem še XIII. legija. Tu so proglasili Vespazijana za cesarja. Izredno ugodna lega kraja je pripomogla, da ga je cesar Trajan okrog leta 100 po Kr. povzdignil v mesto z naslovom Colonia Ulpia Trajana Poetovio. Poetovio je igral v tisočletnem rimskem im-perijm važno vlogo, posebno v drugem in tretjem stoletju eo korakale legije na ogrožene meje ali •• borile v borbah za cesarski prestal. Tudi Konstantin Veliki je šel skozi Poctovijo proti Rimu in že ob zatonu rimske moči in slave je tukaj porazil Teodozij svojega nasprotnika Maksima V petem stoletju so Goti skoraj po vsem oplc-nili in porušili mesto. V Poetoviju se je roidila mati zadnjega rimskega cesarja Romuia Avgustu-la tako, da ie tudi njegova usoda tesno povezana z razpadom zapadnorimskega imeperija V rimski dobi je bil Ptuj pomembna postojanka v vojaškem, gospodarskem, kulturnem in verskem oziru. Ohranjeni »o nam ostanki Mitrovih in drugih svetišč, kakor tudi starokrščanski spomeniki, saj šteje med svoje mučenike ptujskega škofa in cerkvenega učenika «v Viktorina. Skozi Ptuj «o prodirali v dobi preseljevanja divji barbarski narodi v sončno Italijo in pri teh kodih je utonilo nekoč slavno mesto v pozab- poh ljen; ijenje. V šestem stoletju so prišli v naše kraje stari Sloveni, njih plug je preoral okrvavljene grude, da je vzklilo novo življenje Ljudsko izročilo pravi, da sta tod potovala slovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod v večno mesto Rim ter da njuna roka blagoslavljala naš rod in zemljo Komaj dvesto let le ie trajalo sonce svoibode pod domačim gospodarjem Slovencem, ki je poplačal ljubezen do domače grude s svojo glavo. Nato so solnogra-iki škofje dobili mesto v posest, a so ga morali trdo braniti pred tolpami divjih Madžarov V teh bojih so se najbolj odlikovali ptujski gospodje, odličen vitežki rod in veliki ljubitelji umetnosti, kajti o njih priča mnogo cerkvenih ustanov. Pobožna Mehtilda, vdova Friderika III. Ptuj-, skega, ie leta 1230 postavila v možev blagor do-minikancem lepi samostan na severnem koncu mesta. Ostanki prvotne cerkvene in samostanske stavbe z lepimi arhitektonskimi znamenitostmi iz XIV. stol. so še dobro ohranjeni. V XV stoletju so skromno zgradbo precej razširili in takrat je tudi nastal znameniti gotski križni hodnik s čudovitimi gotskimi sklepčniki in okni. Pomembna je ie lepa freska Marinega oznanenja. Koncem XVII. •tol. so samostan ponovno prezidali Presbiterij, ki je bil doslej obrnjen proti vzhodu, so preložili proti zapadu. Najdragocenejši del stavbe je še vedno lepi baročni refektorij iz XVIII. stol. Cesar Jožef II. je ukinil dominikanski samostan in do leta 1928 so ga uporabljali večinoma za skladišče, zasilno bolnišnico in kasarno, dokler ga ni mestna občina kupila in v njem nastanila mestni Ferkov muzej, ki »pada med najznamenitejše ustanove naše države Begate zbirke in kulturnozgodovinski spomeniki privabljajo vsako leto veliko obiskovalcev in tujcev. Poleg tega samostana so Ptujski gospodje še zgradili leta 1239 lepi minoritski samostan, ki praznuje letos svojo 700-letnico obstoja. Cerkev • samostanom je nastala v dobi zrele gotike, kar zlasti vidimo v gotsko zidani apsidi. Važen je lepi, pozlačeni gotski kip Matere božje z Jezuščkom v naročju nad glavnim oltarjem. (XV. stol.) Gotske freske, ki so jih tukaj pred leti odkrili, zavzamejo po svoji starosti in dragocenosti prvo mesto v Sloveniji. Novejši del cerkve s pročeljem je dal sezidati koncem XVII. stol. p Gašper Dieti. Na veličastni fasadi s štirimi ogromnimi stebri, stojita v vdolbinah kipa apostolskih knezov sv. Petra in Pavla, nad njima je v okrašeni vdolbini lep Marijin kip. Svojevrsten kra6 predstavlja tihi križni hodnik v samostanskem poslopju, veličastni refektorij pa s svojimi bogatimi štukaturami in freskami bo vsakogar očaral. Marijino soho na trgu pred cerkvijo so postavili v spomin na srečno odvrnitev turške nevarnosti leta 1664. Poleg obeh samostanov zasluži našo pozornost v prvi vrsti še starodavna mestna župnijska cerkev «v. Jurija, ki stoji na temeljih starokričan-ske bazilike. V IX stol., ko je Ptuj bil še v oblasti panonskih knezov Pribine in Koclja, gorečih pristašev slovanskega bogoslužja, je tu že stala majhna cerkvica, ki pa je žal pozneje v vojnah zgorela. Solnograški nadšof Konrad I je dal mesto z gradom obnoviti ter nanovo tudi pozidati cerkev, Ostanki te romanske cerkve so deloma še dobro vidni. Okoli leta 1312 je bil dovršen sedanji lepi gotski kor in sem spada tudi osmerokotni presbiterij. Učinkovito izrezljane gotske klopi iz leta 1446 s« odlična mojstrovina rezbarske umetnosti, težka zakristijska vrata pa plemenito delo gotske kovaške umetnosti. Živahni barok se je iz- življal na lepi, deloma pozlačeni prižnici in železni ograji kapelice žalostne Matere božje. Končno moramo še omeniti sloviti gotski krilni oltar, ki |e nekoč stal pozabljen v krstni kapeli ter je danes razstavljen v mestnem muzeju. Nastal je okoli leta 1450 in ga pripisujejo splošno solnograškemu mojstru Konradu Laibu. Pred cerkviio zagledamo ogromni mestni stolp, nekoč del utrdb, danes zvonik. Ob njem je pritrdil kurat Simon Povoden, zaslužni ptujski zgodovinar, rimske spomenike že pred sto leti. Najvidneiši znak starodavnega Ptuja je znani Orfejev spomenik pred mestnim stolpom, približno 5 metrov visok in 1.82 mecrov iirok rimski nagrobnik iz pohorskega mramorja, ki predstavlja grško pravljico o Orfeju, ki privabjla z zvoki svoje lire okrog sebe gozdne živali. Tudi grad Gornji Ptuj je vreden obiska.'Že Rimljani so na vrhu grajskega hriba imeli svoje utrdbe, ob prihodu novih gospodarjev Slovanov jim je bil za stražišče, kar sklepamo po tamošnjih najdbah in staroslovanskem grobišču iz X. stol. Večkrat je doživel tudi razne prezidave. Ko je kamnoseška rodbina de Lalio izvršila nove ptujske utrdbe, je tuid naše mesto na široko odprla svoja vrata renesanci in takrat je dobil tudi grad svojo sedanjo obliko. Zelo posrečena so notranja grajska vrata, izdelana po načrtu S. Peruzzija leta 1570. Takozvani Leslijev del gradu ie mlajšega izvora. (XVII. stol.). Že pri vstopu grajske arkade nemo zre na nas z gotskega nagrobnika sanjavo lice Friderika V. Ptujskega, zadnjega svojega rodu, ki je preminul v Gospodu na dan sv. Treh kraljev 1438. Manjši grajski muzej hrani znamenite najdbe iz rimske in staroslovans-ke dobe. V viteški dvorani je nameščena dragocena slikarska galerija orientalskih mogotcev, večinoma Turkov.. Prekrasni so dragoceni nizozemski in francoski gobelini s prizori z Odiseje in pokrajin. Če tako romamo po ptujskh ulicah, vidimo na P. M. Godina, minorit. vsakem koraku slavno preteklost in zaman bomo iskali razkošnih patricijskih palač. Nekdanji Ptuj-čani so zidali manj bahato in zato tem solidnejše, ne za desetletja, ampak za stoletja. Opazimo pa povsod še mnogo lepih starih hiš, ki pričajo, da našim prednikom dober okus ni bil tuj. Umetnostni zakladi našega mesla zgovorno pričajo, da je Ptuj tudi v srednjem in novem veku igral vidno vlogo. Sredi XIII. stoletja je spadal Ptuj nekoliko časa pod Ogrsko, odkoder je prešel zopet v roke solnograških škofov, ki so ga naposled prodali Habsburžanom, de,kler ni prešel ob razsulu Avstrije leta 1918 zopet v slovenske roke in pripadel Jugosloviji, po svoji naravni legi in narodnosti svojega prebivalstva. Ob 700 letnici samostana v Ptuju Postanek minoritskega samostana v Ptuju veže staro izročilo s pomembnim datumom kršč. zgodovine. Člani frančiškanskega reda manjših bratov (minoritov) naj bi se naselili v Ptuju okoli 1. 1239., t. j. okoli tistega znamenitega leta, ko ie izbruhnil končni spor med papežem Gregorjem IX. in nemškim cesarjem Friderikom II. Hohen-staufovcem, ki ga je papež v tem letu slovesno izobčil. Zaradi pomanjkanja listin pa je skoraj nemogoče natančno dognati, kdaj in kako so prišli minoriti v Ptuj. Pripoveduje se, da so prišli že I. 1230. Po redovnem šematizmu. po samostanski kroniki in po trditvah večine zgodovinarjev je kot ustanovno lelo samostana smatrati leto 1239., t. j. za vlade solnograškega nadškofa Eberharda II. (1200-1246). Tako trdi stoletna tradicija, ki jo vsebuje samostanska kronika, zagovarjati pa se da tudi iz arhitekture prvotnih delov sedanje samostanske in župnijske cerkve, kakor tudi starih fresk za stranskima oltarjema v tej cerkvi. Isto potrjujejo tudi ustanovna pisma ptujskih gospodov iz let 1386., 1387. in 1309., v katerih se veliko govori o prednikih in praprednikih tega odličnega rodu. Tako beremo v ustanovnih listinah, da je Bernard III. Ptujski podaril 1. 1399. minoritske-mu samostanu posestva z vsemi pravicami na Gojkovi in v Podlehniku, o čemer pričajo tudi zaščitna in potrdilna pisma cesarja Friderika IV. od 1. 1478. in Ferdinanda I. od 1. 1521. O tej po-daritvi priča tudi napis nad vhodom: »Anno Domini MDCLXXXXI fuit istud monasteriuni re-stauratum, quod Illmus Dns Dns Bernardus, Dns de Poetovio dignissimae recordationis, ultimus sui stematis anno 1399 sua benignissima funda-tione dotavit et stabilivit.« Kad podložniki svojih posestev je imel samostan do 1. 1850. v Halozah in Majšpergu sodno in davčno oblast. Minoriti so prišli v Ptuj kot predstavniki kulturne misije katoličanstva in se posvetili dušnemu pastirstvu med našim slovenskim ljudstvom. Do časov cesarja Jožefa II. (1780— 17',K)) so imeli svojo bogoslovnico, na kateri so poučevali modroslovne in bogoslovne nauke razni znameniti člani minoritskega reda. Tekom stoletij se da v tem samostanu vseskozi zasledovati funkcija slovenskega pridigarja, ki je našemu vernemu slovenskemu ljudstvu oznanjal božjo besedo v domačem jeziku in se je zaradi tega imenovala minoritska cerkev sv. Petra in Pavla naravnost »slovenska cerkev«. Kakšen je bil prvotni samostan, danes ne vemo točno, nedvomno je bil mnoco manjši od mogočne baročne stavbe iz konca 17. stoletja, ki jo poznamo iz slik na stropu refektorija in iz Fischerjevega bakroreza, ki nam pričata tudi, da se njegova podoba v zadnjih dvesto lelih ni bistveno spremenila. Najvažnejši ostanek prvotne stavbe je cerkev, ki je imela pravokotno, z ravnim lesenim, nedvomno poslikanim stropom prekrito ladjo in dobro ohranjeno, z rebrastimi kri-lastimi oboki prekriti zgodnjesrotski prezbiterij. Za stranskima oltarjema ob slavoloku se nam je ohranil ostanek na steno naslikanih oltarnih slik predstavijajočih Kristusa Kralja (na evangeljski strani) in mrlvega sv. Frančiška Asiškega (na listni strani) iz okrog 1260. leta. Oltarja sta imela obliko k steni prislonjenih gotskih haldahinov. Po teh slikah tudi lahko sklepamo, da je cerkev stala že sredi 13. stoletja. V steni vzhodnega križnega hodnika je bilo pred leti odkrito tudi dvojno zgodnjegotsko okno. ki se po svojih oblikah popolnoma strinja z oblikami, ugotovljenimi na cerkveni stavbi. Slike iz srede 14. stoletja na južni zunanjščini prezbiterija dokazujejo, da je bilo na tem mestu samostansko dvorišče oprto neposredno na prezbiterij. Novo obliko je dobil samostan v zadnjih desetletjih 17. stoletja največ po zaslugi gvardijana Velika ohcdnica t minoritskem samostanu Treo Anion gradbeno podjetje Plut, Telefon 96 Električno luč. žarnice, svetilna telesa, kuhalne naprave, radio aparate Vam preskrbi Zadružna elektrarna r. s. s o. s., Ptuj ANICA IANGUS PTUJ, Ljutomerska cesta (pri Zupan(Ku) Cenjene dame, ogleite si novo došlo 7.a'ogo jesenskih dan skih klobukov in modelov, ki Vam jih nudim po nizkih cenah. Parna pekarna KOZEL IVAN nudi VHHk dan *\f»že jut vn PTUJ, Crmoike cesto 13 Kmelka hranilnica in oosojilnica r. z. z n. j. v PTUJU posluje v svoji lastni hiši MtKIoIKava ulica Maister Ivan nasi. Marija Maister lončarstvo in pečarstvo — PTUJ Albert - Ptuj splošno mizarstvo p. Gašperja Diella. Cerkev je bila ustrezno r.ahte-vam tedanjega časa obokana, prezbiterij ra-dt-ljen na dva dela: prednji je bil priključen cerkvi, zadnji pa s štukaturnim okrasom in slikami. L. 1085. je bil razdeljen v meniški kor zgoraj in zakristijo spodaj. Samostansko poslo|>je je bilo po enotnem zasnutku razpoloženo okrog, pravokotnega. . pritličju z arkadami okrašenega hodnika tako, d* se je na zapadni strani v višini glavnega venca priključilo novi, bogato arhitektonsko in kiparsko okrašeni cerkveni fasadi. Vhod v »-a mosta n in prizidana lavretanska kapela pa izpopolnjujeta boga>tvo fasade. V prvi polovici in sredi 18. stoletja ter v drugem desetletju po svetovni vojni je cerkev s samostanom dobila sedanjo obliko, ki spada med najpomembnejše kulturne spomenike baročne do be v Sloveniji. Okras fasade je bil sredi 18. stoletja nadomeščen z rokokojskim. Tedaj je tudi dobila cerkev sedanjo opremo iz treh kiparsko bogatih oltarjev in prižnice. Vse je izdelal leta 1752. kipar Jožef Straub, čigar delo je tudi oltar sv. Roka v Št. Vidu in oltarja sv. Antona Padov. in sv. Lucije v Podlehniku. V atiki velikega oltarja se nahaja odličen kip Matere božje iz začetka 15. stoletja. Križev pot je naslikal Karel .Tirak. Krasna lesena oprema v zakristiji, ki vsbuje spovedniro, omare in klopi prvovrstnega, z reliefi okrašenega mizarskega izdelka, je iz srede 18. stoletja. V južnem traktu zavzema prvo in drugo nadstropje največji in najlepši prostor v samostanu poletni refektorij. Vsa oprema je prvotna in dosledno enotna. Obnožja miz krase slike s svetopisemskimi prizori, v stene so vdelane človeško velike slike apostolov, nad njo pa slika Marije Pomočnice graškega minoritskega milostnega kipa. Vso vzhodno steno nad mizo o. evardijana pa krasi velika, v duhu beneških pojedin zasnovana slika večerje pri farizeju Simonu. Strop krase Minoritski samostan bogati štukaturni okviri, ki obdajajo fresko slike s prizori iz življenja sv. Petra in Pavla. Srednja, največja slika pa predstavlja sv. Frančiška in sv. Antona, ki (»klanjata patronoma sv. Petru in Pavlu sliko novega samostana. Ta umetniško odlični strop je poslikal minorit fr. Rupert Vaflauer, štukature pa sta izvršila I. 1693. Antoni Uuadrio in Peter Bettini. Plemič na srednji sliki utegne biti eden izmed ustanoviteljev. Ptujskih gospodov, bradati minorit s poklonitveno kretnjo pa graditelj novega samostana p. G. Dieti. V vzhodnem traktu prvega nadstropja je zimska obednica, ki je bila prvotno tudi okrašena z baročnimi stenskimi slikami. Na hodniku visi več za samostan značilnih slik iz 17. in 18. stoletja, med drugimi Brezmadežna iz prve polovice 17. stol., sv. Florjan iz srede 18. stol. s pogledom na takratni Ptuj, sv. Anton Pad. s prikaznijo Marije z detetom, več kopij minoritske Marije Pomočnice in več starih slik samostana. Na vrhu stopnic v prvem nadstropju je okrašena duplina z baročnim kipom Brezmadežne, na prvem presledku stopnic pa Sojčev kip sv. Frančiška Asiškega na krasni gotski s kosmato glavo okrašeni konzoli iz začetka 15. stoletja. Od 1. 1789. je minoritskemu redu inkorpori-rana okoliška ptujska župnija, katere sedež je odslej v minoritskem samostanu. Nič manj kakor na verskem polju so Izvrševali minoriti svoje poslanstvo tudi v narodnem in prosvetnem oziru. V zgodovini Ptuja in okolice naletimo prepogosto na imena odličnih članov tega reda, ki so se javno udejstvovali na narodnem in prosvetnem polju, med njimi: oo. Ludo-vik Pečko. kronist. B. Hrlaiš. S. Prus, K. Stazin-sky, A. Svet, K. Belšak. L Vavpotič. P. Žirovnik, ki je ob začetku svetovne vojne I. 1914. postal žrtev svojega narodnega prepričanja. Minoritski samostan je prejemal pod svoje okrilje slovenske dijake ptujske gimnazije in pod okriljem tega samostana so se rodile vse prosvetne in gospo-ar>ke ustanove kakor n. pr. Dijaške kuhinje. Narodne čitalnice. Prosv. društva, Okraine hranilnice, slov. pevskega društva Cecilije, Fantovskega odreka in Dekliškega krožka in mnogih drugih l>odol>nih ustanov, ki so nosile izrazit pečat slovenstva — v burnih časih predvojne in |>ovoine dobe. Ob 700 letnici obstoja minoritskega samostana se zahvaljujemo božji Previdnosti, ki je pripeljala sinove sv. Frančiška v starodavni Ptuj, odkoder se |e njihovo delovanje raztekalo v širno okolico ptujskega polja. Slovenskih eoric in Haloz, da so tako ta lepi kos slovenske zemlle vzgojili in ohranili sv. Cerkvi in domovin'. A. Smodiči Ptujska kužna kronika Začetkom XVI. stoletja nam zgodovinski viri ž« natančneje poročajo o strahotah, ko je davila kuga po Ptuju in okolici. Danes jc obledel ipomin na kruto morilko, kakor listine, ki nam poročajo o strašni šibi božji. Na pol razpadla kužna znamenja spominjajo v okolici vee povsod na bol in solza bednega ljudstva. Ptujska kronika nam živo pripoveduje, kaj se jc vsega godilo v letih grozote. 1519. Kuga razsaja v Ptuju. (Bened. Virgo Celi Nro 58). 1545. Neusmiljeno mori črna smrt v mestu. 1568. Verjetno je takrat kuga davila po Ptuju, kajti mesto Leobcn je prepovedalo vsakomur dostop, ki bi prispel iz Ptuja. 1623—1625. Kuga je tako hudo razsajala, kakor že dolgo ne. Dr. Lebenvvaldt poroča, da se nihče ni upal tri leta v mesto. 1644. Zelo hudo je razsajala tudi kuga v Celju, pred vsem pri nas v Ptuju, pri Sv. Vidu in v Radgoni z okolico. 1645. Neki kmet iz Strassganga pri Gradcu je pripeljal deželnega upravitelja Remiga na uraden posel v Ptuj, kjer je razsala kuga. 7.c na poti domov grede mu ni bilo več dobro. Čim jc prispel na svoj dom, sc je vlegel, a umrl je čez nekaj ur. V avgusta 1645 je bilo v mestu zaprtih 17 hil, dnevno je umrlo 8 do 9 oseb. Minoritski konvent je izgubil 5 oseb, po drugih virih 7 do 9. Hajdinski župnik Janez Rajevec (t 1669) je postavil blizu mesta v srečno odvrnitev krute morilke cerkvico sv. Roka s prispevki meščanov in okoličanov. 1672. Velikanski roji kobilic sq opustošili vso ptujsko okolico. Veter je pognal cele roje v dravske valove, kjer so utonile. Kmalu so začele gniti in okužile vse ozračje. Pridružili sta se le glad in kuga in Hauptmanič, hajdinski župnik poroča, da je pomrlo toliko ljudi, da jih niti niso mogli vseh pokopati. 1680 je mesto zapet hudo trpelo. Kužni komisar je zaukazal stroge varnostne mere. Prenehal je vsak dovoz živil v mesto. V bližini »Rogozni-škega dvorca«, pravi Simon Povoden, velezasluž-ni zgodovinar, so razporedili kužne stražarje, ki so vsakomur prepovedali v stop v mesto. Tu je dal kužni. komisar Maks Harmescdar sežgati vso okuženo posteljnino, a na povelje zdravstvenega magistra Rechlingerja, je še dal razrušiti del dravskega mestu. Uladni meščani so se pritoževali pri vladi tako, da so morali nekoliko omiliti kontumacijo. (Glej korespondenco kužnega komisarja in mino-ritskega gvardijana z dne 13. in 19 sept. 1680). Kuga divja vse leto z malim presledkom že od 19. aprila naprej. Od 19. aprila do 19. junija je umrlo 69 oseb, med njimi splošno priljubljeni gvardijan ptujskih kapucinov in pet minoritov. Po presledku nekaj tednov, se kuga zopet pojavlja v predmestju, na Bregu, kjer je grozno morila. Do konca novembra so zaprli 54 hiš, a umrlo je 274 oseb. Ohranjeno nam je natančno poročilo (od konca julija do srede decembra) o okužbah in umrljivosti, iz katerega je razvidno, da je v tem razdobju zbolelo na novo 313 oseb, umrlo pa je 220 t. j. 70%. Zanimiva je naslednja tabela: -----J 1. Kužni križec sv. Benedikta iz Hajdlne. 2. Benediktov križec. 3. Kužni križec sv. Caharija. 4. Kužni križec brez napisa. (Zadnji trije so od starega pokopališča iz Ptuja.) Pravijo, da sta dva nepridiprava zanesla kuga iz Ptuja tudi v Vrezovo, župnija Šmarje pri Jelšah. (Glej napis na votivni sliki v cerkvici sv. Roka pri Šmarju). Listine povedo, da je črna smrt davila že od leta 1640 tja do leta 1645. Takrat so postavili tudi lepo kužno znamenie pri Bukovcih niže Ptuja (MARRTIN VILIPAV). 1680 Zbolelo na kugi: Umrlo: moš. žen. otroci moi. žen. otroci avg. in sept. 33 35 30 15 16 34 oktober 44 68 39 27 42 38 novem. 16 25 13 8 16 13 do 16. dec. 3 4 3 3 3 5 Skupaj 96 102 85 53 77 90 Kakor vidimo, je bila mladina brezizjemno izgubljena. Zboleli so večinoma najrevnejši sloji, lc malo meščanov, skoraj nihče od plemstva, čeprav 6ta bili okuženi dve plemiški hiši. Imovitejši so zbežali iz okuženega mesta v okolico, kajti vsak je imel kak morof ali vinograd. Glede kon-tumacije se Ptujčani nikoli niso ravnali preveč točno strogih navodil, drugače ne bi vlada imela povoda, da je strogo zaukazala meščanom dne 13. septembra 1680, naj oni, ki so zbežali v vinograde, tudi tam ostanejo in naj ne tekajo sem in tja. Kužni inšpektor Jurij Gabrijel Prantner je preprečil vsako nedovoljeno shajanje meščanov z okoličani s tem, da je ojačil dne 19. septembra »tostran malega mosta na Bregu« stražo in jo oborožil s puškami. Gosposka je na neverjeten način še takrat poklicala iz neokuženih krajev svoje podložnike na tlako ali robotanje v Ptuj. Kužni komisar Kari Žiga grof Gaisruck jih je sicer hudo pokaral in prepovedal tako malomarnost, a preden je dospela njegova zapoved iz grada Reiien- Košir Adela Ptuj Telefon 93 Telefon 93 Nakup in prodaja vseh vrst žita, čebule in krompirja Kupujem staro železo po najvišji ceni Sukno za dame in gospode, tkanine za posteljno in namizno perilo, kupujete najbolje pri tvrdki OTMAR SARIA, Ptuj Slomškova ulica 1 R. 1. PETEK trgovina • steklom in porcelanom PTUJ (nasproti pošte) Rosenfeld Robert trgovina z mešanim blagom nakup deželnih pridelkov in suhih gob PtU| Gostilna pri ROZIKI JELINEK V Ptuju — je splošno mana po izvrstni kapljici in prvovrstni kuhinji! GOSTILNA „BELI KRIŽ« ■ PTUJ Sobe s tekočo mrzlo in toplo vodo, garaže, prvovrstna kuhinja Rudolf Ilavelha manufakturna trgovina Ptu) VAUDA IGNAC, Ptuj vrtnarstvo in cvetličarna, vezanje vencev in šopkov ■v arilCl družba z o. z. Ptuj, Maistrova ulica 12 Trgovina z žitom, moko, krompirjem, sadjem, surovimi kožami in deželnimi pridelki Vljudno se priporoča SKAZA PETER — BRIVSKI SALON PTUJ, Ormoška cesta št 1 KMETIJSKA ZADRUGA V PTUJU POLJSKI PRIDELKI TELEFON «9 TELEFON" SI) KlementIC Črna - Ptu) Knjige, šolske in pisarniške potrebščine MAR DRAGOTIN - PTUJ mehanična delavnica Teleton 84 Sfrotimaier Terezija, Pfu| gostilna Minoritski trg PERNAT VINKO mesar in prekajevalec Prodaja lastnih lsdelkov po najnižji e«nt A. SENCAR in SIN veletrgovina s špecerijskim blagom Prešernova ulica 2, SlomJkova ulita 9 In Nova cesta 2 Najvljudneje se prir>oroča MODRINJAK ALOJZ, avtotaksi PTUJ :: Florijanskl t r S sedežni, udobni avta za daljši- izlete. BROVER IVAN. Ptuj ■ Rogoznica trgovina z mešanim blagom in uakup deželnih pridelkov M. Brenčič gostilna, točenje lastnih vin, topla In mrzla Jedila vsak fas ter nova trirovina r. Ip^om, apnom, cementom in »»remogom. Shell hrncin! Avto oljel KREFT HINKO, Ptuj. Ljutomerska c.1 trirovina s me*a.nim blagom. Nakup Jajc, ntnsla, suhih gob, vinskega kamna in vseh deželnih pridelkov. Prodaja apna in oeimenta. AftomoblHuH pozor! Renrinaka črpalka pred trgovino deluje podnevi tn ponoči! —m Sv. Rok, v ozadju Ptuj z gradom (lilografija okoli leta 1825) steina do Ptuja, je bilo dovolj časa za največjo nesrečo. Komaj so zaprli dohode v mesto, je primanjkovalo življenjskih potrebščin, ljudje pa so se lakote bolj bali nego kuge. Ni čudno, da si je kruta morilka kmalu poiskala tudi svoje žrtve v okolici, ni pa znano, kje je razsajala. 1681 so jo zopet začutili blizu Ptuja, da so takoj ukinili vso trgovino in postavljali kužne straže. 1682 davi kuga najbolj v Halozah, zato so zaprli cesto v Zetale. Pri Sv. Trojici in na Ptujski gori je bilo nekaj smrtnih primreov, a kljub nevarnosti se ljudje niso odrekli sedmine, da je končno 6cgla energično vmes oblast, prepovedala vse sedmine, žegnanje pri Sv. Vidu itd. Komaj se je pojavila kuga v mestu, se je že začelo zopet brezumno tekanje v Haloze, dokler niso dobile oborožene kužne straže nalog, da z ognjem upepelilo viničarije takih zanikrnih ljudi. Sredi junija straši kuga že na Mestnem vrhu in si tam išče svoje žrtve. Še dane« vidimo v bližini starega proštij6kcga dvorca skromno, zidano kužno znamenje. V Ptuju pa so ljudje v predmestnih krčmah v takozvanem »Ziegcistadlu« in pri »Kanižabirtu« veselo popivali, a mestno stražo, ki je hotela zapoditi razgrajače, so celo često nagnali, dokler ni oblast zaprla krčme s krčmarji vred. Posebno v juliju je črna smrt grozno davila. Pri Sv, Vidu so na cesti našli nago žensko, ki so jo psi na pol ogrizli, a drugod so tudi ležali mrtveci kar na cestah. Simon Jurančič, znani ptujski mesar, sc jc okužil pri menjanju denarja, ki ga jc dobil od zdravstvenega magistrata Mohra. V oktobru je umrl neki mladenič, dalje še neki deček na stražnem stolpu na Gornjem Ptuju, Kugo so potem še zanesli v Budino. 1712. Dve leti razsaja zopet v Ptuju kuga. Pojavila se je še v Slovenskih goricah in Halozah, potem je polagoma izginila, kakor je bila prišla. Ob koncu še nekaj o kužnih križcih in spominkih. Ko so leta 1932 regulirali ves prostor okoli in pod mestno župnijsko cerkvijo sv. Jurija za novi živilski trg, so tudi odkopali del nekdanjega starega mestnega pokopališča. Delavci so zadeli na nekaj okostij iz kužne dobe, kar lahko skle- Clglar Terezija trgovina z mešanim blagom in dežel, pridelki. Rogoznica pri Ptuju. Trgovci in potniki I Ob potovanju skozi Ptuj se zglasite v restavraciji NARODNI DOM (Panjan Franjo) Odlična postrežba Tujske sobe Garaže Priporoča se CuCek Štefan I Benkovimi suhomeKnatinii izdelki Ptuj, Slovenski trg. Vincekovič Ivan. Ptuj umetno - trgovsko vrtnarstvo vrtnarstvo: ljutomerska cesta cvetličarna: Tyršev trg (jiaviljon) Restavracija „pri POSTI" J. DEKLIC, PfU| Priznana kuhinja, najboljša domača vina, zmerne cene. Podplate, nsnje ln čevljarske potrebščine — kupite vedno najceneje pri ŠEGULA MARJANA PTUJ. Minoritski trg 7 Pinoza Alojz urar ln optik PTUJ — Maistrova ulica Prodaja ur, zlatnine, srebrnine. očal itd. Prvovrstna strokovna delavnica Vsem se priporoča foto-atelje LANGERHOLC FRANC, PtoJ Prešernova ulica (Hotel Osterberger) Uvažajte ugodnosti, ki jih nudi manufakturna trgovina C VIKE IVAN Ptuj in kupujte stalno v njej I Franjo Sirec Trgovina z motornimi kolesi, dvokolesl in šivalnimi stroji. Mehanična delavnica PTUJ — Telefon 71 namo po ofcilicl kužnih spominkov najrazličnejšo oblike. Večinoma so iz medenine, okrogle ali ovalne oblike, zaznamovane z dvokratnim križem, ki je ves pokrit s črkami. Pogo-stoma najdemo tudi bakrene in medeninaste dvokrake kužne križe«, ki 60 jih splošno nosili kot obeske okoli vratu, ko je črna smrt morila po naši lepi slovenski zemlji. Kako je prišlo do tega običaja? Sredi XVI. ito-letja je kruta morilka tudi razsajala po Nemškem. Leta 1546 je zasedal ccrkveni zbor v Tridentu, kamor je prispel tudi antiohijski škof in patrijarh. Opazili so, da je imel na roki zapestnico, nekoliko nenavadne oblike, na kateri je bil pritrjen čuden dvokrak križ. Na njem je bilo vse polno črk, kakor jih vidimo na 6vetinjicah in križcih sv. Benedikta in sv. Zaharije. Našli so ga, kakor pravi izročilo, v samostanu sv. Benedikta v Antiohiji, kateremu ga je podaril sv. Zaharija, škof jeruzalemski z razlago o pomenu črk. Nanašajo se M P6alme, ki vsebujejo molitve o kugi. Mnogi so ai dali napraviti take križce, ki bi jih naj obvaroval« pred kugo. mnogo je za trdno verjelo o njih čudodelni pomoči. Najobičajnejši so pri nas kužni križci »v. Benedikta, sv. Zaharije in sv. Valentinijana, ki «• navadno po obliki mnogo ne razlikujejo, le po napisu. Često vidimo tudi svetinjice sv. Roka in S«-bastijana z napisom: S. SEBASTIAN 0. P. N. (ora pro nobis). Mnogokrat so celo združeni z blagoslovoma sv. Benedikta in Zaharije. Na Bcnediktovem križcu (erus Bencdicti) vidimo črke po sledečem redu: IHS — V. R. S. N. S. M. V. S. M. Q. L. I. V. B., na sredini je odprt križec s črkami C. S. S. M L. — N. D. S. M D., v štirih krakih križa pa C-S-P-B. Črke pomenijo latinske besede ter 6e glasijo po splošni razlagi: »Poberi sc satan, ne svetuj mi slabega, hudobn* je, kar mi nudiš, pij sam strupi Svet križ naj mi bo zvezda vodnica, ne pa zmaj (hudobte} mcq vodniki — Križ svetega Očeta Benedikta.« Podoben je blagoslov sv. Zaharije, ki ga vi« dimo na križcih, svetinjicah, orodju, celo na mečih + Z. D. + I. A. B. I. + Z + S + Z-f H. Vsaka črka pomeni zopet kak latinski stavek, verjetno psalm. Razlagajo jih pa različno. Mestni muzej v Ptuju ima lepo zbirko takiK križccv in svetinjic iz Ptuja in okolice. DR0GIST Skočlr Bogomir Ptuj — Slovenski trg Velika izbira parfemov, toaletnih, kozmetičnih in foto potrebščin. Zaloga drog, kemikalij in pripomočkov za uspešno sadjerejo, vinogradništvo in kmetijstvo. Radolič Ivan modna trgovina Ptuj Petnih Franc špedicijsko podjetje Ptuj — Telefon st. 73 Vuga d DaCnar, p(n| Galanterija, moda, pletenine, trikotaža Na drobno in debel«! Brenčič Anton trgovina z železnino, stavbenim materijalom, barvami, firneži in vsemi slikarskimi potrebščinami. — Zaloga orožja in municijel čebelarske potrebščine! Skladišče smodnikov in vseh vrst rainesil. PTU3 Ma drobno! Na debelo I J. V. POBERAJ Trgovina z zdravili, parfumerija, fotomanu- faktura, koncesijonirana prodaja strupa Zsloga vseh prosit prodaji preptisoenih zdravil. - Specialna trgovin« i« vino-gra.lntatvo in kletarsko gospodarstvo Medklnaln« drogerija ..Prt zlatem Mftr PTUJ (pri polil) FRANJO VRABL - PTUJ TRGOVINA Z ŽELEZNINO »2e obiramo!« Da, upravičeno lahko trdimo, da le prav Savinjska dolina s svojim hmeljem v dobrih letih najmočnejši vir življenja za mesto Celje. In Celje se toga dobro zaveda, pa zato leto za letom z največjim zanimanjem zasleduje nihanje hmeljskih ren. Da, Celje je res pravo hmeljarsko mesto, kajti prav savinjski hmelj ga najizdatneje poživlja in ohranja. Savinjska metropola, naše belo Celj, je res prava hmeljarska metropola v polnem pomenu besede. PRIPOROČA SE DOMAČE PODJETJE FOTO KVAS CELJE in naš Kjer so vladali celjski grofje Celjski muzej V vrsti celjskih kulturnih zadev tvori muzej •no izmed najvažnejših in najbolj perečih vprašanj. To vprašanje je zelo staro. Rodilo se je tedaj. ko so ba£ ustanovljeni muzej namestili v zanemarjenih in propadajočih prostorih bivše nor-malke, t. j. že leta 1882. Odtlej pa do danes so se redko ponavljali klici po prikladnih prostorih kot po življenjski nujnosti. O prvi priliki se mora tem klicem v neomejeni meri ustreči; ko bo zgrajeno novo sodno poslopje, bo morala mestna občina storiti vse, da se lepo, toda v slabem stanju se nahajajoča Jgrolija« preuredi v muzejsko poslopje. Vsi drugi interesi se morajo ob tej priliki umakniti muzejskim. Dovolj dolgo je bil muzej pastorek Celje mora tedaj dobiti muzej, ki bo verno ogledalo ne samo mesta, ampak tudi vso pokrajine, ležečo med Pohorjem in Savo, med Sotlo in povirjem Savinje, muzej, ki ne bo služil samo pouku, ampak tudi vzpodbudi. Tedaj ee bo moralo začeti sistematično muzejsko delo. Grešili bi, ako bi trdili, da se zdaj v muzeju ne dela. Znana so odkritja prof. Brodarja, ki se vrie v zvezi s celjskim muzejem, oziroma pod okriljem Muzejskega društva. Toda tudi predmetov is dob, ki se je ne dotika Brodarjevo delo, se je v povojni dobi v muzeju mnogo nabralo. Lapidarij se je obogatil z mnogimi rimskimi napisi in lepimi reliefi, muzej je pa dobil veliko zbirko orožja, novcev, narodopisnih in zgodovinskih predmetov, prav tako ima že tudi znaten arhiv. Pravi razmah pa je nemogoč. Ko bodo ustvarjeni ugodni pogoji, bo vsaka izmed teh skupin sedaj nakopičenih predmetov postala plodna celica In celjski muzej se bo v nekaj letih lahko dostojno pridružil muzejem v Mariboru in Ljubljani. Oblast in javnost naj ne pozabita, da jima |e muzej lahko v ča«t ali v sramoto, zato naj storila vse, da se celjsko muzejsko vprašanje v dogledni dobi reši v primerni in dostojni obliki. Celje v preteklosti Meii slovenskimi mesti ima Celje zelo pomembno vlogo, saj zaostaja po številu prebivalstva, po gospodarski in kulturni moči 6amo za Ljubljano in Mariborom. Ta pomen se opira na •rediščno lego, na prometno važnost in široko in razmeroma bogato zaledje. Ta dejstva so se v resnici javljala tudi v celjski preteklosti. Celje je zelo staro mesto. Kdo ga je ustvaril, tega ne vemo. Vsekakor je obstajalo že v I. tisočletju pred Kristusom, za Ilirov in Keltov. Tedaj je dobilo tudi svoje ime, ki se je v malo izpremenjeni obliki ohranilo do današnjega dne, kar je znak, da naselbina nikdar ni popolnoma propadla. Ze najstarejše Celje je bilo na današnjih tleh, v kotu med Savinjo in Voglajno, razvijalo se je zaradi mnogih ugodnih okolnosti, čeprav so ga često ogrožali valovi bistre in neugnane Savinje. Velik razmah je doživelo Celje v rimski dobi. Bilo je središče obširnega ozemlja, ki je segalo od dolenjskih gričev do pohorskih vrhov, od mirne Sotle do povirja Savinje. Rimsko Celje po svoji velikoeti ni zaostajalo za današnjim mestom in je imelo mnogo odličnih stavb, celo okolne griče so krasile vile rimskih in poromanjenih va&čanov. V Ločici pri Celju je bilo več desetletii veliko taborišče II. rimske legije, ki je po trdni cesti lahko dospela celo do Donave, severue meje mogočne evetovne države. Rimska oblast na celjskih tleh je bila več stoletij v polnem sijaju. Rimska kultura, ki se je tu bohotno razvijala, je imela tri stoletja poganski značaj. Okrog leta 300 po Kr. pa se je v mestu vkoreninilo krščanstvo. Kmalu je živelo tu toliko kristjanov, da je postalo mesto, važno krščansko središče; bilo je sedež škofa. Ko so pred več^ ko 30 leti gradili v bližini kolodvora sedanje pošlno poslopje, so pri kojianju temeljev zadeli na obsežne ostanke dveh rimskih cerkva, manjše, starejše in večje, mlajše. V mozaiku f>od oltarjem so «e čitala imena pobožnih kristjanov, ki so dali svoj dar za veličanstvo božje hiše. V severni steni župne cerkve v Št. Pavlu pri Preboldu je danes vzidana plošča škofa Gaudencija, ki je bil brez-dvomno celjski višji pastir. To so popolnoma stvarna dejstva. Vrh tega pa govori o krščanstvu v rimskem Celju tudi pobožna legenda o svetem Maksimilijanu, čigar rojstna hiša naj bi bila stala na tleh sedanjega kapucinskega samostana in ki naj bi bil končal svoje mučeniško življenje poleg sedanje, njemu posvečene cerkvice. Več stoletij trajajoča doba preseljevanja narodov je zadala rimskemu Celju smrtni udarec. Mesto se je razrušilo v razvaline, prebivalstvo se je po večini razbežalo, škof Ivan sam je iskal zavetja v Istri. Prihod slovanskih plemen je zaključil burno dobo. Na celjskih tleh se je razvilo novo, čeprav skromno življenje. Kako se je razvijalo v prvih stoletjih po slovanski naselitvi, nam ni pobliže znano. Verjetno je, da je celjsko ozemlje pripadalo državi kneza Vojnomira. Okrog leta 800 je prišlo v sestav francoske države Karla Velikega. Časi so bili pa še vedno viharni. Roji z Obri so se odražali na celjskih tleh in Madžari so po letu 900 izrinili iz celjske okolice nemške gospode. Le polagoma so si zopet pridobili prejšnjo oblast. Tedaj je na celjekih tleh nastalo središče obsežne politične pokrajine, ki je segala na jugu globoko v Dolenjsko in na severu preko jx>hor-skih slemen, Savinjski mejne krajine. Tedaj so bili Krajini na čelu mejni grofi, ki so bili iz slovenskega koroškega rodu sv. Heme. Ko je nemški kralj odpravil Savinjeko mejno krajino, je začasno prestalo samostojno politično življenje, toda trajno se ni dalo zadržati. Po zanimivih in dramatičnih zgodovinskih dogodkih so postali gospodarji vsemu slovenskemu ozemlju Habsburžani, Na celj- skih tleh pa je bila njihova oblast šibka ln je končno celo prestala. Iztrgal jim jo je iz rok mogočni rod Celjskih grofov, ki so naprej gosjioda-rili na Zovneškem gradu pri Braslovčah. Ko so leta 1331 po svojih sorodnikih Vobržanih dobili v svojo fiosest Celje, t. j. grad in trg pod njim, se je začela njihova sijajna pot proti moči in slavi. Postali so silno bogati, dobili so najprej grofovski in nato še knežji naslov, f*> svojem l»o-gastvu pa so presegali mnoge vladarje tedanjih dni. Ali kaj drugega bolje priča o f>omembnosti tega rodu kot dejstvo, da je imel eden izmed Celjanov za ženo poljsko, eden bosansko in eden (t. j. poslednji izmed njih, Ulrik II.) srbsko prin-cezinjo, da je bila Celjanka Ana jxiljska, Barbara pa celo rimsko-nemška cesarica, ogrsko-hrvatskp in češka kraljica. Celjski grofje so bili v fevdalnem sestavu rimsko-nemške države, to je res. Prav tako je res, da se kmetom pod njihovo oblastjo navadno ni dobro godilo, 6aj se v tem po- Opatijska cerkev gledu niso ločili od drugih fevdalcev. Nadalje je res, da jih glede na dobo, v kateri so živeli, nikakor niso vodile nacionalne težnje. Toda zamol-čati ni mogoče vsaj zgodovinsko pomembnega dejstva, da celo nemški zgodovinarji ne odrekajo verjetnosti mnenju, da izvirajo Celjani iz slovenskega rodu Selško-breških grofov, ki mu je pripadala sv. llenia, in da so kazali fiosebno težnjo, razširiti svojo oblast preko jugoslovanskih dežel. Če je bil morda tudi manjši odpor, v bistvu na stvari ne menja nič. Celjski grofje so gospodovali na trdnem Gornjem Celju, imeli so pa svoj grad tudi v mestu samem, v sedanji vojašnici Kralja Petra. O Celjskih grofih vemo, da so bili močno f>0-svetni gospodje, toda tudi Bogu so izkazovali svojo čast. Ustanovili so mnogo samostanov in cerkva Sirom slovenske in hrvatske zemlje. V Celju samem so zgradili cerkev sv. Andreja, sv. Maksimilijana in sv. Duha. nad krajem pa cerkev sv. Miklavža. Popolnoma so dali prenoviti cerkev sv. Daniela, kjer je f)oleg mnogih duhovnikov deloval župnik, ki je bil navadno arhidiakon ali namestnik cerkvenega poglavarja, oglejskega palri- Cerkev sv. Jožef« arha. Posebno naklonjenost so posvečali Celjski grofje minoritskemu samostanu. V samostanski Marijini cerkvi je našla večina grofov in njihovih rodbinskih članov večno počivališče. Tu se so danes lahko vidijo njihovi telesni ostanki, ki pričajo o minljivosti vsega telesnega. V minoritski cerkvi je tudi glasnik leta 1450 zaklical tužne besede: Danes grofje Celjski in nikoli večl To se je zgodilo ob pogrebu pokojnega grofa, ki ga je v Belgradu umoril Ladislav Hu-njadi, da bi se iznebil nevarnega tekmeca, ki mu je iztrgal iz rok vladno oblast celo na Ogrskem. Glasnikove besede so oznanjale težko bodočnost. Vsa posest Celjanov je prišla v roke Habsbur-žanov, ki so si obdržali vladno oblast izumrlega rodu, medlem ko so obširna posestva jx>lagoma razdali. Gornje Celje se je zdaj spremenilo v trdnjavo, ki so 6e je bali Turki in pod katero so trepetali zatirani kmetje. Ko končno trdnjava ni bila več |x>trebna, se je Gornje Celje okrog leta 1750 jelo spreminjati v razvalino. Habsburški namestnik. vicedom, pa je prebival v gradu ob Savinji. Tu se je jioleg njega v tesnih mejah mestnega obzidja razvijala naselbina, ki je dobila mestne pravice že od Celjskih grofov (1451), vendar je ozemlje mestne občine obsegalo tudi obsežen okolni svet. Marsikatera burja je šla v naslednjih stoletjih preko Celja. Poleg [»žarov, povodnji in kugo mu niso prizanašali ne zunanji ne notranji boji. Reformacija je duhove v njem močno razburkala. Protestanti so bili drzni in so si hoteli urediti bogoslužje v mestu. Ker to ni šlo. so se umaknili v Uolče pri Žalcu, kjer so si na plemiškem zemljišču zgradili zares lepo in dobro utrjeno svetišče s šolo in domom za predikanta. Toda prote-stantizmu v katoliški slovenski pokrajini ni bilo z rožicami postlano. Leta 1600 jiin je protirefor-macijska komisija s sodelovanjem Zalčanov in okolnih kmetov njihovo svetišče uničila. S tem je padla njihova trdnjava, katoličani so pa kmalu dobili juovo ve reko postojanko; £>kof Tomaž Hren Celje Skoro vsako mesto ima nekaj, kar mu daje poseben, svojevrsten značaj, kar ga ohranja in poživlja. Ponekod je to opaziti že na prvi pogled in mesto kar slovi po tej posebnosti, kakor n. pr. Ribnica po svojih loncih in rešetih, drugod pa je treba že poznati nekoliko bolj razmere v mestu, da najdeš njegovo posebnost, njegov glavni življenjski vir. In tudi naše Celje ima nekaj svojevrstnega, svojo posebnost. Celje nikakor ni enostransko razvito in usmerjeno. Je to letoviško mesto, znano po svoji bistri Savinji in lepi okolici. Ima tudi precej razvito industrijo vsake vrste, tako pločevinar-sko, kemično, tekstilno, lesno itd. In kakor se zdi to morda na prvi jjogled neverjetno, pa je pri vsem tem vendar najizdatnejši vir življenja za Celje njegovo močno zaledje — lepa Savinjska dolina s svojim hmeljem. Celje je ključ v hmeljski okoliš Savinjske doliue, Celje je Savinjska metropola. Kako tesno je povezano Celje s hmeljem, prav lahko opaziš redno vsako leto že prve dni avgusta. Tedaj se namreč z vseh strani zgrinjajo ' pisane množice moških in še več ženskih, ki skozi Celje romajo v Savinjsko dolino obirat hmelj. Po železnici so prispeli z mariliorske in ljubljanske strani ter v Celju presedejo za Savinjsko dolino in se pri tem seveda pomude tudi v mestu. Mnogo jih tudi odpeljejo kar hmeljarji sami na dolgih, senenih vozovih, nekateri |ta romajo dalje tudi kar peš. Ne puste dosti v mestu tedaj, ker so le malo prinesli s selioj. Toda ko se i>o končanem obiranju vračajo z zaslužkom v žepu, tedaj pa je že drugo razjx>loženje. Bolj ali manj zadovoljnih obrazov, kakor je pač bil zaslužek, jih srečuješ po trgovinah in gostilnah in marsikak dinar ostane tedaj v mestu. Kakih osem do deset tisoč jih roma vsako leto skozi Celje, z nekaj milijonov dinarjev zaslužka v žepu se i>otem zopet vračajo in razumljivo je, da ostane tudi v mestu nekaj. Saj so iz vseh mogočih krajev širne nase domovine in vsak hoče prinesti nekaj « seboj; nekoliko veselja po končanem delu si pa tudi lahko privoščijo. Potem pa pridejo inozemski hmeljski kupci. Najtežji stanujejo navadno v Celju. Podnevi se niude v Žalcu, kjer je glavno tržišče, zvečer pa jih vidiš lahko dan za dnem po celjskih kavarnah, kjer se posvetujejo in računajo, kako bi s čim večjo koristjo zase iztisnili iz hmeljarjev njihov (>ridelek. In potem polagoma začne pritekati življenje iz doline. Povprčno trideset milijonov dinarjev izkupi vsako leto Savinjska dolina za svoj hmelj iu večina tega denarja pride posredno ali neposredno prej ali slej v Celje. Čini bolje odrežejo hmeljarji, tem bolje odreže tudi Celje. Če je cena hmelju dobra, ej, kako samozavestno jo tedaj primahajo Savinjčani v Celje in segaio v trgovinah tudi (K) boljšem blagu; izkupili so nekai, pa naj dobi tudi mesto Celje svoj del. Nikjer na svetu nimajo hmeljarji navade spravljati denarja v nogavic in tudi v Savinjski dolini ne. To pa tudi mesto Celje dobro ve. In tako se ne zanimajo vsako leto pred hmeljsko sezono samo hmeljarji, kakšna bo cena, temveč tudi celjski trgovci in obrtniki vsake vrste; tudi slednji so namreč odvisni od hmelja, čeprav šele |x»sredtio. Kakšno življenje in vrvenje pa je tudi bilo v Celju tista leta dobre povojne hnieljske konjunkture in kako silno je tudi mesto Celje občutilo težko hmeljsko Je leta 1015 blagoslovil na gričku nad Savinjo ležečo le|»o kapucinsko cerkev. Temu božjemu hramu se je kmalu pridružil še eden: Ko je leta 1079 razsajala kuga, so se meščani zaobljubili in začeli graditi cerkev sv. Jožefa na ličnem gričku nad mestom. Me.sto je So vedno obdajalo obzidje. Ko jo postalo nepotrebno, so ga proti koncu XVIII. stoletja večinoma podrli. V mesto je začel prihajati nov duh, v smislu moderne dobe jo jiolagoma napredovalo. Vlada jo sredi XVIII. stoletja sirer uničila provincialno samostojnost celjske grofije, toda v novi upravi je mesto ohranilo svo, centralni jKimen ter je dolgo prednjačilo Mariboru. Dobilo jo najprej okrožni urad, končno pa je obdržalo okrajno glavarstvo in poleg okrajnega še okrožno sodišče. Postalo jo tudi važno kulturno središče: dobilo je gimnazijo in v okviru nor-malke se je razvilo učiteljišče. Celjski župnik ie dobil naslov ojMita. ki je bil v Celje prenesen iz. Starega Trga pri Slovenjem Gradcu. Za pomembnost Celja je značilno dejstvo, da se Anton Martin Slomšek dolgo ni mogel odločiti o tem, ali naj prenese sedež lavantinske škofije iz. Št. Andreja na Koroškem v Maribor ali v Celje. Ugodnejše okolnosti so odločile v prid Mariboru, toda velikemu vladiki je bila velika uteha, ko je lahko ljubljenemu Celju, kjer je preživel svoja dijaška leta, dal novo versko |K»stojanko v naselbini očetov lazaristov, ki je nastala poleg cerkve svetega Jožefa; tu sem so kmalu jeli trumoma prihajati pobožni verniki. V drugi jiolovici XIX. stol. je postalo Celjo jako nemirno. Doba nacionalnih bojev je razdelila lirebivalstvo v slovenski in nemški talor. Da jo večina mestnega prebivalstva izvirala iz slovenske bližnje in daljnje okolice, o tem se nn da dvomiti. Nekaj je pač bilo v mesto nemških, pa tudi čeških in italijanskih naseljencev, obrtnikov in trgovcev, ne glede na uradnišivo. učiteljstvo in vojsko. Toda vladajoči sistem je povzročil, da se jo večina mestnega prebivalstva, čeprav je živela sredi popolnoma slovenske okolice, izrekla za pripadnost k nemškemu taboru. Bilo je pa v mestu tudi mnogo zavednih Slovencev, med izobraženci, med srednjimi in delavskimi sloji. Borba, ki so io ti Slovenci vodili ne samo za svoj obstoj, ampak tudi za narodni, gosj>odarski in kulturni okolice ter Slovencev na Spodnjem Štajerskem sploh, bi zaslužila vestnega in podrobnega opisa. Dejstvo, da so se Slovenci v Celju leta 1906 razdelili |>o svetovnem nazoru v dve skupini, tej borbi ni moglo škodovati, kajti ne ena no druga skujiina ni pozabila, da imata poleg posameznih tudi skupne cilje. Ko je ob prevratu Celje dobilo svoj slovenski obraz, jo nastalo v resnici normalno stanje, odpadlo je, kar je bilo neorganskega, čeprav se io rahle sence vlečejo. Ali življenje napreduje. Z njim napreduje moderno Celje kljub težavam. ki so se rodile f>o svetovni voini, in jih svetovna gospodarska ter politična kriza ne da premagati. O napredku pričajo nove kulturne ustanove, o njem govore rele naselbine v okolici. Izkazujejo nam ga pa tudi velike trgovine in nove tovarne, napredujoča regulacija Savinje in znaten tujski promet. Mnogo bi bilo še seveda treba napraviti. Ni še pre|x>zno, čeprav čas hiti. Ko se je mesto leta 1935 zopet združilo z okolico, od katere so ga bili ločili leta 1850. se je zelo okrepilo: število prebivalstva je naraslo na okrog 20.šten. A prav zaradi tega. ker je dober in pošten, je verjel tistim, ki so mu smeli govoriti. In verjel je toliko raje, čim bol: demago-ka so bila gesla in čim težji je bil njegov gospodarski, socialni položaj, in Čim bolj so morali molčati njegovi resnični prijatelji. Apostoli marksistov so znali govoriti prepričevalno, napadalno, njih beseda je bila ena sama obljuba. Zato so jih mnogi sprejemali kot svoje rešitelje, v marksizmu so videli svoj evangelij. Zaradi lega smo takoj prvo leto pričeli z obširno socialno vzgojo naše mladine. Naša prosvetna pisarna je sestavila ciklus osmih predavanj o socialnem vprašanju, naši prosvetni domovi pa so poslali majhne ljudske univerze, kjer se je sistematično obdelovalo socialno vprašanje skozi celega pol leta Čut objektivnosti naše mladine je rastel, rastla je trezna razsodnost in previdnost v sprejemanju vžigajočih demagoških gesel, internacionalni marksizem je izgubljal svojo udarnost in privlačnost. S tem je bil ustvarjen predpogoj za uspešno vršitev naše druge naloge. ki je bila: buditi v naši mladini krepko narodno zavest. Kajti brez te ni krepke državljanske zavesti. Le dober Slovenec bo tudi odločen Jugoslovan. Zato smo hoteli, na; naša mladina spozna, kako je naš narod v neprestanih bo.ih s stokrat močnejšim nasprotnikom čuval svoje narodne svetinje, kako jih je branil, kako je zanje krvavel in umiral. In kako je kljub vsemu vedno zmagoval in do sedanjega rodu ohranjal vse svoje in je naši mladini to bogastvo narodnega življenja prepustil ne samo kot največji zaklad, ampak tudi kot sveto dolžnost, to bocastvo ohranjati, t« z-aklade čuvati, jih pomnožiti in pomnožene izročiti enkrat naslednjemu rodu. Socialnemu ciklusu predavani je sledil ciklus narodnostnih predavanj. Naša mladina je bila tako pol i a slovenskega ponosa in samozavesti, ker je bilo polrebno za uspešen boj proti vsem onim. ki so jo hoteli zavajati v neko narodnostno nezavednost. S tem je bila ustvarjena podlaga za tretjo našo nalogo, to je, buditi med našo mladino krepko državljansko zavest. Ta zavest je bila med slovensko katoliško mladino vedno močna. Le notranji dogodki polpretekle dobe so povzročili med katoliško mladino veliko razočaranj, vel!ko zagrenjenosti. Državljanska zavest je bila ranjena !*> krivdi onih, ki so državo vodili dolga leta. Z vrsto predavanj smo mladini kazali, da je prav naša Jugoslavija ona močna, uspešna organizacija, ki more zaklade narodne in ki more našo narodno samobitnost čuvati, braniti in ohranjevali. In naša mladina, ki je ljubila svoj narod, ki je vzljubila njegove vrednote, je prav tako krepko vzljubila svojo litžavo. kateri je pripravljena dati ne samo denarni davek, ampak tudi davek krvi in življenja. Že ponovno je prišla tr njena državljanska zavest do presenetljivih zunanjih izrazov, odločnosti in neustrašene borbenosti. Danes lahko mirno trdimo, da je prav katoliška slovenska mladina v najvišji meri nosilec državljanske misli med slovenskim ljudstvom. Zastonj bi pa skušali premagali razkrajajoče sila med našim narodom brez žive katoliške samozavesti. Zgodovina slovenskega naroda sama nam že dokazuje, da je bil naš narod resnici, pravici in sam sebi le v toliko zvest, v kolikor je ostal odločno katoliški. Zato je nadaljnja in obenem prva naša naloga bila: utrjevati in poglabljati med našo mladino iskren in brezpogojen katolicizem. In ni in biti ne more resnično slovenskega gibanja brez tega utrjevanja katoliškega prepričanja Zato smo že v drugem letu svojega dela izvedli v nad 30 župnijah celjske fantovske podzveze duhovne vaje za fantovsko mladino. Naša organizacija pa noče biti in biti ne sme zid med organizirano in neorganizirano mladino, ker hoče pritegniti h konstruktivnemu delu ves mladi rod, zato so bile te duhovne vaie istočasno duhovne vaje za vso moško mladino teh župnij. Ves ta socialni, narodni, državljanski in katoliški program je dobil svojo odločno programa-tično obliko že na prvem taboru slovenskih fantov v Celju 1. 1037. A vsega tega obširnega dela bi ne zmogli le * okrožnicami, s pisano ali tiskano besedo. Potrebni so bili živi o«ebni stiki. V ta namen so bili prirejeni tečaji, katerih namen je bil, dajali jasne smernice za vse delo v naših Fantovskih odsekih in Dekliških krožkih. Teh tečajev je bilo breaštevilna. Omenim naj le prvega, ki si je vršil v začetku I. 1937 na Brdcih pri Mozirju za fante v dneh od 4 do 6. januarja. Udeležilo se ga je 61 fantov. Predavanja so Ira ala ves dan. Govorili so predavatelji o organizaciji, o pomenu naraščaja, o načinu pridobivanja, o osebnosti voditelja, o vodstvu mladcev, o podrobnem delu v odsekih in o vodstvu odsekov, o poslovanju itd. Fantje so že na tem prvem tečaju pokazali neverjetno zbranost do zadnjega predavanja. Vmes in zlasti pozno v noč se je glasila vesela fantovska pesem. Vsi smo bili eno: predavatelji in fantje. Ista je bila hrana, isto stanovanje, pri jedi eo stregli tudi predavatelji, bili smo vedno skupaj kot ena družina od prve do zadnje minute. Ko je bil tečaj končan, smo vedeli, da je led prebit, da smo bili vsi enega duha. ene volje in enega sklepa: zdaj pa domov na podrobno delo v naših župnijah. Težko je bilo slovo. Preveč smo začutili, da spadamo skupaj Temu prvemu tečaju so sledili tečaji za fante Posav.a v Vidmu, za fante šmarsko rogaškega okrožja pri Sv. Križu v Rogaški Slatini in v Šmarju pri Jelšah, za fante kozjanskega okrožja v Št. Petru pod Sv. gorami, za fante celjskega okrožja v Celju. Povsod udeležba povprečno nad 100 fanlov, povsod isto navdušenje. |»ovsod ista pripravljenost. In taki tečaji so se vršiji tudi v poznejših letih in bo prazna, naš kulturni dom, kakor je v Ptuju bivši dominikanski samostan in v Mariboru grad. Prepričani smo, da bo tudi naš mestni svet tako širokogruden kakor sta bila ptujski in mariborski. Tudi naše Prosvetno društvo ima lepo knjižnico ter izposojuje svojim članom redno knjige. Treba bi pa bilo nabaviti novih knjig. Za predavanja j>ozimi skrbita Prosvetno društvo in Ljudska univerza. V gledališču gostuje ljubljansko gledališče z dramo, opero in opereto. Prav gotovo noben kraj nima tako vnetega kulturnega referenta kakor je naš svetnik g. Franc Lukman, ki je ljubljansko dramo prav za prav šele uvedel v Celje in ki skrbi tudi za to, da so stroški kriti. Z gostovanjem smo Celjani prav zadovoljni. Tudi razni diletanti nastopajo v mestnem gledališču, med njimi Gledališka družina. Zadnja (»redstava Lippl-Sovretov Mrtvaški ples je bila na višku. Kakor čujemo, ga bodo o Vseh svetih jionovili. Tri pevska društva gojijo petje, najstarejše je Celjsko pevsko društvo, ki ga vodi g. Šegula, Celjski zvon vodi g. Cerar. Razen tega deluje še pod pevovodjeni Cirilom Pregljem Oljka, ki ima člane večinoma iz obrtnih krogov. O Glasbeni Matici pa je pisal že drug poročevalec. Celjski kulturni teden si prizadeva, da bi pokazal javnosti našo pokrajinsko umetnost. Skoraj vsako leto imamo v našem mestu tudi umetniške razstave. V času celjskega kulturnega tedna je razstavil A. Sirk, na celjski razstavi pa razstavlja Slovenski lik (France Kralj, France Golob, Lojze Šušmelj in kipar Lipičnik). Lahko rečemo, da je razstava na dostojni višini. Tako smo bežno preleteli naše kulturno prizadevanje in mislimo, da Celje stori svojo dolžnost. Dr. F. Kotnik. t Po dveletnem napornem delu. pri polnem obratu razpošiljalnice, detail in engro trgovine, se je posrečilo stavbeniku podreti dve dvo- oziroma trinadstropni hiši in zgraditi na istem mestu štirinadstropno trgovsko palačo, last največje domače trgovske hiše v Jugoslaviji — Stermecki, Celje. Po izjavi tu- in inozemskih trgovskih in drugih strokovnjakov je to stavba z moderno in praktično urejeno upravo, ki bi bila v ponos tudi vsakemu velemestu Evrope. Slavno občinstvo vabimo, da si ogleda pmenjeni moderno urejeni trgovski dom, brez vsakih obvez do nakupa. Cenjeni obiskovalci naj blagovolijo uvaževati razdelitev prostorov trgovske hiše, ki je sledeča: Klet: steklo, porcelan, morska trava, zaboji, delavnica za razna popravila in kotel centralne kurjave. Pritličje — detailna trgovina: vse volnene tkanine In svila za damske obleke, razne bombažaste tkanine za obleke in za gospodinjstvo, sukno in volnene tkanine za moške obleke, ženska in moška konfekcija, klobuki, damski in moški modni oddelek, kratko blago, galanterija in čevlji. I. nadstropje: razpošiljalna in pisarne. II. nadstropje: prodaja tekstilnega blaga na veliko in sprejem tvorniških zastopnikov. III. nadstropje: skladišče kratkega blaga; perila in pletenine. IV. nadstropje — šivalnica — oddelki za perilo, moško in damsko konfekcijo. Ob dograditvi svoje velike trgovske palače bo tvrdka Stermecki izdala posebno nmetniško izdelani cenik v bakrotisku s krasnimi slikami, ki jih izdelujejo tudi inozemski slikarji-umetniki. Kljub temu, da je naklada cenika povečana od letnih 140.000 na 1 HO.000 komadov, istega zaradi velikega povpraševanja kaj hitro zmanjka. Zaradi tega priporočamo, da že sedaj naročite novi veliki cenik, ki se že nahaja v tisku in bo izšel konec avgusta. Slomškov dom . Celjski denarni zavodi V Celju je denarništvo zelo dobro razvito zaradi gospodarskega blagostanja mesta samega, kakor tudi bogate okolice, posebno Savinjske doline. V mestu sitnem je razvita stara močna industrija, ki ni samo lokalnega pomena, ampak je znana v vsej državi in zelo veliko izvaža v inozemstvo. Tudi nekaj močnih trgovin slovi v vsej državi. Savinjska dolina pa prejema vsako leto mnogo milijonov za izvoz hmelja, saj je ta vsota ......... 100 ...... so f k lepemu razvoju celjskega denarništva. — Poleg oresegla v letih konjunkture letno milij. din. E." Te okolnosti, mesto kakor okolica, so pripomogle lepemu razvoju celjskega denarništva. — Poleg dveh bančnih filijal, poprej so bile tri, ki oprav- Palača Mestne hranilnice v Celju Ijajo tipične trgovske in devizne posle, imamo zelo dobro razvito domače denarništvo. Prejšnja zadruga, Celjska posojilnica, se je spremenila v ban- ko, kakor se navaja, da bi pod to obliko uspešneje podprla domači trgovski in industrijski ži-velj. Delujejo pa v Celju: Hranilnica dravske banovine Maribor, podružnica Celje; Mestna hranilnica Celje, Ljudska posojilnica r. z. z n. z. ter Nemško hranilno in posojilno društvo. Celjska mestna hranilnica je bila ustanovljena pred 80 leti ter je bila pri ustanovitvi določena kot tipičen mestni zavod za podporo nemškega življa v Celju. Ta okolnost je tudi vplivala, da je hranilnica naložila zelo veliko svojega imetja v vojna posojila. Po vojni se je zavod opomogel ter imel večino svojih naložb likvidnih ter naloženih pri raznih denarnih zavodih. Prav ta okolnost pa je v krizi povzročila zavodu velike težave. Svojih naložb hranilnica ni mogla dvigniti, zaradi icga je bila zelo močno prizadeta likvidnost zavoda. Velika nevarnost je bila, da se bo hranilnica morala poslužiti zaščite. Po združitvi celjske mestne in okoliške občine leta 1935 pa je sedanja uprava pod predsedstvom veletrgovca g. A. Fazarinca s pomočjo mestne občine pod vodstvom župana g. Alilielčiča upostavila likvidnost zavoda v polni meri. Mestna občina je najela posojilo pri Hipotekami banki ter vrnila Mestni hranilnici pet milijonov dinarjev, dosegla pa je tudi, da je Mestna kranjlnica v Mariboru od svojih naložb Mestni hranilnici Celje vrnila 2 milij. din. Hranilnica dravske banovine Maribor, podružnica Celje, je naslednica leta 1889 ustanovljene Južnoštajerske hranilnice. Jamstvo za to posojilnico so prevzeli okraji: Vransko, Sevnica, Šoštanj, Šmarje pri Jelšah, Gornji Grad. Povod ustanovitve je bil boj proti nemškim denarnim zavodom. Leta 1929 je začela poslovati kot samostojna po- . •■•tfnr i 'jjmt Z 't. -.\\:r ■ i - > . f, š. fii k Palača Ljudske posojilnice v Celju družnica mariborske oblasti, po likvidaciji oblastnih samouprav pa kot Hranilnica dravske banovine Maribor, podružnica Celje. Posojilnica obhaja letos 10-letnico podružničnega poslovanja in 50-letnico ustanovitve. Zavod je brez večjih težav prenesel leta krize in kaže zelo lep napredek. Ljudska posojilnica, r. z. z o. z., je najmočnejši kmečki denarni zavod, ki pa seveda v prav toliki meri podpira mestno obrtništvo in trgovino. Ustanovljena je bila leta 1907 ter je dosegla pred nastopom krize leta 1931 stanje vlog nad 100 milij. din. Kot kmečki zavod je seveda krizo precej težko občutila, posebno, ker so ji tudi naložbe zamrznile. Uspešno pa se je borila proti denarni krizi ter se ji m bilo treba posluževati / zaščite. Zavod sedaj popolnoma normalno posluje in se vloge zopet dvigajo. Zavod je oddal največ kmečkih dolžnik.iv v Sloveniji Privilegirani agr. banki, saj znašajo vsa kmečka posojila znesek nad 25 milij. din Poudariti moramo, da so imeli domači slovenski denarni zavodi, to je Celjska posojilnica. d. d., Celja, Mestna hranilnica Celje. Banovinska hranilnica dravske banovine, podružnica Celje, Ljudska posojilnica, r. z. z n. z., leta 1931 skupno okoli 300 milij. vlog. Kakor pa prej omenjeno, posluje v Celju tudi Nemško hranilno in posojilno društvo ter podružnica Ljubljanske kreditne banka in Prve hrvatske štedionice. Ugled domačih slovenskih denarnih zavodov se je zelo dvignil, ker se nobeden ni poslužil zaščite. Iz površnih podatkov se vidi, da razpolagajo celjski denarni zavodi za malo mesto Celje z zelo velikimi denarnimi sredstvi. MCADI SLOVENEC Arabska pravljica Abdulah se je zvečer vračal iz vasi na svojo prislavo, ki je ležala daleč zunaj v stepi na nekem griču. Brezskrbno žvižgajoč je krenil mimo nje. Tedaj mit je pogled obvisel na veliki luknji, ki je bila izdolbena v zid. Nekdo je vlomil! mu je šinilo v glavo. Luknja v zidu je bila tolikšna, da je' lahko zlezel skoznjo srednje debel človek. Abdulah je bil pogumen človek. Ni se dolgo obotavljal. Bogve, ali se ni potepuh potuhnil v kašči, ko je zaslišal moje korake? je pomislil. Previdno je odklenil vrata in hrupno vdrl v kaščo. V roki je vihtel debelo gorjačo, da bi predrznega tatu pošteno naklatil. Toda kašča je bila prazna. Vlomilca ni bilo nikjer, ln kar je bilo najbolj čudno: manjkalo ni prav ničesar. »Le kako je to mogoče?« se je čudil Abdulah. Pod luknjo v zidu sta ležali dve vreči. V večji je bila moka, v manjši sol. Obe vreči je moral nekdo treščiti tja, ker sta bili raztrgani, moka in sol pa razsuti po tleh. »In vendar je moral biti tat tukaj,« je ugibal Abdulah. »Ne more biti daleč!« Planil je iz kašče, si opasal bridki meč, za-jahal konja, Ki se ic mirno pasel na dvorišču, in na vso sapo zdirjal za tatom. Spotoma je premišljeval: »Čudno je, da potepuh ni odpeljal konja z dvorišča. Zajahal bi ga bil — in nihče ga ne bi mogel ujeti!« Dolgo je zasledoval neznanega vlomilca. Kmalu bi bil obupal. Toda sreča ga ni zapustila. Daleč pred seboj je v svitu mesečine zagledal človeka, ki se je pehal in boril s peščeno stepo in puščavskim prahom. Abdulah je pognal konja in kmalu dohitel samotnega popotnika. »Zdaj te pa imam!« je zakričal. »Potepuh, mislil si, da mi boš ušel, pa si se zmotil! Kar priznaj, da si vlomil v mojo kaščo!« Tujec se je prestrašeno umaknil in ves zbegan strmel v bridki meč, ki ga je bil Abdulah zavihtel nad njegovo glavo. »Se nikoli v svojem življenju nisem lagal, pa tudi zdaj ne bom,« je rekel in začel na vso moč "tajiti. Abdulah pa je bil prepričan, da ima krivca pred seboj. Odvlekel ga je s seboj v vas pred sodnikovo hišo. Prebudil je sodnika, čeprav je bilo že pozno. Sodnik je vstal in stopi! na prag. Ko je zagledal Abdulaha, se je začudil: »Kaj pa bi ti rad ob tej nočni uri?« »Ne zameri, da sem te zbudil,« se je opravičeval Abdulah. »Ujel sem potepuha, ki ni vreden, da živi.« Povedal mu je vse po pravici in resnici. Sodnik je začel razsojati. »Praviš, da je vlomi! v tvojo kaščo, ukradel pa ti ni ničesar?« je vprašal Abdulaha. »Tako je,« je pritrdil Abdulah. »Gotovo me je opazil, ko sem se vračal, in je zbežal.« Sodnik se je obrnil k tatu in ga vprašal: »Slišiš, zakaj pa nisi zajahal Abdulahovega konja, ki se je pasel na dvorišču? Lahko bi bil pobegnil na njem, potem te Abdulah pač ne bi mogel dohiteti.« »Modri sodnik, res je, hotel sem krasti,« je skesano priznal tat, ves tresoč se od strahu. »Povedal ti bom vse — potem me sodi po zakonu! —r Ko sem izdolbel luknjo in hotel zlesti v kaščo, sem padel na dve vreči, iz katerih se je vsulo nekaj drobnega. Padel sem tako, da so se mi ustnice dotaknile kruha in soli. Zaradi tega nisem hotel krasti. In zaradi tega tudi nisem zajahal konja, s katerim bi bil lahko pobegnil. Nikoli ne bi mogel okrasti človeka, čigar kruh in sol sem jedel. Gostoljubje te dežele je tudi meni sveto! Čeprav sem tat, sem vendarle pošten.« Ko ie modri sodnik to slišal, ie tatu, ki je ves skrusen zdrknil pred njim na kolena, slovesno rekel: »Vstani in pojdi svojo pot, ker spoštuješ gostoljubje bolj kot svoje življenje! Jaz te ne bom sodil.« Zamorski zdravnik dr. Bum Nagradna uganka v slikah 1. Dr. Bum res na vso moč imeniten je zdravnik; vse ozdravi: nahod, krč, zobobol in kačji pik. Sred pragozda zdaj sedi, v list zdravniški zatopljen; o, naš dobri dr. Bum strašno, strašno je učen! Kdo prihaja k njemu zdaj, ves obvezan in potrt? To je Jumbo. Siromak je pod kožo bled kot smrt. 2. Črn kot vran in kodrolas pred zdravnikom obstoji in zatarna na ves glas: »Joj, prejoj, kako boli!« Dr. Bum se koj zavd, kaj njegova je dolžnost. V dno srca ga, prav zares, gane Jumbova bridkost. 3. Kvišku plane, zamomlja: »Hitro gobček svoj odpri!« Jumbo zazija kot slon, dr. Bum strmi, renči: »Ljubček moj, tvoj zob je gnil' Ko porečem: ena, dve, z vsemi bolečinami bo nemarnež zunaj že!« 4. Tam na steni dolg žebčlj z belo vrvico tiči; z njo priveže bolni zob dr. Bum in se reži: »Mirno stoj, ne gani se, dokler me ne bo nazaj!« To rekoč za steno se izgubi... Bog ve, zakaj? Halo, bistre glave I Iztuhtajte kakšen prav smešen in zabaven konec k tej zgodbici v vezani ali nevezani besedi (v verzih ali v prozi). Vse posrečene sestavke bomo objavili, tri izmed njih pa nagradili z lepimi knjigami. Pošljite rešitve najpozneje do četrtka, 10. t. m., na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Razumna deklica Neka deklica je služila pri kmetu. Bila je na vso moč pridna in ubogljiva. Ko je minilo leto dni, se je hotela vrniti domov. Kmet pa ji je rekel: »Ostani pri nas! Za plačilo dobiš telička.« Deklica je ostala še tri lela. Teliček je rasel in postal krava. Deklica je zahtevala plačilo. Kmet pa jo je zavrnil: »Obljubil sem ti telička. Iz telička je zrasla krava — krave ti pa nisem obljubil. Zdaj ne dobiš ne krave ne telička.« Deklica se je zatekla k sodniku in mu povedala, kako jo ie kmet osleparil. Sodnik je poklica! kmeta predsč. A zaman mu je prigovarjal; kmet je vztrajal pri svojem sklepu. Sodnik si je dolgo bčlil glavo, kako bi razsodil. Čez nekaj časa pa je rekel: »Krava naj bo od tistega, ki ugane, kdo je najbogatejši, kaj je naslajše in kaj najhitrejše na svetu.« Kmet je tuhtal in tuhtal in nazadnje izluhtal: »Najbogatejši na svetu je kralj, najslajši je med, najhitrejši pa veter.« Deklica pa je odgovorila: »Najbogatejša je zemlja, ki rodi za vse ljudi, najslajša je prijazna beseda, najhitrejša je misel.« Sodnik je prisodil kravo deklici, kmet pa je moral oditi z dolgim nosom domov. Francek je sreča! Janezka, ki se je vračal s Šmarne gore. Zbadljivo mu je rekel: »Ali misliš, da ne vem, po kaj hodiš na 8marno goro? Po pamet!« -Seveda, kaj pa si mislil? Kadar bomo potreboval neumnosti, se bom kar pri tebi oglasil!« se je odrezal Janezek. f1 i Mirko Kuntlh Pravljice in pripovedke izpod Triglava Pastirček Gregec in zmaj (Pripovedka za mlajše.) Ko pa se je tudi on strumno vzravnal kot sveča in udaril s petami skupaj, ga je v gležnju za-.. bolelo, da se mu je kar stemnilo pred očmi. Na-kremžil je obraz, objel z obema rokama desno nogo in jo dvignil visoko nad levo koleno. Pesto-val jo je kot bolnega otročička in se stokajoč zibal na prstih leve noge. »Neroden si,« je zagodrnjal starček in ga napol sočutno, napol očitajoče pogledal. »Kdaj si pa že videl vojaka, ki bi z bosimi nogami trčil skupaj? Vsaj coklje bi ei bil nataknil, saj še sv. Gregorja ni bilo v deželo!« »Ko pa tako rad hodim bos,« je v svoje opravičilo zatarnal Gregec in kar naprej poskakoval po edini nogi kot gumijasti možic. Starega, izkušenega vojaka puščavnika Sablji-eo je kmalu minilo potrpljenje. Nasršil je obrvi in strogo pribil: »Fant, zdaj si ee pa že dovolj nacmeril! Tako mehkužen in občutljiv ne smeš biti, če se hočeš z zmajem sjiopnjeti. Ej, smo bili pa vojaki generala Radeckega že drugačni tiči! Za takšne malenkosti se še zmenili nisino Nekoč so nas Lahoni obstreljevali, da so padale krogle ko toča Ena me je«zadela tukajle, druga tukajle, tretja mi je prevrtala uhelj, četrta ml je posnela šop las na •glavi, največ pa sem jih dobil pod nogč. Ko sem se po končanem boju sezul, so ee mi krogle kar vsule iz čevljev kot grah. Za dve pesti eem jih nabral, sam Radecki je priča! Po vsem telesu sem bil preluknjan kot ribniško rešeto in kri je tekla iz mene kot voda skozi raztrgano streho — pa še z očesom nisem trenil, lakšen junak sem bil!« Gregca je postalo sram. Premagal je bolečine, izpustil desno nogo iz naročja in jo trdo položil na tla. »Saj je že dobro,« je zaklical in ee posili nasmehnil. »Potlej pa kar nadaljujva,« je zabrbljal starček in začel da;ati nova povelja. Potegnil je sabljo iz nožnice in jo z ročajem prislonil k telesu, da je njena konica grozeče za-štrlela jkm! nebo. Tudi Gregec je storil takisto. Čeprav nožnice ni imel. Dobrodušne oči puščavnika Sabljice so ee razširile in se napolnile z bojevitim ognjem. Kar nenadoma je dvignil sabljo visoko nad seboj in jo zavihtel po zraku, da je kar zažvižgalo. »HurA, hurii, na boj!« jc zakričal, da je zamolklo jeknilo od Urbasove peči. Gregec je storil natančno tako — In stari uČe-nik je bil zadovoljen z njim. »To si kar dobro naredil.« ga je pohvalil. »Ampak lo še ni nič. Glavno šele pride!« Zakrivil je spodnjo ustnico na levo, jo trdo stisnil pod zgornjo čeljust, srepo zapičil oči v lesenega zmaja pred seboj, iztegnil desno nogo, se 7. vsem telesom nagnil naprej — in zače! se je boj, ne boj, morilno klanje. Tako krvoločno je z bridko sabljo sekal zrak in suval v praznino, da eo se celo njegovemu hrabremu učencu naježili lasje. »Ta pa, la!« 6i je potihoma mislil in strmel v starega vojščaka s takšnim spoštovanjem in občudovanjem, kakor da je ni na svetu imenitnejše reči, kot je takole sabljanje. Nazadnje, čisto nazadnje pa se je puščavnik Sabl jica rjoveč in luleč pognal lik do pregroznega zmaja — lesenega štora — in zasadil vanj morilno ostrino. Mogočno 6e je razkoračil na njem in iz grla se mu je izvil zmagoslaven krik: »Hura, hurS, zmaj je mrtev, zmaga je na*a!t Tudi Gregec, se je skobacal na štor, pomahal z rokami in tulil kot obseden: »HurA, hurš, zmaj je mrtev, zmaga je naša!« Ko se je navdušenje nad slavno zmago nekoliko poleglo, si je puščavnik Sabljica obrisal polno čelo, ponosno stopil s štora in zadovoljno zabrundal: »Kar dobro je šlo. Ali zdaj veš, kako je treba »abljico sukati?« »Vem, stric, zdaj pa že vem!« je vzkliknil Gregec in njegove oči so bile polne sonca. O, kako hvaležen je bil dobremu starčku, da ga je naučil prelepe umetnosti sabljanja! Zdaj ni bilo nobenega dvoma več v njegovem srcu: premagal bo zmaja, prav gotovo ga bo premagal, in zakleta grajska deklica bo rešena. Od veselja bi bil puščavnika Sabljico najraje objel... Dobri starček pa se je zdajci nečesa domislil. Udaril se je s pestjo ob čelo in vzkliknil: »Prebila reč. na igance sein pa kar pozabil! Kaj bo, kaj bo, če so se mi priemodili?« Na vso sapo je odcokljal v bajto in planil k ognjišču Njegov pravkar še tako zadovoljni obraz je poslal v hipu čemeren kot lesnika. »Res so se mi priemodili,« je žalostno ugotovil in huda jeza ga ie popadla. »Ti si vsega kriv!« je zarenČal in pogledal Gregca tako grd6, da je le-ta kar vztrepetal in jo ves poparjen ubral proti domu Še zahvaliti ?e ni utegnil, dobremu starčku, tako se mu je mudilo. Saj bi razkačeni mož nazadnje utegnil še njemu odčesniti glavo, kakor jo je odčesnil oregroznemu zmaju — nič ee ne ve! (Dalje prih. nedeljo.) MLADA NJIVA Kristus nai iivi Kaj takrt bučijo gore, kaj tak6 polje šumi vse do mraka, vse oo zore? — Kr.iius naj fivil Iz vseh krajev domovine ¥las močan, srčin doni. o naš spev je, spev mladine: Kristus naj živi! Misel vase prisluškuje in drhti, drhti... Zakaj? V srcih naših že kraljuje Kristus Kralj za vekomaj. Lojze Grozde, dijak, Gorenje Impolje. Pismo slovenske deklice iz tujine Dragi striček! Dolgo se že nisem oglasila v Tvojem cenje-njem kotičku. Pa nikar ne misli, da sem pozabila nate. O ne, lc bolna sem bila, tako da niti v šolo nekaj časa nisem mogla. Zato pa hočem danes nadomestiti, kar sem zamudila. Preden nadaljujem, prav lepo pozdravljam Tebe, dragi striček, in vse čislane bralce Tvojega kotička. Kaj počnemo Slovenci v Clevelandu, bi radi vedeli? Vsak dan nam prinese kaj novega. Dne 25. aprila smo slovesno proslavili 50-letnico našega vrlega pesnika, pevovodie in navdušenega Slovenca g. Ivana Zormana. V prosvetnem domu sv. Lovrenca se je ta dan zbralo vse, kar res slovensko čuti in misli. Petje in govori so se venomer vrstili. Naše veselo razpoloženje so podvojile čestitke, ki so jih poslali iz domovine škof dr. Kožman, pisatelj F. S. I inžgar, akademski slikar Jakac, prolesor dr. Trdan in ravnatelj Slapšak. Dne 14. maja pa ie tukajšnja mladina proslavila materinski dan. Pod vodstvom g. Zormana smo »črički« (tako se imenuje naš mladinski pevski zbor) v čast našim materam priredili koncert. Na dnevnem redu je bilo več lepih pesmi, dekla-macij in govor. Naše dobre matere so bile zelo ganjene, ker jih je naša prireditev vsaj za nekaj minut prestavila v domači kraj, ki ga ne morejo pozabiti. Tretji veseli dan za našo faro pa je bil 22. maj. Tedaj so naš priljubljeni kanonik in župnik Oman praznovali 60-letnico svojega rojstva. Dopoldne smo imeli v farni cerkvi skupno sv. mašo, zvečer pa slavnostno prireditev v društveni dvorani, v katero so prikorakala vsa lama društva z godbo in zastavami. Nastopili so tudi ljubi prvoobhajanci v krojih. Seveda tudi šola ni izostala. Te proslave ne bomo zlepa pozabili, tako je bila lepa. Zdaj uživam počitnice in se pogosto spominjam vseh prijateljev in prijateljic, ki so mi med letom poslali pismo ali razglednico. Želim, da bi ostali še nadalje v živahnem pismenem stiku. Pišite tudi kaj v tukajšnje naše liste. G. profesor dr. Trdan in njegovi učenci se večkrat oglasijo v Glasilu KSKJ. Ne veste, s kakšnim veseljem prebiramo vaše novice! Tudi Tebe, dragi striček, prosim, da za nas nekoliko poagitiraš. Saj Tvoja beseda gotovo mnogo zaleže. Obljubljam Ti, da se bom kmalu spet oglasila. Dotlej pa lepo pozdravljen! Bog živi! Vikica Hočevar, 3541 E. 81 Str., Cleveland, Ohio. Draga Vikica! Res sem Te že hudo pogrešal v svojem kotička. Kar bal sem se že, da si se nazadnje tudi Ti odtujila domovini, kakor se ji odtuji toliko naših ljudi, ki jih klic po kruhu in boljšem življenju požene v širni svet. Lahko si misliš, kako vesel sem bil, ko sem iz Tvojega pisma razbral, da si še zmerom takšna, kot si bila: zavedna slovenska deklica sredi tujega sveta. Marsikateri deklici na domačih tleh bi morala služiti za vzgled! Daleč Te je zanesel val življenja. A kakor slavček svoje sladke pesmi ne pozabi, pošlji ga za d»veto goro in za deveto vodo, tako si tudi Ti onstran morja ostala zvesta govorici svojih dedov in vsemu, kar nam mora biti diago, sveto. Bog nam daj še mnogo takih vrlih mladih Slovenk na tujih tleh! Če se ta ali oni izmed naših ljudi v tujini izgubi in pozabi, da ga je rodila slovenska mati, je žalostno, a vsaj razumljivo. Same tuje obraze vidi okoli sebe, same tuje besede mu na uho zvene. Počasi, počasi mu iz srca in spomina gine, kar ga je družilo z domovino. Če pa kdo na domačih tleh, kjer mu noč in dan slovenske pesmi in slovenske besede na uho pojo, kjer so nam nasi veliki možje zapustili neizmerne zaklade svojega duha, svoj rod in svoj jezik zataji, je sramota vseh sramot. In vendar — Komaj nekaj let je od tega, kar je bilo takih ljudi, takih vitezov žalostne postave med nami na pretek. Trgali so mladim lan-tom iz gumbnic slovenske trakove, pljuvali so nanje in jih teptali z nogami; trdili so, da smo »zadnji ostanki pasjega plemena«, da je bil Prešeren največji pesnik dravske banovine, da so na Gosposvetskem polju, ki je zibelka slovenstva, ustoličevali jugoslovenske kneze (di, tudi zgodovino so potvarjali!) in celo tako daleč so v svojem hlapčevstvu šli, da so nekje v Sloveniji deklice morale znano narodno pesem takole peti: Venček na glavi se bliska ti s kitice rožic zelenih. dravsko (ne- slovensko) dekle! In kaj ti modrijani, ti vitezi žalostne postave, niso še vsega iztuhtali, da bi nas ponižali do tal in svoj rod oblatili do kraja! Pa je bila njihova modrost tako piškava, tako gnila, da ni ostalo od nje drugega kot malo smradu in črn madež v zgodovini slovenskega naroda. Ostani takšna, kot si zdaj, vse dni svojega življenja, pa Te bom vesel jaz in z menoj vsi, ki ne obračajo plašča po vetru in jim narodnost ni zgolj — umazana kravja kupčija. In ie kaj se oglasi! Bog Te živi! Količkov striček. Uganka Navihani Janezek je srečal Tončka in Tinčka ter jima rekel: "Rad bi videl, kdo izmed vaju je modrejši. Poslušajla! V neko trgovino sta stopila dva moža. Prvi je kupil tri kile moke. dve kili sladkorja in pol kile soli. Drugi pa je kupil dve klobasi, hleb kruha in steklenico radenske vode. Uganita, kako je trgovec dognal, kateri izmed njiju je gasilec.* Tinček in lonček sta si dolgo napenjala možgane, nazadnje pa sta morala priznati, da tega ne moreta uganiti. Navihani Janezek se je zasmejal in rekel: »Zdaj pa že vidim, da je vajina modrost bolj piškave sorte! Nič ni lažiesra ujraniti ko to. — Eden izmed kupiev je ime! na sebi gasilski kroj!« ZA DRUŽINO Preveč dobrega za vsak dan Prav dobro bi se bila sporazumela, če bi bilo med njima kaj težkoč. Ob težkočah se zaneti ljubezen. Ce bi bila imela oua kako bradavico na licu, bi bila imela eno Htran manj lepo, eno pa lepo in on bi bil mogel vsaj hrepeneti po lepši strani. Toda ona ni imela bradavice na licu. Bila je popolna. Hudo je bilo, da je bila popolna. Bila je ljubezniva, krotka, pametna, vesela, razposajena, če je naneslo, bila je ognjevita, toda zmerno in je izpolnila vse njegove želje. Ničesar ni bilo, kar bi si bil mogel želeti. Ko jo je bil prvikrat videl, je bil ves navdušen zanjo. To bi bilo sicer dobro, a ostal je navdušen, navdušenje je plalo trajno v njem in to ni bilo dobro, to je bilo utrudljivo. Tako srečen je bil z njo. Tudi to bi bilo dobro, a on je bil zmeraj srečen z njo in to ni bilo dobro, to ga je one-srečevalo. Ko jo je v pol leta spoznaval s te in one in z one in s te plati in je bila zmeraj enako popolna, se mu je strahoma posvetilo: nemogoče je tako živeti. — Kar koprnel je po tem, da bi bila kdaj imela kako luknjico v nogavici, da bi bili njeni nohti kdaj črni, da bi bila kdaj razkuštrana ali bi se bila spozabila za kako grdo besedo, kak srdit pogled, kako nevšečno kretnjo. Njegovo upanje je bilo zaman. »Ne bodi tako popolna.« jo je zaprosil. »Daj mi vsaj enkrat priliko, da bi ti mogel kaj odpustiti! Zlomi mi nalivni peresnik ali izgovori kako tujko narobe ali me povabi na kavo, pa ne bodi takrat doma. ko jaz pridem.« Ničesar takega ni storila. Le smehljala ee je, a njen nasmeh ni bil priskuten, bil je ves veder in topel in mil. Tako neizmerno rad bi se bil ločil od nje! A ni se mogel. Človek se ne more odtrgati od popolnosti, pa če ga popolnost še tako trapi. Zatorej se je poročil z njo. Poln je bil hudih eliitenj in je šel z njo k oltarju kot pod vislice. Ko so jima bile roke sklenjene, je zavzdihnil; njegov »da« je bil godrnjavo inomljanje. Želeli so mu srečo in so mu bili nevoščljivi; njej ni bil nihče nevoščljiv. Odpravila sta se na poročno potovanje, se vrnila in imela svoj dom. Človek bi mislil, da ne bo znala kuhati. Pa ne! Izvrstno je kuhala, imela je vse odlično urejeno in je bila še bolj popolna. Bila je zvesta, ljubezniva, lepa, brihtna; če je šla z njim kam ven, je bila odlična gospa; doma pa je bila ljubka ženica. Kaj se je pa potem sploh zgodilo? Kakšen pomen pa naj bi imela potem tale zgodba? — Pomen ima že in zgodilo se je marsikaj, in sicer z njim, z možem. Ta mož ni bil tisto, da bi mu kdo dejal, da je vzoren dečko Sicer se je precej redno bril in tudi preklinjal ni preveč, tudi ni kar po dneve in noči prekrokal, vendar je bil na njem marsikak kaveljček. Časih se je razjezil, da je kar besnel in najbolj srdit je bil zato, ker ni mogel ženi nikoli ničesar očitati. To mu je šlo na živce. Sicer jo je ljubil, a večkrat ni vedel, d» jo ljubi. Bil je tudi — ne sicer len, vendar si brez dvoma Pridna hčerka preveč pridne matere v dneh počitnic ni izbrusil peta v svojih službenih opravkih. Tudi druge ženske je rad pogledal, vendar to še ni bil greh. To, kar ga je grizlo, kar pa je peklo, bolelo, zaradi česar je preklinjal in si pulil lase, je bilo, da je iz ,dna duše vprav strastno hlepel po tem, da bi tej ženski, svoji ženi mogel kdaj tako do dna pokazati, kdo da je, da bi ne bil vpričo nje vedno osramočen, obdarovan in z milostjo ob-žarjen. Po daljših notranjih bojih in z nekakšno nejevoljo jc dognal, da bi ji vse to mogel pokazati le s tem, če bo vzvišen nad njo. Sicer to spoznanje ni bilo prijetno, a kaj bi? Tako je, dasi je bil len, začel prav zgodaj vstajati, nič več ni brisač tolikrat sami Zdaj lepo dekle mimo njega, je pogledal v tla. Tako bil len, začel prav zgodaj vstajati, nic vec nt sač tolikrat prerezaj z britvijo kot g^ej. v pl? ■ni je bil točno z vsem delom golov. Zdaj p'a )j je pil celo fjatido, in če Je Slo kako * pVav: življenje je bilo seveda bridko in mož je temu primerno tudi stokal zraven. Vendar, čudno, prav nič ni bil bliže svojemu cilju. Spočetka tega sploh ni razumel. V besnih trenutkih, ko se je spozabil in zapadel v prejšnje življenje, je bil prepričan, da hoče njegova žena zahrbtno splezati na najvišji klin popolnosti, da bi bila taka srečno pred njim in nad njim. Pozneje, ko se je že toliko boril sam s seboj in ker tudi ni bil neumen, je spregledal: Kakor se je sam spopolnjeval, prav tako je izginjala čarobnost njegove žene, ki ga ni več dražila s popolnostjo. Želja, da bi bil več kot ona, je plahnela tem bolj, čim bolj se ji je bližal. Prav lep nauk je bil to za moža za vse življenje, seveda je bil tudi voljan in darovit dovolj, da ga je sprejel. Zakon je bil odslej zares srečen In prav nič dolgočasen, prav nič omleden, marveč prisrčen in brez skrivalnic. Nove modne smeri Na sliki ie ženska v najmodernejši obleki in celo z naočniki, ki jih povsod nosijo — bodi iz potrebe zaradi slabih oči — bodi zaradi mode, saj je v prejšnjih dobah tudi sijalo sonce, pa vendarle ni vte nosilo črnih naočnikov, pa ljudje niso imeli tako slabih oči, kot jih imajo zdaj. — Bela bluza te najmodernejše oblečene ženske je v obliki moške srajce in je nalašč tako preprosto prikrojena. Krilo je v tako zvani »obliki dežnika«. Sestavljeno je iz številnih prog, ki so zgoraj ožje, spodaj pa bolj široke. Da so črte krila še bolj poudarjene, se menjavajo beli in modri (lahko tudi črni) deli. Jopica bolero je modra, ohlapno visi čez ramena, ima dva velika naprsna žepa, napol kratka, lična rokava in za okras, velike bele gumbe. Grobnice in spomenike kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih eenah kamnoseško kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09 i. •• •ejg 1 a - 8 1 Ta r je pač Zgoraj torbe Prijetna bluza iz krepa Ni ga skoraj blaga, ki bi bil bolj primeren za bluze h kostumu kot je krep-žoržet. Oba žepka na prsih in dolgi zapestnici lepo poudarjajo videz bluze. Pripravno pokrivalo za sončne dni Lahko si ga sama narediš in zlasti v poletnih počitnicah je Io lahko in zanimivo delo kar prijetno. Imeti moraš tenke vitre, ki ti jih bo vsak košar rad prodal. Imeti moraš še nekaj pisane slame in pestro naglavno ruto. Vitre položiš za nekaj ur pred uporabo v vodo, da so bolj prožne. Potem jih polagaš zmeraj ga vrh droge. S kakim prav širokim trakom ali še bolje s pisano naglavno ruto, naj se pokrivalo pritrdi na glavo Trak ali ruto prišijetš na strani pod širokimi krajevci in jo pod brado zavežeš. Omara za v kovčeg s kovinasto zadrgo. (Modna novost, ki nemara ni tudi norosti) naokroglo (»1. 1) in se*i;ei zavoje s pisano slamo. Kakor pokaže skica 2, je treba poedine vitre pri-ontriti, da jih je čim manj videti, kjer ležijo dru- Zelenje namesto zaves Ce so okna še tako majhna, pa so zavese na njih; časih so še močno nabrane in ne popuščajo svetlobe v sobo. Brez svetlobe pa nam ni moči živeti. Dosti bolje storiš, če daš na okence zelenje in zelenje naj bi povsod izpodrinilo zastore, saj zelenje ni samo bolj zdravo za oči, ampak je tudi lepše. (Glej sliko zgoraj!) Naročajte in širite »Slovenski domc I Ali so barvasti naočniki škodljivi Neki znani očesni strokovnjak, zdravniV iz inozemstva, ce je v razgovoru e časnikarjem tozadevno takole izrazil: -Dandanes je videti dosti več barvastih naočnikov kot prej. Zakaj: — Deloma zato, ker hodi zdaj dosti več liudii na sončne in zračne kopeli — k morju, na smučanje itd. — kot prej, in se ondi navadijo teh naočnikov in jih v mestu nosijo ie dalje; deloma pa zato — in zlasti pri ženakah — ker je tako modernol« »Ali so naše oči zdaj bolj občutljive kot prej?« »Nikakorl Čemu neki? Svetloba ni nič hujia, naše oči se niso spremenile, vse je bolj zadeva mode. — Kakor je znano, vsebuje sončna luč tako zvane ultravioličaste in infra rdeče žarke, ki s prostim očesom niso opazni, ki pa naše telo venomer manj ali več obsevajo. Za zdravje nam je teh žarkov prav tako treba kot vitaminov. Vendar utegnejo biti tudi škodljivi. Teh žarkov ni povsod v enaki meri. Mestni ljudje so ultravioličaetih in infra rdečih žarkov komaj še deležni, a ljudje na gorah, zlasti na snegu in ob morju, pa jih imajo več ko preveč. Ti žarki nam kožo opalijo, porja-vijo. Če prehudo pripekajo na kožo, nastane nevarno vnetje. UKravioličasti žarki eo našim očem nevarni in povzročajo tako zvano snežno slepoto, ki se pojavi šele čez ure po obsevanju. V tem primeru je mrežnica očesnega tkiva jako vneta, kar pa kmalu mine. Spričo teh, preveč hudih ultra-violičastih žarkov 6i moramo oči zavarovati. Sončna svetloba more torej našim očem škodovati: 1. po ultravioličastem obsevanju; 2. zaradi prehude svetlobe, pri čemer se oči z mežikanjem same branijo. V obeh primerih je treba oči zavarovati. To velja zlasti za snežišča na hribih in pa na vodi. Do neke meje varuje tudi navadno steklo Vendarle je pravilno, da si zavarujemo oči z barvastimi naočniki.« »Katera vrsta je priporočljiva?« »Mnogo jih imamo. Vedeti pa moramo, da siva in modra barva, svetlobo samo omilita, a ne varujeta pred ultravioličastimi žarki. Za to je najboljše zeleno 6teklo.« »Pa ti barvasti moderni naočniki ne škodujejo očem nič?« »Nič, a njih nošnja je večikrat povsem brez emisla. — Ne glede na modre naočnike, ki eo 6ploh brez pomena, imamo dandanes v sleherni optični prodajalnici dobre varnostne naočnike. Dobimo tudi take, ki ne vsrkavajo le žarkov, ampak posrkajo tudi vročino (na primer reflektor-sko steklo po prof. Imreju). Mnogi naočniki tudi slabijo žarke; nekateri ojačijo nekatere barve, pa zabrišejo druge. Vse to zavisi večidel od tega, koliko občutka ima kdo za barve. Zdravniki priporočamo le tistim ljudem barvaste naočnike, ki imajo bolne oči in so vnetju podvržene. Zdravi ljudje naj jih imajo le v prehudi sončni svetlobi in pri športu. Tu je treba vpošte-vati tudi, koliko je kdo občutljiv za svetlobo. — Brezpogojno pa je treba imeti take naočnike na snegul Za sončne kopeli pa so odveč, nepotrebni in nadležni!« Ko so kumarice poceni, se izplača, da si jih vložiš za domačo uporabo. Poznamo več navodil za to. Poprove kumarice Umiješ 2 in pol kg kumaric, potresoš jih s 5 d kg soli in jih pustiš, da en dan počivajo. Potem jih osušiš, poliješ z 2 litroma mrzlega jesiha in naj spet en dan počivajo, nakar poliješ kumarice s prevretim jesihom. Cez 24 ur moraš je-sih in 7 dkg sladkorja še enkrat prevreti, in kumarice s temi začimbami v plasteh vložiti v posode in nato z vrelim jesihom politi: 12 dkg žbic, 12 dkg poprovih zrnc, 10 lovorovih listov. 6 razrezanih čebul, 4 olupi jene šalotke Ko se vse shladi, položiš na vrh vrečico gorčice, na to krožnik itd. obtežiš in posode zavežeš. Sladkorne kumare Dorasle, a še zelene kumare olupiš, iztrebiš peške in razrežeš na poševne proge. Naložiš v lonec in poliješ toliko mrzlega vinskega jesiha, da stoji nad kumarami. Cez 24 ur jesih odliješ, prevreš s sladkorjem vred — na 1 liter jesiha — 50 dkg sladkorja — kumare se kuhajo zraven, dokler niso steklene. Potem jih spet položimo v plasteh v posodo, jesih še enkrat prevreš in ga poliješ na kumare. Cez 4 dni prevreš še enkrat jesih s celim cimetom, žbicami in ingverjem. Kumare naj malo zavro v isti tekočini, nato daš vse v posodo in jo zavežeš. Gorčične kumare Zanje vzameš že rumene kumare, ki so pa še trde. Olupiš jih. razpoloviš in vzameš peške ven. Na posodo za 8 litrov vzamemo 25 dkg soli, 25 dkg sesekljanega hrena in šalotk. 12 dkg gorčičnega zrnja, 3 dkg ingverja. 1 in pol dkg popra v zrnih, 0.8 dkg žbic. 0.8 dkg lavorovih listov, 2 prgišča estragona in prav toliko kumine. Kumare ostanejo v soli čez noč. nato Jih osušiš, razrežeš na kosce, položiš v posodo in močno zaliješ z vinskim jesihom. Cez 10 dni prevreš jesih, kumare v plasteh polagaš z začimbami vred v posodo, ohlajeni jesih poliješ na vrh in obtežift. Kumarice v soli Kakih 60 srednje velikih kumaric prebodeS z iglo in jih za en dan položiš v mrzlo vodo. Potem raztopiš v 3 in pol litra vode 45 dkg soli in pri-liješ 0.50 litra jesiha. Posode na gosto obložiš z listjem vinske trte in listjem češnje višnje, na to daš kumarice. Vmes pa daješ šatraj. kumino, majaron, eatragon in lovorove liste. Na vrh poliješ solno raztopino, pokriješ z listi vinske trte in obtežiš kumarice, lri jih moraš večkrat po enkrat obrniti. Cvetice v žepkih Lična obleka za večerne prireditve, ki pa je jako preprosta, »e poživljena z dvema ličnima žepkoma, ki v njih tičita dva majhna šopka. Oba soglašata s šopkom na glavi. Blazina za leiar'-? na soncu Če uživaš tako zvano sončno kopel, bodi na morski obali ali doma na vrtu, je takšnale blazina nekaj izvrstnega Vzorec s slike je prevlečen s težkim, pikčastim blagom in ima za podlago nepre- močljivo platna V blazini je kopak, jako laMra snov, ki se pa ne zgnete v gruče, da bi Mila blazina nerodna. Prešita je po širini in zato se d< tudi lepo zložiti, prevezati z dvema jermenoma in tudi prenašati. K. K. 33.: 33 let ste stari, 6 let Vas spremlja nadloga neurastenia, ki ee posebno močno javlja v eni funkciji. Vprašali ste ie za svet, dobili zdramila Mislite, da so Vam nekatera zdravila celo škodovala. Z rednim življenjem in masiranjem ste se toliko popravili, da lahko spite in delate Le v omenjeni stvari ni izboljšanja. — Lahko ste veseli in z upanjem gledate v bodočnost. Če sle že toliko dosegli, prav nič ne dvomim, da boste tudi to nadlogo premagali. Potrpite ir. ne razburjajte se zaradi tega. Živite kakor doslej, redno, čim bolj preprosto in enostavno. Uživajte preprosto domačo hrano, s katero si boste najlažje in najbolj opomogli Dnevno se umivajte zjutraj in zvečer do pasu v hladni, prestani vodi. Priporočam Vam tudi zračne kopeli. Med zračno kopeljo delajte gimnastične in dihalne vaje. Živite zdržno! Vse tisto o mladostnih grehih je samo fantazija! Ta misel Vas potem hromi. Če morete, pojdite za kakšen mesec k morju. Če pa so Vam gore iz tega ali onega razloga lažje dosegljive, Vam tudi te priporočam. Čez nekaj mesecev, sem prepričan, da ne boste imeli nobenih težav. F. P. R. J.: Lansko leto spomladi Vas je začel boleti prsni koš, zbadalo Vas je za pleči. Te bolečine in zbadanje so trajale 3 mesece. V jeseni so se zopet ponovile in trajale zopet par mesecev. Letos pa Vas boli že od marca. Včasih tako, da Vas kljub vročini mraz trese. Do zadnjega sle imeli dober tek. Zdaj pa ga nimate več. Jedi se Vam upirajo, posebno mesne. Vzdiguje se Vam skoraj neprestano, včasih tudi bljuvate. Občutek imate, kakor Vam bi nekaj v želodcu obležalo in Vas tiščalo. Bolečine se začno nekako ob 10. Po zavžitju hrane prenehajo za pol ure, včasih celo za več ur. Iztrebljate se še dosti redno. — lz Vašega sicer dolgega, pa ne prav vljudnega, bahavega pisma in iz slike, ki ste jo napravili, sklepam, da želodec ni v redu. Čudno se Vam zdi, kaj naj bi imela rebra in hrbet opravka s tem. Če so bile bolečine v lanskem letu v zvezi z letošnjo nadlogo, ne morem trditi. Na sliki, ki ste jo napravili, ste označili mesta, kje' se pojavljajo bolečine. Vsa ta mesta so v neposredni bližini želodca. V ta namen potem izžarevajo bolečine iz želodca. Glavne bolečine so v žlički. Svetujem Vam, da ee čim prej obrnete na internista in na rentgenologa, da Vam povesta, kaj je potrebno. Isti: Vaša izvoljenka bi morala biti operirana na slepiču. Operirali je pa niso, ampak so jo poslali domov z navodili, kako naj se ravna. Po malem pa jo boli že neprestano. — Brez dvoma stvar ni bila tako nujna, sicer je ne bi brez operacijo poslali domov. Če pa se bolečine vedno znova pojavljajo, potem prav stori, če se vrne in 6e da operirati. K. I. G. p. L.: 34 let st stari. Veliki, bledi in suhi, po poklicu krojač. Boli Vas neprestano glava, zlasti zjutraj. Po noči Vas mučijo sanje, zjutraj vstajate slabi in nespočiti. Teka nimate, iztrebljate se neredno. Za iztrebljanje morate jemati vedno kakšno sredstvo. Ko prenehate, pa je iztrebljanje zopet neredno. Noge imate vedno mrzle. Neprestano ste zaspani. Vprašali ste za svet. Rekli so Vam. da spadate v tisto vrsto ljudi, ki imajo neprestane težave in so vse življenje nadložni. Vi pa mislite drugače. Prepričani ste, da izvirajo vse te nadloge iz Vaše mladostne zablode na eni strani, na drugi strani pa, ker si niste izbrali pravega poklica. — Na Vaše žalostno pismo tole: Prijatelj, ne vrzite takoj puške v koruzo iir fie dezertirajte Kar ste do sedaj zamudili, boste z dobro voljo lahko popravili in spfavill pod streho. Marsikaj izvira res iz mladostnih grehov. Vse pa tudi ne. Tudi jaz ee strinjam s tem, da spadate v posebno 6kupino ljudi, ki so podvrženi različnim nadlogam, prav kakor jih Vi opisujete, in ki so kaj malo odporni. Ni Vam bilo dano. da odločujete in odločite sami, kakšen poklic si boste izbrali. V tem se pri nas še hudo greši. Merodajna pri izbiri obrtniškega poklica nista niti zdravje, niti sposobnosti. Sta-riši, stric ali teta odločijo, Bog vedi iz kakšnega razloga, tako. Fant pa, ki ima vse sposobnosti za mehanika, mora v čevljarsko delavnico. Za Vas je predvsem važno, da se s pametnim načinom življenja okrepite. Pri ljudeh Vaše vrste tiči prav pogosto leglo vseh nadlog v želodcu, oziroma prebavilih, zato je zlasti važna pravilna prehrana in redno iztrebljanje. Popijte zjutraj skodelico kave. Zjutraj in zvečer delajte v |>ostelji gimnastične vaje. Iz vodoravne lege v znak brez blazine se vsedajte 5 do 20 krat. Za predjužnik po-vžijte žemljo s surovim maslom ali mehko kuhanim jajcem. 0|>oldne si po možnosti privoščite dobro, močno juho in čimveč prikuh, mesa pa dobro, močno juho in čim več prikuh, mesa pa podobno kakor opoldne. Vaš poklic je tak, da čim več sedite in se le malo gihljete. Zato poskrbite, in izrabite vsak prosti čas, da ste vsaj na svežem zraku, če Vas hoja tako hitro utrudi. Delajte kratke sprehode po ravnem, po smrekovih gozdovih. Umivajte se zjutraj in zvečer do pasu v hladni prestani vodi, f>otem pa se dobro odrgnite z brisačo. Trikrat na dan pred jedjo pa pijte žlico chinji-vina ali kakšno podobno zdravilo iz china skorje. J. D.; Zlato žilo imate eno leto. Z rentgenom Vam sicer te nadloge še niso ugotovili. Radi bi vedeli, če se da in kako se da ugotoviti z rentgenom zlato žilo. 20 let ste stari, abiturijent. Do zdaj ste bili 6icer vedno zdravi, le huda zapeka Vas je morila. Bojite se, da bi Vas zlata žila ovirala pri bodočem študiju. Vprašujete, kako se da z operacijo to odpraviti. — Znamenje našega časa je, da so ljudje kljub vsem športom, ki naj bi jim jeklenih voljo, brez volje. Že taka malenkost Vam 20 letnemu kali bodočnost. Prav je, da poskrbite najprej za zdravje, vendar pa Vas to ne sme spravljati s poti, katero ste si začrtali. Zlato žilo moremo ugotoviti brez vseh pripomočkov, tudi tako imenitno kakor je rentgen. Z rentgenom zlate žile sploh ne moremo videti. Morali bi jo na poseben način pripraviti, napolniti s posebno snovjo, da bi bila vidna. Operacija pa obstoja v tem, da zlato žilo odstranimo. Zdi se mi, da ste preveč sedeli, popravite to. Za katerikoli študij se odločite, povsod boste imeli dovolj prilike, da se pošteno razgibljete. F. Š. 0. S.: V nosu Vam vedno bolj poganjajo dlačice. Skušali ste jih populiti, porežete jih večkrat, pa Vam vedno znova bujno poženejo. Kot gospodinjsko pomočnico Vas to hudo moti. — Prepričan sem, da Vam ne poganjajo celi šopi iz nosu. To bi bilo res neprijetno. Tistih par kocin pa, ki zrastejo vsakemu poštenemu človeku v nosu, naj Vas ne moti. M. 0. P.: Odkod želodčni katar, bi radi vedeli? — Stara stvar je, da si Želodec pokvarimo največkrat z jedrni. Nezmernost v jedi in pijači, preveč soljene in ostre jedi, prevroče ali premrzle jedi in pijača, močne alkoholne pijače, ne dovolj prežvečena in zgrizena hrana zaradi slabega zobovja, pokvarjena jedila, vse to in največkrat povzroča vnetje želodčne sluznice. Škodljivosti pa prihajajo tudi po krvi in jo poškodujejo želodcu a sluznico. Naj omenim različne kužne bolezni, predvsem grižo, pri kateri se često javlja želodčni katar. Akutna in kronična zastrupljenja, n. pr. zastrupljenje s svincem itd. Vidite torej, kako številni so vzroki. Pomočniški izpit. J. M. - Obrnite se na pristojno združbo in ji predložite dokaze o svojem učenju. Ako obstoji dvom. ali vas je bilo smatrati za rokodelskega učenca, bo to vprašanje rešilo okrajno načelstvo. Vaški obrtnik. O. F. - Zadolženi ste v hranilnici. Po poklicu ste čevljar in se pečate tudi s kmetijstvom. Radi bi vedeli, ali bi bilo mogoče doseči znižanje dolga, ker ste vaški obrtnik. — Če izvirajo vaši obdavčeni dohodki pretežno iz kmetijstva ln se poleg kmetijstva bavite tudi s poeti vaškega obrtnika kot s postranskimi posli, bi uživali zaščito. Pri vas pa je očividno kmetijstvo postranski posel. Zato vam po našem mnenju ne bo mogoče doseči zaščite. Šolski sluga. J. Č. - Za šolskega slugo n* predpisana kakšna posebna kvalifikacija, kakor sploh ne za služitelje. Po zakonu se za tako službo zahteva najjiotrebnejša pismenost. Pritožba proti odklonitvi zaščite. L. F. B. -Občina vam je izdala jwtrdilo. da ste kmet Privilegirana agrarna banka pa je predlagala, da sodišče potrdilo razveljavi. Sodišče je res potrdilo razveljavilo. Na okrožno sodišče se zaradi tega niste pritožili, ker vam je okrajni sodnik pritožbo odsvetoval. Vprašate, ali bi pomagala kakšna pritožba? — Sami pravite, da plačujete več davka od mizarske obrti, kakor od kmetijstva. Zato vas ne bo mogoče smatrati za kmeta po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov in bi bilo pritoževanje brezuspešno. Sicer ste pa rok za pritožbo tudi že zamudili. Odpuščen železničar. F. F. L. - K našemu odgovoru v 160. številki »Slovenca« z dne 16. julija t. I. vam moremo samo še to odgovoriti, da se proti odloku, s katerim vam je zavrnjena prošnja za priznanje in odmero pokojnine, lahko pritožite na državni svet. Če bo državni svet smatral, da ste bili pri gledališču nastavljeni kot služi tel j, vam bo pokojnino priznal. Ako pa bo tudi državni svet zavzel stališče, ki ga zastopa direkcija drž. železnic, odnosno prometno ministrstvo in vam bo tožbo odbilo, boste pač morali zaprositi za mesečno podporo. Domovlnstvo nezakonskega otroka. I. P. - Po zakonu dobe nezakonski maloletni otroci materino domovinstvo. Zato ugotovite najprej, v kateri občini ima mati domovinsko pravico in se pri tisti občini prijavite zaradi vojaške obveznosti. Spor z občino zaradi poprave ceste. F. K. Pri-tožujete se, ker je občina dala premeriti cesto in jo 'je sedaj premaknila nekoliko proti vaši njivi, MiimiiHiiiimiiiitiiimitiiiiiiiiiiiiiii 0DRG2ITE MiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiimiiumi ,,§P?SISSY 81 BIT'HIP | odgovarja samo na vprašanja, ka-|' terim je priložen tale odrezek. | | „Slovenec" 6. avgusta 1939 ■ ____. i ?V>IIIMtlllMH ttllltl)lltMltllMltin)tlttteli z nobeno pritožbo, ker cestnega zemljišča ne morete priposestvovati, čeprav ste ga 42 let uživali, če se je pa cesta razširila res v vaše zemljišče, vam je pa občina dolžna plačati tisti del zemljišča, ki ga vam je morda odvzela za cesto. Dijaški rok. R. L. - Vprašate, kako dolgo bo moTal služiti edini sin vojne vdove in gimnazijski abiturijent? — Dijaški rok znaša 9 mesecev, če mladenič v tem roku jsoloži izpit za rezervnega častnika. Če pa rekrut ne opravi tega izpita, mora služ'ti 14 mesecev. Terjatve med bratoma. J. G. - Če brat zahteva od vas plačilo za hrano, čeprav uživa pridelke z vaše njive, vi lahko zahtevate pobotanje medsebojnih terjatev, ako bi vas tožil. Če imate kaj od njega terjati, pa vam ne plača, ga lahko tožite. Skrajšan rok. J. K. Vaš edinec je potrjen za 18 mesecev. Radi bi vedeli, ali ima pravico do skrajšanega roka. — Mladenič bi imel le tedaj pravico do skrajšanega roka, če v rodbini ne bi bilo nobenega moSkega člana sposobnega za delo ali pridobivanje in če plačuje dotična rodbina več ko 120 din neposrednega davka na leto. Delei od posestva. M. R. N Stariši imajo posestvo, ki je nekaj zadolženo. Otrok vas je devet. Posestvo nameravajo izročiti starejšemu sinu. Ostali otroci se hočejo vsakemu deležu odpovedati, Vi pa tega ne morete storiti. Vprašate, kako bi izstopali in koliko lahko zahtevate od doma. — Dokler lastnik posestva živi, ne r.iorete ničesar zahtevati od njega. Ker pa očividno stariši žele pred smrtjo urediti odnošaje med nasledniki, bi bilo po našem mnenju primerno, da zahtevate vsaj toliko kolikor bi znašal vaš nujni delež, to je polovico zakonitega deleža. V tem primeru bi starši gotovo zahtevali, da podpišete izjavo, da ste popolnoma odpravljeni od doma. Vsekakor vam svetujemo, da ne zahtevate preveč in da omogočite, da more prevzemnik posestva še dalje gospodariti. Če bi pri devetih otrokih moral vsakemu izplačati njihov zakoniti delež, bi ga najbrže dolgovi gospodarsko uničili. Pravd« zaradi pota. 1. K. P. Ce je pravda že pravomočno končana, tako da morata stranki plačati vsaka polovico stroškov, ne morete prihajati sedaj z novimi navedbami, za katere ste morali vedeti že v začetku pravde In obnove zato ne bo mogoče doseči. Najbolje bo, da se z izidom pravde zadovoljite in da si ne napravliate novih stroškov. Točen nasvet bi vam pa mogli dali samo, če bi preštudirali pravdne spise, ki nam pa seveda niso dostopni. I govor zaradi zgraditve stranišča. P. M. Za vašo hišo teče potok. Na drugi strani potoka so pa zgradili stranišče, ki vam poleti okužuje zrak v vaši hiši. Vprašata, ali M ee mogli m uspehom obrniti na sodišfoT - Cenejte bo in bolj uepefcio, če ee obrnete na oMino, ali na okrajno načektvo, da lastnika stranišča prisili, da ga higienttno uredi, tako da se ne ho okuževal zrak na drugi strani potoka. Pred sodiščem bi po našem mnenju težko uspeli, ker ni verjetno, da bi tako oddaljeno stranišče tako škodljivo vplivalo na okolico, da bi vam bistveno ogrožalo uporabo stanovanja t vaši hiti. . ••■*»>• eMiaskem« ■•laiboae«. V. A. Občinskemu uslužbencu prestane služba tudi tedaj, če se službeno meato ukine. Po našem mnenju velja to za prevedene, kakor tudi za še nepreve-dene uslužbence. Stalnemu občinskemu uslužbencu more prestati služba le, če nastopi pogoj iz člena 37 uredbe o občinskih uslužbencih. — Službeni položaj tajnika ali blagajnika je vsekakor drugi, kakor položaj občinskega redarja, čeprav je morda redar tudi opravljal pisarniške posle. Zaradi tega se po našem mnenju ne more reči, da bi prevedba redarja, ki je opravljal tudi pisarniške posle, za tajnika, ustrezala dosedanjemu njegovemu službenemu položaju. Obiskovanje trgovske nadaljevalne šole. M. E. Obiskovanje strokovne nadaljevalne šole je za učence in pomočnike, ki so mlajši od 18 let, obvezno. Zato vas pred dovršitvijo 18 leta ne bodo oprostili obiskovanja navedene šole. Uredba o strokovnih nadaljevalnih Šolah eelo predpisuje, da učenci, ki jim je e pogodbo določena doba učenja pretekla, smejo opravljati pomočniiki iapit, ne RADENSKO KOPALIŠČE ^^^fcpo naravni ogljikovi kislini najmoč- ^^^^^Hnejše kopališče v Jugoslaviji ^^VKrait Z ■•petiom bolezni srca ledvic, živcev, želodca, notranjih žlez Julij, avgust peniion 10 dni Din 750'—. Vračunano stanovanje (izvzemši gobe Terapije), hrana, zdra viliške takse, sobna postrežba ter pitna kura. — Zdravnika ter zdravilne kopelji je plačati posebej Obširne prospekt« dobite na zahtevo pri Putniki ali pa naravnost od uprave kopališča SLATINA RADENCI morejo pa dobiti izpričevala o opravljenem pomočniškem izpitu, dokler ne predlože izpričevala o tem, da so hodili tri leta v strokovno nadaljevalno šolo i« jo uspešno dovršili. Potem takem morajo vsi učenci, ki so opravljali In pa opravili pomočniški izpit, niso pa dovršili te šole, Še nadalje hoditi v šolo do dovršenega 18 leta starosti. Strokovna šola. M. V. Dovršili ste 6 razredov gimnazije. Radi bi nadaljevali študije na kakšni strokovni šoli in vprašate, kje bi bile takšne šole. Morali bi nam povedati, v kakšni stroki bi se radi izobrazili, drugače je težko odgovoriti na vaše vprašanje. Ce bi radi seznam vseh, si nabavite »statistični pregled šolstva in prosvete v dravski banovini«, v katerem so navedene vse take iole. Sporočamo cenjenim H tat »I jem. da Je odšel gospod kmetijski svetovalce *a nekaj časa na dopust. Ko ss vrne, b« naš list spet objavljal njegove nasvete, kot doslej. Vodnjak na višini. H. F. K. • Nameravate kopati vodnjak v nadmoreki višini 8o0m. Želite vedeti, če je kak zanesljiv pripomoček za iskanje vode (izvirka) in kakšna priprava bi bila priporočljiva za dviganje vode i* 35—10 m globokega vodnjaka. — Zanesljivega pripomočka za iskanje veslo v tleh dosedaj še nimamo. Pač pa eo nekateri ljudje tako občutljivi, da z vrbovo ali kovinasto šibico približno ugotovijo, kje in v kaki globini leži voda. Žal pa to iskanje ni vedno zanesljivo in taki ljudje se večkrat tudi zmotijo. Če želite vedeti za naslove takih ljudi, obrnite se na tehnični oddelek banske uprave, ki vam bo v tem pogledu ustregel. — Za črpanje vode is globine do 40 m priporočajo strokovnjaki kot najboljšo podvodno, črpalko »Uta«, pri kateri sta motor in črpalka montirana na dnu vodnjaka. Za nabavo take priprave se pa morate obrniti na kakega vodnega instalaterja, ki zna tako črpalko tudi pravilno postaviti. Umetno gnojilo za evetačo. K. I. S. — 7.a zimo bi radi posadili evetačo, pa vam primanjkuje hlevskega gnoja; zemlja je pa že precej iz-mozgana. Želite vedeti, katero umetno gnojilo bi bilo za to zelenjavo najbolj primerno, — Brez dobrega uležanega hlevskega gnoja ali komposta cvetača bo težko dobro uspevala, ker ljubi hu-niozno in močno zagnojeno zemljo, zatišno lego in mnogo vlage. Gnojnica ali straniščnica pospeši rast in razvoj cvetov. Če pa tega nimate, pogno-jite karfijolam a čilskim solitrom, ki ga lahko r trosite okrog rastlin, ali ga raztopite v vodi: kg na 100 litrov vode, ter s tem zaliveta. — Superfosfat in kalcijevo sol pa potrosite po vrhu grede, preden ste jo pripravili za saditev cveta č, ter ju z grabljami zmešate z zemljo. Napeljava vodovoda Se« taji svet. I. K. G. — V župnišče nameravate napeljati vodovod od studenca, ki leži na cerkveni zemlji. Vmes pa leži sosedov travnik in banovinska cesta, želite vedeti, če vam sosed lahko prepreči napeljavo čez njegov travnik, in kaj je storiti, da se dovoli napeljava čez cesto. — Sosed vam ne more za-braniti napeljave vodovoda čez njegov travnik, če ga ne morete izpeljati po svojem svetu. Pač pa ste dolžni povrniti vso škodo, ki bi jo pri tem delu utrpel. Najbolje je, da se tozadevno z njim pomenite mirnim potem ter sestavite primerno pismeno pogodbo, da ne bo pozneje zaradi tega kakih razprtij. Če je pa sosed temu protiven, obrnite se na okrajno načelstvo, ki bo ukrenilo zakonite korake, da bo vaš vodovod zagotovljen. Naš iivinozdravnlk Fistula psa. »Milka« LJ. Vašemu psu se je pred nekaj meseci napravila na glavi bula, ki se je kasneje predrla, lz odprtine teče sedaj gnoj. Vprašate, ali je zadeva nevarna in ali je ozdravljiva? — Tako na daleč reči, ali je zadeva nevarna ali ne, je nekoliko težko, ker niso poznane tudi ostale okolnosti. Tudi na drugo vprašanje se da odgovoriti samo x večjo ali manjšo verjetnostjo. Po vašem opisu sodeč, se bo dala zadeva pozdraviti. Izpiranje s špiritom, če sem prav razumel. lahko popolnoma opustite. Namesto njega lahko vzamete samo čisto prekuhano vodo, namočite v njej vato ali mehko, iisto krpico, Jo dobro ožmite in z njo izbrišite gnoj iz rane. Če je odprtina rane premajhna, da se gnoj ne more v do-voljni meri izcejati, Je treba odprtino rane razširiti. Ko ste tako rano očistili, je dobro, da jo premažete z ribjim oljem, dermatol Je v takih primerih odveč in tudi predrag. Pes naj bo čim več zunaj, ker rana pod vplivom ultravijoličastih žarkov sonca veliko boljše celi kakor brez njih. Kila prešlčka. Z. V. T. Na vašem spomladanskem prešičku sta pred dvema mesecema opazili bulo na spodnji strani trebuha. Bula na pritisk ne boli, je mehka in se da porinili nazaj v trebuh. Po vašem mnenju je prašič »počen«. Ali je zadeva za življenje nevarna, da-li jo je mogoče kako popraviti? — Vaša domneva je pravilna, ko pravite, da je prašič počen ali i drugimi besedami, prašič ima kilo. Kila sama po sebi za Življenje ni nevarna ali v gotovih okoliščinah lahko nastane nevarnost, da pride do komplikacij, ki bi lahko povzročile smrt prašiča. Tako je n. pr. kila vedno v nevarnosti, da se slaba koža na njej poškoduje in da Črevo izpade is trebuha, kar ima lahko za posledico smrt. Zato je na mestu vaša skrb, kako bi kilo odpravili. Kila «e da s operacijo odpraviti, samo za uspešno operacijo so potrebni gotovi predpogoji. Prvi predpogoj je ta. da odprtina v trebuhu ni prevelika in da prašič ni preveč »redek«, lo je, da ni trebušno mišičevje prerahlo vezano in preslabo, ker sicer mišica kaj rada popusti pod šivoin, ko se prične prašič napenjati. Zato je dobro, da ptašiča hranite pred operacijo z zgoščeno hrano, a v manjših porcijah, da je razširjeni trebuh nekoliko stisne, koristno je hrani dodajati klajnega apna In Težakovega olja In prašiču dati možnost, da se čim več giblje, ker se ho na ta način trebušno mišičevje precej okrepilo in šele potem dajte prašiča operirati, seveda ne smete z operacijo predolgo odlašali. —Zaradi napeljave vodovoda pod banovinsko cesto, se obrnite na okrajni cestni odbor, ki bo odločil glede stroškov, ki bi bili g tem združeni, in načina, kako bo to izvedeno. Nikar pa ne začnite s delom prej, dokler ni oboje dokončno rešeno, oziroma dokier nimate pismenih potrdil v rokah, kajti lahko nastanejo nepredvidene ovire. Kdaj dobi trle mleko dvakrat dnevno? F. N. M. Svoje govedo krmite dvakrat na dan, teleta pa dobivajo mleko po trikrat na dan. V kakšni starosti pa mu naj dajete mleko po dvakrat na dan in kdaj mu je pokladati tečna krmila. — Teleta naj dobivajo v prvih dneh po storitvi po petkrat na dan mleko, oziroma jih je po petkrat pustiti sesati. Po osmih dneh pa je preiti na trikratno napajanje ali sesanje. Dvakrat na dan pa naj dobi tele mleko šele po osmem tednu, ko ga začnete odstavljati. Ce hočete imeti krepko mladino, pa mu dajajte mleko do končanega tretjega meseca. — Tečna krmila in seno mu pa začnete pokladati že po osmih dneh, da se igraje navadi na surovo krmo. Napačno je, če se odlaša z začetkom pokladanja tečnih krmil do odstavljanja. Kakor na seno se mora tele tudi na močna krmila prav polagoma privaditi. Pomisliti je namreč, da se morajo posamezni deli želodca krmi prilagoditi in se njej primerno razviti, da lahko sprejmejo več sena in močnih krmil. To se zgodi le polagomt. Zato ni nikdar prezgodaj začeti s po-kladanjem istih. Čimprej se tele nanje privadi, tem lažje ga je odstaviti in tem manj bo trpelo zaradi spremembe krme, tem bolj nemoteno in hitro se bo razvijalo. Ko pa teleta odstavimo, jih ni krmiti samo po dvakrat dnevno, ampak trikrat, vsaj do osmega meseca, kajti v mladosti rabi lival več hrane, želodca pa nima tako razvitega, da bi zadostovalo dvakratno krmljenje. Davčni nasveti Drutbeni davek. Ta davek se vsako leto in za vsakega davčnega zavezanca odmeri istočasno na tri načine, in sicer: a) z ozirom na višino obdavčljivega poslovnega donosa podjetja v prošlem poslovnem letu; b) t ozirom na kosmati blagovni promet pro-Slega poslovnega leta, oziroma pri zavarovalnicah po vsoti letnih kosmatih premij (kamor spadajo tudi pozavarovalne premije) po odbitku storni-ranih poslov in bonusov, oziroma pri denarnih zavodih po vsoti prejetih kosmatih obresti (izvzemši obresti, ki eo oproščene družbenega davka), provizij in uslug; e) z ozirom na vloženo glavnico. Pod točko a) navedeni davek se imenuje redni družbeni davek, dočim se pod t. b), oziroma pod točko c) navedeni davek označuje kot minimalni družbeni davek. — V danem primeru se predpiše oni družbeni davek, ki je najvišji. Ako je n. pr. minimalni družbeni davek po prometu višji od rednega družbenega davka in tudi višji od minimalnega družbenega davka po vloženi glavnici, se predpiše za do*išno davčno leto minimalni družbeni davek po prometu. I. T. LJ. — Pobotniška taksa. — Vprašujete, kdo plačuje pobotniško takso od plače. Ali plačajo to takso nestalni mestni delavci, kt so pa neprenehoma v mestni službi. Ali plačajo to takso se-zijeki delavci, ki eo zaposleni 14 dni ali nekaj mc-eecev, potem so pa odpuščeni. Pobotniško takso od plače v smislu lar. post. 88. taksnega zakona plačujejo vsi uslužbenci, ki so zavezani pokojninskemu zavarovanju in pri katerih obstoja pismena konstatacija o izplačilu v obliki podpisanega ali nepodpisanega seznama ali na v obliki knjiženja njih plače na tekoči račun dotičnega uslužbenca. Niso pa seveda zavezane tej taksi pobotnice državnih uslužbencev, uj>okojenrev ter oseb, ki prejemajo miloščino, podporo ali invalidnino, o prejemanju terjatev od države, ki so posledica njih službe. Isto velja o plačilnih pobotnicah uslužbencev onih naprav, zavodov in ustanov, ki so v upravi države ln za vse samoupravne uslužbence. Pripominjamo pa, da se upravne in upravnosodno instance ne skladajo s tolmačenjem pojma »pismena konstatacija«. Upravne inatanre namreč zahtevajo to takso od plač privatnih uslužbencev v vsakem primeru, čim obstoji kakršnakoli pismena konstataci,a o izplačilu, dočim upravnosodne instance tolmačijo II. odst. pripombe 1. eit. tarifne postavke In zakona ožje. v tem •mislu namreč, da so zavezani tej taksi le oni privatni uslužbenci, ki prejemajo plačo na podlagi podpisanega ali nepodpisanega seznama ali pa če se knjiži njih plača na njihov tekoči račun. Pri eventualnem drugem izplačilnem računu se ta taksa po stališču upravnosodnih instanc ne pobira. Katero tolmačenje je pravilnejše. je težko reči, v ostalem pa Vam ne bi naše stališče v tem pogledu nič koristilo Nestalni mestni delavci, ki so pa neprenehoma v mestni službi, po našem mišljenju ne plačuje,^ te takse, ker jih je treba smatrati za samoupravne uslužbence v širšem smislu te besede. Samoupravni uslužbenci pa «0 oproščeni pobotni-ške takse od svojih plač kakor smo že gori omenili. Pač pa plačujejo pobotniško takso serijski de-lavei, £im potrdijo prejem plače v listini. 6ttajt« iti Urit* »Sfovtnei«! Najnovejše »preseljevanje narodov" Milijoni Kitajcev se selijo iz dežele v deželo Skrivnost kitajske odpornosti, ki se izmika japonskemu orožju V daljni Aziji se Izpreminja obličje zemlje. Vojna med Kitajsko in Japonsko zavzema tako velik obseg, da se odmika evropskim meram tako v Številu vojska in narodov, kakor tudi v razdaljah in merah prizadetega ozemlja. Nihče ne more pregledati vsega tega dogajanja, nihče ne more prešteti množic, ki valove sem in tja in se umikajo japonskemu orožju. Poročila v tem oziru so kaj nezanesljiva in nihajo iz ene skrajnosti v drugo: nekatera pravijo, da je na Kitajskem 25 milijonov ljudi že mesece in mesece na (»otovanju, ki iščejo novo domovino, se v nevarnosti spet odpravijo na pot in gredo v druge pokrajine; druga poročila pa spet pravijo, da je takega potujočega naroda sto milijonov! Gotovo pa je to, da je danes po Aziji večje preseljevanje kot je bilo po Kvropi v času zgodovinskega »preseljevanja narodov«. Prve množice teh beguncev so že dospele na obronke tibetanskega gorovja; na stotisoče jih je na teh potovanjih pomrlo, toda kitajska zemlja za njimi daje vedno nove procesije, ki romajo, romajo in iščejo varnega kota. Pri tem se Kitajci zvesto drže svojih rodovnih zadrug in potujejo v zadrugah združeni. Prav ta način družabne ureditve se je v teh narodnih nezgodah izkazal v sijajni luči, bolje kot vsaka druga drago plačana organizacija. Zadruga jih druži v enoto, tiste, ki so ostali na svoji zemlji in jo branijo, in tiste, ki so se vzdignili in odšli iskat mirnejšo zemljo. Na potovanjih so namreč samo tisti obronki naroda, ki so slišali o grozotah vojne ali pa začutili njene prve udarce, pa jim je hilo še mogoče, da so zbrali svojo imovino in odšli. Ostali, ki so padli v klešče japonske vojske, morajo prenašaii svojo usodo in se upirati vojni vihri, kakor jim ljubezen do življenja da. Je pa še rel narod, ki se ga ni dotaknilo ne eno ne drugo, ki mirno obdeluje svojo zemljo in komaj kaj ve o tej vojni. Azija je velika! Povsod pa je najmočnejša vez Kitajcev zadruga: zadruga ostane ali pa se preseli, zadruga se tudi živa dokoplje do nove domovine v prostranem zaledju, zadruga tudi ob kakih katastrofah — vojnih ali naravnih — izumre, zadruga tudi išče zatočišča pri sorodni zadrugi. V tej stiski naroda rastejo iz tal številna t a -borišča, kjer se vsa množica ustavi in si v naglici uredi življenje. Taborišča v bližini velikih mest rojaki in razne mednarodne dobrodelne organizacije podpirajo, vsa druga pa so odmaknjena očem evropskega opazovalca ... V največjih takih naselbinah živi po 70.000 ljudi — pravo mesto, ki je celo prišlo v deželo in obležalo, dokler se spet ne vzdigne in se spet celo preseli drugam. Manjših taborišč s po 10.000, 20.000 prebivalci pa je toliko, kolikor jih zemlja in čut Kitajcev za skupnost moreta preživeti. Kadar se selijo, se kot mravlje v nekem nagonu za obrambo svojega življenja poslužijo vsega, kar na terenu je. Tu ni nobene postave, nobenega predpisa, je samo veselje do življenja. Ce je vodna pot dosegljiva, je čez noč vsa naselbina na Čolnih in se prepelje po toku navzdol, če je proga v bližini, je naenkrat ves vlak poln, pa ne vozovi z razredi, oddelki... ampak vse, kar se more premikati, od odbijačev na lokomotivi, pa do zadnjega prostorčka ob koncu vlaka. Od kod je prišel vlak, kdo je strojevodja in kam bo odpeljal, lisoči in tisoči, ki se obesijo nanj, ne vedo in ne vprašajo, to je dal in proskrbel kitajski narod ali — voditelji zadrug, oziroma gospodar taborišča. Vsi, ki so imeli priliko pogledati v to življenje in v to silno odpornost, se ne morejo načuditi tej zavesti skupnosti, ki ves narod seli, živi, brani, skrbi za žival, neprestano gradi domove, da jih ob prvem približevanju Japoncev spet zapusti in si sto kilometrov daleč zgradi druge. Medtem umirajo in se rode — kakor mati narava, ki uničuje in daje. Taborišča zraste čez noč, brez gradbenega urada, brez zidarjev in cele vrste obrtnikov — vsi znajo vse. Vsi hočejo živeti, od otroka do starčka, moški kakor ženske, vsak stori toliko, kolikor more. Nihče ne dela zase, vsi grade ceioio in v nekaj dneh stoje nizke ilovnate barake v dolgih, lepo urejenih vrstah kot po regulacijskem načrtu. Vsaka je razdeljena na kakih 500 prostorov, majhnih kot ptičnice, v vsakem takem prostoru živi po ena družina, včasih štirje rodovi. Vse imajo okenca iz papirja, neke zastore za vrata, vse so obrnjene od vzhoda na zahod, da je stena na severu in brani prebivalce pred mrzlim vetrom* južna stran pa je odprta proti soncu. Oprave ali peči ni, to za življenje ni potrebno, spi se na tleh, greje pa debela obleka in kupi cunj. Moških podnevi v taboriščih skoraj ni. V bližini mest se razkrope po mestu, kjer že dobe kašen zaslužek, daleč zunaj na deželi pa iščejo iz zemlje, kaj bi mogla dati, da bi preživela vsa krdela. Ženska iz papirja striže kake pisane igračke za otroke, ali v bližini taborišča iščejo kaj za pod zob ali pa kramljajo med seboj. In ker nihče ni tak revež, da bi ne bilo še kakega večjega na svetu, se pred taboriščem zbirajo berači in kroš-njarji. ki čakajo na ostanke takih mravljišč. In ljubi Ftog v nebesih, ki oblači lilije na polju "tn preživlja ptice pod nebom, vse živi, cel narod, ki po tolikih vojnih vihrah danes ni nič redkejši kot je bil od začetka. Zato je vsa ta vojna nemirno tekanje v krogu Ako Japonci preženejo Kitajce iz ene pokrajine, se naselijo v drugi in spet žive; kadar kaka množica pride do orožja, spozna, da je mogoče živeti tudi od japonskega plena in se oprime tudi tega načina preživljanja. Nihče ne more presoditi, ka ko in kdaj se bo ta vojna končala. Vseh Kitajcev Japonci ne morejo pobiti, drugega kot življenje pa že sedaj nimajo. Znajo pa z zemljo in ob svojem čutu za skii|>nost in skromnost živeti tudi od tega. Kje je konec? Nobile gre v Ameriko Umberto Nobile, ki je s polarno zračno ladjo >Italia« poletel na severni tečaj, kjer je ladja j>adla na led in se razbila, je po tej nesreči skoraj izginil iz javnosti. Nekdaj mnogo slavljenj grailitelj zračnih iadij je nekaj let živel na Jajion-skem kot inštruktor japonskega letalstva, nato pa je prišel nazaj v domovino, kjer je živel zelo skrito življenje. Pred kratkim pa je po posredovanju svojih vplivnih prijateljev v letalskem svetu dobil ponudbo iz Amerike, da bi sprejel mesto profesorja na letalski šoli »Lewis Holy Name School of Aero-nautica« v mestu Lockport (država Illinois). Nobile, ki se ni mogel sprijazniti s svojim položajem, da bi samo od daleč gledal razvoj letalstva, on, ki se je v letalstvu toliko udejstvoval, je ponudbo sprejel. Omenjena šola je sicer privatna, slovi pa po vseh Združenih državah kot najboljša šola te vrste. Vsako leto prosi za sprejem do 350 dijakov, sprejeti jih more pa le po 35. Preteklo leto je imela 93 učencev. Obračun svetoune razstave b Parizu leta 1937 Primanjkljaj znaša 1 milijardo 300 milijonov frankov Svetovna razstava v Parizu 1. 1937 je bila veliko p°(|jetje, ki ga zlepa nj mogoče pregledati do vseh potankosti. Točen finančni uspeh je šele sedaj znan, ko je komisija končala svoje delo. Objavljen je bil v »Journal Officiel« in je za prireditelje naravnost porazen. Prav iz tega končnega obračuna se najbolj zrcali zavoženo gosjx>darstvo »ljudske fronte«, ki je brez slehernega čuta z veliko potratnostjo zapravljala ljudsko premoženje. Namesto dobička, kakor hi ga bilo od take velike prireditve, ki je bila deležna milijonskega obiska, pa končni obračun pokaže čedno izgubo v znesku bila tako sijajna, stala samo 59 milijonov, kar v sedanjih frankih znese 787 milijonov. Kolonialna razstava 1. 1931 je stala 178 milijonov. Komisija je za to potrato denarja ugotovila tudi najznačilnejše vzroke in pravi med drugim: 1. Vodstvo se mi dovolj posvetilo nalogi, da bi preučilo finančno stran načrtov. 2. Sklepalo je neugodne pogodbe, da je dobilo potrebni svet. 3. Dobaviteljem je plačevalo po 20% dražje kot država za isto blago. 4. Sredi dela je moralo načrte velikokrat iz- Pogled izpod Eiffelovega stolpa proti upravnim ] zgoraj na desni je bil 1 milijarde 300 milijonov frankov (1 milijardo 911 milijonov din). Od te izgube odpade na mesto Pariz 70 milijonov frankov, 1 milijarda in 24 milijonov pa na državno blagajno. Mesto Pariz kakor država bosta morala gledati, da to izgubo na nek način krijeta, seveda se bo težko našel drug izhod kot — davkoplačevalec. Tako bo nesrečna »ljudska fronta« Francozom še dolgo ostala v spominu. Časopisje se obširno peča s tem poročilom in v luči splošnega finančnega stanja razmotriva ta obračun, ki je šele sedaj postal znan. Navajajo tudi posamezne primere, ki so v celi vrsti morali privesti do tako klavernega izida. Samo en printer izmed mnogih: Na razstavnem pmstoru je ljudsko-frontaški' odbor dal zgraditi tudi veliko paalčo, za katero, ko je bila pod streho, niso vedeli, čemu naj bi služila. Ker pa je že bila tu, so se odločili, da bodo v njej prirejali velike gledališke predstave. Za priprave teh pred stav eo_ razmetali 700.(XK) frankov, ki so jih vtaknili v žep posamezni dobavitelji, čeprav je v Parizu dovolj že izgotovljenega materiala za odreka prizorišča. Obiskovalci razstave pa v tistem hrupu na vseh straneh za gledališke predstave niso kazali nobenega zanimanja — raje so šli v redna pariška gledališča — in za izdatek 700.000 Irankov je prišlo v blagajno samo 16.000 frankov Tako so gospodarili tudi na drugih straneh in konec je bil — izguba. Zato se Francozi s še bolj bridkimi čustvi spominjajo Hlumovih besed, ko je v nekem govoru dejal, da je »svetovna razstava zmaga ljud-eke fronte nad fašizmom«. Komisija, ki ji stojita na Čelu med drugimi Joseph Caillaux in Abel Gardey, je ugotovila, da more razstava na 1468 milijonov siroškov pokazati samo 168 milijonov dohodkov. Za primerjavo naj omenimo, da jo svetovna razstava 1. 1900, ki je oslopjem razstave. Spredaj velikanski vodometi, jugoslovanski paviljon. preminjati, kar vse je povzročilo velike izdatke, ki niso prinesli nobenih dohodkov. 5. Dohodi niso bili dovolj prostorni, zato so gledalci, ki so prihajali, motili delavce in jih ovirali pri delu. 6. Ko je bil kak paviljon dograjen, se je večkrat zgodilo, da tistemu, ki bi ga moral prevzeti, ni bil všeč. 7. Prirejali so gledališke predstave, ki so stale 700.000 frankov, dohodkov pa so prinesle samo 16.000 frankov. Po tretji predstavi je moralo vodstvo hišo zapreti, ker ni bilo več gledalcev. 8. Več upravnih pisarn se je istočasno pečalo z istimi stvarmi, vsaka je sama izdajala vstopnice in osebje že ni več vedelo, katere so prave. 9. Podpore so se delile vse vprek. Če še upoštevamo, da merodajni krogi še v začetku 1 1937 niso bili na jasnem, kakšna in kako velika naj razstava sploh ho. pričeti pa bi se morala začetkom maja; če ee še spomnimo, da so bile stavke med delavstvom razstave na dnevnem redu, in če vemo, da razstavni prostor še ni bil ograjen, ko je bila razstava že zdavnaj odprta — če ves to upoštevamo, potem se pač ne bomo čudili, da je ta prireditev »ljudske fronte« dosegla tako klavern uspeh. Domišljavost Neka gospa je bila zelo težka, čez slo kilogramov. To jo je delalo zelo nervozno, ker je mislila, da je ve« svet zaverovan v njeno telesno tezo, zlasti na vlaku. Ko se nekoč spet pripelje v Ljubljano (ali na kako drugo večjo postajo), ugleda ključavničarja, ki pregleduje kolesje. Skloni se skozi okno in ga nahruli: »Vi — najodločneje si prepovedujem, da bi na vsaki postaji pregledovali osi pod mojim sedežem.« Slavna vojna akademija Saint Cyr v Parizu vsako leto slovesno praznuje zaključek šolskega leta. Ob tej priliki gojenci nastopajo v zgodovinskih uniformah francoske vojske in izvajajo razne skupinske vaje. Na sliki oddelek konjenice v lepo izvedeni ježi preko ograje. Prvi francoski novorojenčki, ki jim pravijo »otrori« proračuna«, ker bodo prvi deležni državne pod p ore. Evropi manjka - otrok rojsfev, ho čez 50 let imela samo še 25 milijonov prebivalcev. Zato je Francija uzakonila rel program, ki naj bi to mrtvilo premagal in državi dal več otrok. Državne podpore nai bi poživile sklepanje zakonov in mladini zakoncem omogočile vzdrževati otroke — v kolikor samo podpore morejo doseči ta uspeh Saj je splošno znano dejstvo. : da je otrok zmanjkalo najprej v tistih krogih, ki i Nemčiij je na 1000 prebivalcev 1. 1933 prišlo 14.7, leta 1937 pa se je ta številka dvignila na 18.3. — Poudarili pa moramo, da se to mučno vprašanje ne da rešiti samo s preračunom, ampak je najj>o-polneje obseženio v programu vseli katoličanov: iirščanska preroditev človeške družbe. Rrez tega prerojen^ ne bo napredka v rojstvih. Tudi dviganje potopljene podmornice »Squalusc se je ponesrečilo. Sedem tednov so traiala pripravljalna dela. vse je bilo lepo pripravljeno in preračunano, toda morje je v enemVenutku vse močnimi verigami urivei«^ Ei-E"""'.™" ^V™ »« n,"rsk^ na ta načiif, da bi nanjo i ITannvršiesfikii k» l L .J ' ''"""T' U' ' '""H" svoje vzgonske sile dvignili S" rafun lepo uresnifeva . podmornica je že s krmilom pogledala V »»lov, nato pa so se verige potrgale tn težko breme je spet nofasi tonilo v svoj element Morje ne izpusti svojih žrtev. V Evropi ne preneha klic po otrocih. Vsi, ki jim je mar bodočnost, s skrbjo gledajo velikanska mesta in dane« še cvetoče dežele, kjer pa je vedno več starcev in vedno manj jih prihaja za njimi. V novejšem času je zlasti Francija temu vprašanju posvetila največjo pozornost in nekateri pravijo, da komaj še v pravem času. Saj v Franciji na 1000 prebivalcev pride na leto samo 14.7 rojstev; v Angliji pa 15.3. Ako se bo to razmerje rojstev vzdržalo naprej, bo n. pr. Anglija 1. 1975 imela samo še 36 milijonov prebivalcev. Francija pa. kjer že danes na leto umre več ljudi, kot pa je so že dosti podprti. Za očetovstvo in materinstvo je poleg kruha treba še veliko drugega: vere, (»ožrtvovalnosti, ljubezni — vsega tega pa ne more dati nobena podpora. Tudi severni narodi so zelo južnim narodom. Italija ima na 1000 prebivalcev cev na leto 14.3 rojstev, na Norveškem 14.8, na Finskem 18.1. Vse drugačna bodočnost se odpira južni mnarodom. Italija ima na 1000 prebivalcev na leto 23.4 rojstev, Šj>anija jih je imela zadnje leto pred državljansko vojno celo 25.7, Jugoslavija jih ima 29.7 (koliko Slovenci prispevamo k temu visokemu številu?), Romunija 30.8, Grčija 28. V II. JUGOSLOVANSKI GASILSKI KONGRES V LJUBLJANI, OD 13. do IS. AVGUSTA 1939 Navodila udeležencem gasilskega kongresa. — Pred vsem se zavedajmo, da je to eden največjih gasilskih kongresov v naši državi. Discipliniranost in dostojno vedenje s^ zahteva od vsakega udeleženca, da bo kongres tudi v tem oziru imel popoln uspehi Za vse informacije se obračajte na reditelje. Tem in pa javnim se je treba v vsem pokoravati in se ravnati po njihovih navodilih. Ti skrbe in so odgovorni za red in varnost. Kediteljska služba jc posebej organizirana in dobijo reditelji točna navodila od vodij reditelj-skih skupin, vsak reditelj ima na levem rokavu širok bel trak s črko R in svojo številko, odnosno še označbo posebne službe, kamor je dodeljen. Rediteljem v pomoč so dodeljeni še skavti, ki imajo svoje uniforme. Reditelji bodo opravljali tudi informacijsko službo na vseh važnejših križiščih v mestu in na vseh treh železniških postajah v Ljutv ljani. Glavna informacijska pisarna bo v bližini glavnega kolodvora. — Glavna pisarna kongresnega odbora je Tf prostorih Gasilske zaiednice v Ljubljani, Tyrševa cesta 29-11. in III. (Gospodarska zveza), telef. 43-41. Zdravniška služba bo delovala vse tri dni kongresa. V bližini glavnega kolodvora bo stalna ambulanta, ki bo označena z velikim rdečim križem. Enaka ambulanta bo tudi na Stadionu pri vseh prireditvah, kjer bodo krožile tudi leteče pa-trole. Tudi med sprevodom in pri sv. maši na Kongresnem trgu bodo po mestu na raznih krajih ambulante. Zdravniki, saniarijani, samarijanke in skavti bodo nosili na rokavu znak rdečega križa. — Glede prehrane bo v mestu in na Stadionu zadostno preskrbljeno po zmerni ceni. S seboj hrane ne nosite, ali pa samo močnata jedila. Klobase in druge mesnine so v vročih dneh škodljive in povzročajo žejo. V gostilnah se ne zadržuj, ampak použij naročeno in napravi prostor drugim! — Žigosanje izkaznic (kongresne knjižice in železniškega obrazca K-14) se bo vršilo v glavni pisarni kongresnega odbora, v informacijski pisarni, pa tudi na Stadionu in na prostorih, ki bodo označeni z vidnim napisom. Ne odlašajte na zadnji trenutek, ampak skušajte, da to skrb čimprej opravite! Glede priprav za pot pa tole: Ako nameravaš ostati čez noč v Ljubljani, naj ti bo prva skrb, da imaš prenočišče zagotovljeno. Naj »e nihče ne zanaša, da bo v kongresnih dneh mogel v Ljubljani po želji prenočevati! Vse razpoložljive sobe po hotelih bodo zavzeli tujci, ki pridejo iz drugih držav. Samo tisti, ki so se prijavili stanovanjskemu odseku, ali so že prej preskrbeli za prenočišče pri znancih, imajo zagotovljeno, da bodo spali na posteljah. Pa tudi tisti, ki bodo prenočevali na skupnih ležiščih na slami po šolah in drugih javnih zgradbah in so prenočnino že plačali z nakupom kongresne knjižice, naj poizvedo, kje jim je ležišče določeno, če bi prezrli poročila v časopisju. V Ljubljani. V splošnem velja, da bodo vsi udeleženci izstopili na glavnem kolodvoru. Ce bo kaka sprememba, bo to objavljeno v listih, odnosno bodo na »o spremembo železniški uradniki-reditelji (na levem rokavu trak z železn. značko) ali železniški uslužbenci pravočasno opozorili. Po mestu in na prireditvenih prostorih se ravnaj po navodilih, ubogaj vodjo in reditelja svoje skupine, pokoravaj se rediteljem po mestu in prometnim uslužbencem. Na vsako utemeljeno vprašanje ti bodo radi postregli s pojasnilom, vendar pa iih ne nadleguj za vsako malenkost in zgolj iz radovednosti. V potrebi se obrni na informacijsko pisarno. Ce potrebuješ zdravniško pomoč, poišči takoj najbližjo ambulanto, ali pa se javi pri osebju Rdečega križa, ali najbližjemu skavtu; tudi reditelj ti bo v sili pomagal. Ako si v množici in potrebuješ zdravniško pomoč, dvigni roko. Že doma preglej spored prireditev, si smotrno razdeli čas in že v naprej določi, česa se boš udeležil. — Na Stadionu se bodo zgrnile velike množice. Zato je zlasti tu potreben red. V vsem se ravnaj po ukazu rediteljev. Vsak prostor je že v naprej določen svojemu namenu. Zato ne sili tja, kjer je prostor določen za druge Drži se svoje skupine, ne daj se begati, poslušaj reditelje in navodila po zvočnikih. Bodi povsod dostojen. Na morebitna izzivanja ne odgovarjaj. Kongresne knjižice z znakom še lahko dobite pri vseh gasilskih četah. Ker je za gasilski kongres povsod veliko zanimanje za vozne in druge ugodnosti tfa je kongresna knjižica z znakom nu jno potrelma, naj si knjižico vsak pravočasno nabavi! Za četrtinsko voznino je brezpogojno po-tfebna 1. kongresna knjižica, 2. četna legitimacija in 3. železniški obrazec K-14, ki se dobi na vsaki odhodni postaji za 2 din, če se dokaže s kongresno knjižico in četno legitimacijo pravica na četrtinsko voznino. Na četni legitimaciji ni potrebna slika. Vozne olajšave za odhod od ti. ao 13., za povratek pa ud 15. do 18. avgusta. Tekme gasilcev na Stadionu so novost za našo državo. Tekme so javne in si iih vsakdo lahko ogleda. Trajajo ves dun, v nedeljo 13. t. m., od 8 zjutraj do b zvečer. Dopoldne nastopi preko 150 posameznikov, in sicer t. tek na 400 metrov z zaprekami. Zapreke bodo pn toke na kakršne gasilec navadno naleti na požarišču, kakor n. pr. plezanje čez plot, skoki v višino, skoki v daljino. Zadnjih 100 m bo moral tekmovalec premagati zapreke s plinsko masko na obrazu, kar je zelo naporno. 2. Reševanje ponesrečenca po lestvi. Tekmovalec mora lutko, ki predstavlja ponesrečenca, varno prenesti po lestvi na tla. 3. Samoreševanje; tekmovalec mora naglo odmotati vrv in se po njej spustiti na tla. Pri skupni oceni tekmovalec lahko doseže največ trikrat toliko točk. ko je tekmovalcev. — Popoldne bodo tekme rojev. Roj je gasilska edinica 10 mož. V tekmi nastopi preko 30 rojev. Tekmujejo v tehle panogah: 1. poplah (alarui), 2. trodclni napad, 3. pospravljanje orodja. 4. redovne vaje in 5. metanje cevnih kolobarjev. Pred gledaici se bo torej razvijalo vse delo, ki ga opravljajo gasilci od trenutka, ko jim je požar najavljen pa napad proti požaru na po/.a-rišču, pogasitev požara, urejevanje in odhod s poiarišča. Tekme bodo zato izredno poučne ne ie z n gasilce, ampak tudi zn ostalo občinstvo. Učitelje-gasilce ponovno vljudno prosimo, naj se pismeno ali ustmeno priglasc v kongresni pisarni Tyrševa cesta 29-11 za sodelovanje. Gasilska kongresna pisarna nujnft potrebuje izobražencev - gasilcev, ki bi sodelovali za kongres. , - Stanovanjski odsek nujno prosi Ljuhljanra-ne. naj mu prijavijo vse odvišne sobe za prenočevanje udeležencev kongresa. Gasilski loterijski odsek ima še nekaj ne-razprodanih srečk, med katerimi ie hržčas lepo število srečnih številk. Pohitite torej z nakupom srečk! Dragoceni dobitki (dva avta, štiri motorna kolesa itd. itd.) kar kličejo bodočega srečnega lastnika, da jih s srečko za 10 din odpelje na svoj dom. Žrebanje bo 16. avgusta. Kdor bi želel prodajati te srečke za primerno provizijo, naj se prijavi Kongrensi pisarni, Tyrševa cesta št. 29-11. Gasilska razstaoa bo za časa kongresa v Ljubljani od 13. do 17. avgusta na 1. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Četrtinska voznina po železnici velja za vse članstvo gasilske organizacije, t. j. za izvršujoče člane, naraščaj, samarijanke in podporne člane, pa čeprav šele pred kongresom pristopijo k četam kot podporni člani, a člansko (četno) legitimacijo (brez slike) in s kongresno knjižico imajo pravico do četrtinske voznine. Na skušnjo za glavni nastop na Stadionu izrecno opozarjamo vse nastopajoče! V ponedeljek 14. avgusta morajo biti vsi že ob ! popoldne na igrišču SK Ljubljana (prej Priniorja; nasproti Stadiona)! t Ivan Levstrk V petek zjutraj je izdihnil v Rimskih toplicah v starosti 67 let ugledni in delavni mož g. Levstek Ivan, trgovec in posestnik iz Sodra-žice. Trudapolno življenje mu je zadnja leta zrahljalo zdravje. V upanju, da si kaj opomore, je šel v tojdice, toda njegove ure so bile že štete. Po dveh dneh je umrl. Pokojni je bil eden izmed prvih mož naše doline. S pridnostjo in s trdnim delom si je ust\a-ril veliko trgovino, katero je vodil nad 40 let. Ni pa pri tem z nič manjšo delavnostjo posegal v gospodarsko življenje naše doline. Bil je dolgo vrsto let občinski odbornik, nadalje trški načelnik ter član nadzorstva posojilnice in hranilnice v Sodražici. Njegove pobude in nasveti so bile vedno in povsod uix>stevani, ker so vedno radile uspeli. Predvsem pa je polagal veliko važnost na vzgojo nase mladine in jo leta in leta predsedoval okrajnemu šolskemu odboru. Pri vsem tem pa ni pozabil na svojo rodbino, ki ji je bil skrben in pa dober oče. Vseh 10 otrok je dobro pripravil na življenjsko borbo, in sadovi njeove vzgoje so se že pokazali. Najstarejši sin Ivan je lastnik veletrgovine Levstek A Oblak na Rakeku, Alojzij si je ustvaril trgovino v Kočevju in je to edina slovenska trgovska hiša na tem nemškem otoku. Vinko je diplomiran pravnik, Anton vojni tehnični uradnik, dočim je France na domu. Pa tudi hčere Minko, Franjo. Amalijo in Pavlo je znal oče pripraviti do kruha. Blagega pokojnika bomo ohranili v častnem spominu! Hudo prizadeti rodbini pa naše iskreno sožaljel »Leteči tank« so preizkušali pri nekem čezoceanskem poletu nad Southamptonom. Angleški bombnik v zraku oddaja potniškemu letalu »Cabot« pogonski material. Obe letali tta v polni vožnji. Kdo dobi delo v Nemčiji? Maribor, 5. avgusta. Nedavno smo v »Slovencu« poročali o raz-krinkanju svojevrstne tihotapske družbe, ki ee je pečala v Mariboru z vtihotapljanjem delavcev čez mejo v Nemčijo. V afero, ki jo preiskuje policija z vso odločnost^, so zapleteni nekateri šoferji av-totaksijev ter razni brezposelni nepridipravi, ki so si znali s tem poslom ustvariti lep zaslužek. Organizirali so agitacijo za beg čez mejo v Nemčijo že celo po HrvaŠkem, v Liki in Dalmaciji, v Mariboru pa so nekateri imeli cela zborovanja, na katerih so prikazovali razmere pri naSih sosedih v najbolj rožnati luči. Posrečilo se jim ie, da so pregovorili za beg čez mejo celo ljudi, ki so imeli pri nas stalne in lepe službe. Ker pa tudi ti policijski ukrepi ne bodo mogli med ljudmi zatreli želje po boljšem zaslužku in Ugodnejšem življenju v Nemčiji, ie potrebno, da se objasni javnosti, kdo in na kakšen način dobi delo v Nemčiji in kakšne ugodnosti morejo naši ljudje tam pričakovati. Nemčija sprejema inozemske delavce na dela na dva načina. Prvi je legalen in je že nekaj let pogodbeno določen med našo državo in Nemčijo, drugi pa ie takorekoč ilegalen ter so ga v Nemčiji po sili razmer nesluibeno upeljali m ga zaenkrat samo tolerirajo. Predvsem pa je treba povdariti, da nakazuj« v Nemčiji delo inozemcem samo uradna ustanova »Arbeitsamt«, ki je nekaj takega, kakor naša Borza dela ter ima podružnice v vseh večjih centrih države. Nam najbližja podružnica je v Gradcu. — Na prvi, legalen način, se sprejemajo v Nemčiji na delo naši sezonski delavci. Na podlagi posebne pogodbe med našo državo in Nemčijo dobi vsako leto določen kontingent poljskih delavcev v Nemčiji zaposlitev pri sezonskem delu. Kontingent se določi vsako leto posebej. Letos te znašal 10.000 ljudi obojega spola. Pogodba sc napravi med našim Izseljeniškim komisarijatom v Zagrebu ter centralo nemškega Arbcitsamta v Berlinu. Naš Izscljeniški komisarijat razdeli potem število sezonskih delavcev, ki jih bo Nemčija sprejela, na posamezne pasivne okraje v državi. Največji kontingent odpade na naša oba prekmurska okraja. Arbeitsamt v Nemčiji pa določi za nase dclavce, v katerih krajih v Nemčiji bodo zaposleni. Vsak delavec podpiše pri sprejemu na delo posebno pogodbo, ki mu zajamči dolocčne prejemke ter dovoljuje, da sme gotov delež zaslužka poslati v domovino. Drug _ nelegalen način »prejemanja inozemskih delavcev na delo se ie v Nemčiji upeljal šele zadnje čase, ko je začelo primanjkovati delavcev. Tisti delavci, ki dopotujejo v Nemčijo s pravilno izstavljenimi potnimi listi, dobe pri Arbeitsamtu nakazano delo — nc v stroki, ki si jo sami želijo, temveč težko ročno delo — na cestah in podobno. Ne dobijo pa ti delavci nobene pogodbe, ki bi jim zajamčila takšne pravice, kakor jih imajo sezonski delavci, nimajo tudi pravicc, da bi pošiljali zaslužek domov, sicer pa to, kar zaslužijo, itak porabijo za življenje. Na najslabšem pa so tisti, ki se skrivaj, brez dokumentov pretihotapijo čez mejo — in takšnih jc v zadnjem času zaradi agitacije brezvestnih elementov v naših mestih čimdalje več. V Nemčiji jim dajo delo samo, če jim naš konzulat naknadno izstavi dokumente, obenem pa se skrbno informirajo o preteklosti vsakega takega beguna. Če je le količkaj sumljiv, ga takoj izženejo nazaj čez mejo. prav tako pa tudi vse tiste, katerim naš konzulat naknadno n« da dokumentov Če pa le ostane tam ter dobi delo, ga dobi pod najtežjimi pogoji, za minimalen zaslužek, ki ga n« more spraviti čez mejo v našo državo ter je brez vsake socialne in pravne zaščite, Večina teh. ki so dobili na ta način delo, j« ž« sama od sebe potegnil« nazaj vtltfi državo. Tu jih Čaka vsakega brez izjeme 1 mesec dni zapora — toliko namreč znaša kazen za nelegalno prekoračenje meje. Kakor je iz vsega navedenega razvidno, se našim ljudem nikakor ne izplača, da bi sc zanimali v Nemčiji za zaposlitev, razen če se to ne zgodi na služben način, na podlagi pogodbenih določb, ki dajejo interesentom pravico na socialno zaščito ter na spravljanje zaslužka čez mejo. Edina cesta Jesenice—Bled čez Poljane zaprta Najbližja cesta, ki pelje z Jesenic čez Kočno i-n Gorje na Bled, je v zadnjem času, zla6ti letošnji sezoni preveč obremenjena. Opaža 6e, da se jo turisti, tako inozemci kakor domačini, radi poslužujejo ne toliko zaradi bližnjice, marveč, ker je po svoji pokrajini tako zanimiva. V letu 1933 je po splošni komasaciji pripadlo pod mestno občino Jesenice tudi naselje Podmc-žaklja, ki je bilo prej f>od občino Gorje in z njim tudi ta del ceste do pod Kočne. Ves kompleks je bil poraščen z gozdom, skozi katerega jc šel čisto navadni kolovoz. Občina Jesenice je po komasaciji takoj prvo leto že začela z izravnavanjem in utrjevanjem cestišča, seveda kar po stari poti in cesto uredila za silo za lokalni promet. Medtem pa so se te cc-6te vedno pogosteje začeli posluževati motoristi in avtomobilieti. Ker cesta zaradi svoje nepreglednosti, zaradi ovinkov in grmičevja, — ccsta men po nekaterih krajih komaj 2 metra in pol, — je prišlo že drugič pri srečavanju do avtomobilske nesreče. Prvi ponesrečeni lastnik avtomobila,, ki je inozemcc, je vložil proti občini tožbo in zahteval veliko odškodnino. Pravda, ki teče že nad leto dni, še ni končana in se je bila pred kratkim vršila v Podmežaklji na licu nesreče sodna razprava z zaslišanjem prič in izvedencev. Ne moremo še reči, kako bo ta zadeva končana, vendar je ugotovljeno, da se šofer tega ponesrečenega avtomobila ni držal cestno policijskih predpisov, ker je vozil na tem kraju preko dovoljene brzine; na drugi strani pa je občina za take eventuelne primere tudi zavarovana in se v prvi vrsti upira tožbenemu zahtevku zavarovalnice. Zaradi teh nesreč je bila občina prisiljena postaviti mednarodne znake in prepovedati promet z motornimi vozili Razumemo, da je težko avtomobilistu, ki pripelje iz Bleda preko Fortune čez most, ki zaradi svoje neodgovarjajoče konstrukcije že zdavnaj ne odgovarja svojemu namenu in ogroža javno varnost ljudi in prometa; ko pelje čez Poljane po razmeroma dokaj dobri cesti čez pod Kočno in sc znajde pred desko, ki bije v obraz s prepovedjo, da je vožnia od tu dalje za motorni promet prepovedana, da bi sc tik pred Jesenicami obrnil nazaj zopet čez Bled in Lescc na Jescnice. Nc moremo ovirati razvoj tehnike, ki slu« s svojimi pripomočki tujskemu prometu, ki rapidno rasle tudi po vsej naši Gorenjski od leta do leta. Zato ne moremo preko tega. Opozarjamo mero-dajne faktorje in prosimo, da sc takoj uvede posebna akcija vseh zainteresiranih in poklicanih čl-niteljev, da to cesto iz Jescnic skozi naselje Pod-mežakljo prevzame banska uorava v svojo reži|0 in jo vsaj zasilno uredi. Iz Julijske Krajine Na Sv. Višarjah je prav na dan sv. Jakoba ko bi moralo biti najbolj vroče, padlo za 10 cm snega, ki so ga seveda sončni žarki drugi da.t kmalu raztopili. Romarjev je kot vsako leto mnogo. Prihajajo posamezno in v skupinah. Te dni je večjo skupino pripeljal iz Idrije ondotni g. kaj>lan Gnezda. Napovedani pa so zlasti za sredo avgusta romarji iz Jugot»la\ije in od drugod. Prišli so gori tudi letošnji videmski novomašniki. Ob glavni poti poslavljajo nov križev |>ot Nekaj kapelic je žo zgrajenih. Tudi slike so ze napravljene. Izvršil jih je slikar Tone Kralj, ki je pred leti |>osiikal tudi višarsko cerkev samo. Tako se ta edinstvena božja pot vedno bolj izpopolnjuje in pridobiva novih romarjev. 1'a tudi .stari se radi vračajo v prijazno svetišče v gorskih višavah. Novice s Tržaškega. Dosedanji profekt Robua je bil ujiokojen, ker je dosegel zakonito starost. Na njegovo mesto je imenovan Dino Borri. — V tržaški pokrajini je vlada ustanovila več novih šol; med njimi je poj>oina gimnazija in licej v Postojni. Nanovo s'.a potrjeni dveletni kmetijski šoli na Proseku in v Skednju — V okolici Tržiča so pri izkopavanju naleteli na ostanke starodavnih rimskih poganskih oltarjev, ki so jih postavili rimski vojaki, preden so začeli prodirati proti vzhodu na današnji Kras in naprej. — V petek so v Sesljam) v državnon kamnolomu zažgali veliko mino, ki je odnesla skalo in kamenje do pol kilometra daleč na morje. Zato so ee morale ladje in čolni tisto uro v velikem polkrogu izogniti določenemu kraju. Nagrada za čebelarje. Deželna Čebelarska zveza v Oorici je razpisala 10.000 lir, ki se bodo razdelile med najboljše čebelarje. Tekmovanja se lahko udeležijo vsi čebelarji, ki izpolnijo določene pogoje. Požar. V Mirnu je pogorela hisa posestniku Josipu Mozetiču. Gasilcem se je posrečilo, da so ogenj omejili. Škode je za 8000 lir, ki jo vt-a krita z zavarovalnino. Velik promet. Pristojni možje so v toh vročih dneh izračunali, da je z vseh železniških postaj na Goriškem v lotu 1!)38 odpotovalo skoraj 100 tisoč potnikov. Več kot dve tretjini jih je šlo po znižanih voznih cenah. Kamnik Nastop članov fantovskega odseka in članic kamniškega dekliškega krožka bo danes popoldne na .telovadišču pri Krištofu. Po telovadnem nastopu bo domača zabava. Pridi te I Tujski promet. Do konca julija je obiskalo Kamnik skupno 2i>9 tujcev, ki eo ostali v našem meetu 3971 noči. Med gosti je bilo 66• inozemcev, ki so bivali v Kamniku 704 noči. Kakor kažejo številke, so Kamničani z letošnjo tujsko sezono lahko zadovoljni. Kopalna sezona je letos v Kamniku prav živahna. Nevljica ima stalno temperaturo 20 do '22 stopinj Celzija, v kojmlišču »Neptunut pa doseže voda celo 24 stopinj Celzija. Kranj Obrni zbor (MHZ za kranjski okraj. Na občnem zboru 31. julija je bil izvoljen za predsednika g. župan in banovinski svetnik Umnik Anton, za podpredsednika Majeršič Janez, župan iz Tržiča, za tajnika Zabret .loško, tovarnar, za blagajnika pa dr. Meguiar Anton, odvetnik. Politično poročilo je |K>dal tajnik banovinske .JltZ narodni poslanec Smarsu. " Najdeno okostje: Pri izkopavanju, temeljev za oporne zidove na "'jelenovem klancu so Slogra-dovi delavci približno na sredi klanca v globini 1 metra našli okostje oilraslrga človeka. Okostie je skoraj vse strohnelo in slabo ohranjeno, edino lobanja in čeljust sta ohranjeni. Kot je bilo ugotovljeno, je ležalo okostje v zemlji kakih 20 do 30 let. Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah Pripravljalni odbor za loterijo v korist Društvenemu domu v Sv. Marjeti sporoča vsem lastnikom srečk, da je žrebanje preloženo na 3. september. 2rebanje bo nepreklicno 3. sept. ob 3 popoldne v društveni sobi pod državnim nadzorstvom. Glavni dobitki so: Lepa plemenska telica, moško kolo, srebrna Žepna ura, vroča moke, bla^o za moško obleko, blago za ženski kostum, klaftra bukovih drv, koš živil ter še nad loO lepih dobitkov. Cena srečkam 2 din. Naročila sprejema FO Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah. Tudi na ta način pride razbojnik v hišo Tolovaji in tatovi so ree iznajdljivi, da jim ni mogoče priti do konca. V četrtek popoldne je v Monakovem k neki priletni samski ženski, ki je stanovala v podružnici hranilnico Partenkirchen, prišel moški, močne rasti, lepo oblečen, ki je nič hudega sluteči ženski dejal, da je zdravnik in da jo mora preiskati, ker je prijavljena, da ima difte-rijo. Ko jo je preiskat. je prašal, če je še kdo v hiši. Odgovorila mu je. da je spodaj v hranilnici šo nek uradnik. Mož je takoj odšel k njemu, ki ga je našel samega. Tudi pred tem se je izdajal za zdravnika in ga pozval, da ee da preiskati, ker obstoja nevarnost, da je v hiši difterija. Uradnik, že starejši mož, pa je najbrž nekaj zaslutil in je najprej zaprl ograjo do eebe. Nenadoma pa e neznanec potegnil iz svoje »zdravniške« torbice svinčeno vrv (nekak pondrek iz gumija in svinca) in uradnika s tako silo udaril po glavi, da se je ves v krvi zgrudil na tla. Ko so ga po odkritju zločina prepeljali v bolnišnico, jc na posledicah rane kmalu izdihnil. Zločinec pa je nato sam za-gospodaril v prostorih hranilnice. Prevrnil je vse predale in pobral ves denar, kar ca je kje našel. Ko Je opravil svoj zločinski posel, je brez sledu izginil. Takoj so ee začela poizvedovanja, pa doslej še brez usjieha. Cebelni roj na križarki Nekemu angleškemu čebelarju, ki je imel svoj čebelnjak nekjs v nasadih pristanišča Portland, sc je te dni primeril zakasnel roj. Bogve zakaj pa je roj od-vršal proti morju. Na morju seveda ni lahko našel mesto, kamor bi se spustil, slednjič je ugledal križarko »New Castle«, ki je bila pred pristaniščem usidrana. Čeprav so se ga mornarji branili in mahali proti njemu a perilom in obleko, je roj kljub temu grozeče obletaval križarko. čebele, ki jih je otepanje razdra-žilo, so nekaj mornarjev tudi pičile Vsa križarka je bila polna teh »muhic«, ki so ves red na ladji vrgle s tira. Poveljnik je o motni; obvestil pristaniško poveljstvo, ki ie slednjič iznašlo žalostnega lastnika čebel, nekega železniškega uradnika. Mornarji na križarki so se morali umakniti pod krov in čakati, da so se proti večeru čebele umirile, ko so se vsedle v nek količek ob dimniku. Tedai je na motornem čolnu prišel lastnik ubeglega roja v spremstvu pristaniškega uradnika, ki sta roj ogrehla in odpeljala. Šele tedaj i« na križarki spet zavladal stari red. Bencinska in naftna Irpalka ter razna Strojna Olja PTUJ, MINORITSKI TRG nasproti minoritskega samostana Frtaučku Gustl ma beseda Al m verjamete, dc I /i me kar jezi, de sem mogu pridet jest glih L (jI be6cdc? Sej za puve- ^Š^j^sC t'a'. mam precej eneh zatu ven dajeja, de špase ugajnaja in Idi u dobra vola spraulaja, mama že kar tri, če se na motenj. Dva mama prec tlela u lblan, cnga mama pa tud še dol u Maribore. Ja, pa na tistga b tud kmal puzabu, ke ga izdajaja dol u Zagrebe, de našem zgaga dela. Koker vidte, nam Sluvenccm glih špasu na manka. Tu je pa tud en jasen dukaz, de Sluvenci še ta narbl špase ubraj-tama. Špase mama že zatu rad. de puzabma na naše križe in težave. No pa tud še na druge take reči, ke b nam blu lubši, če b ud nh na slišal. Spasi sa za Sluvence glih tu, koker za bounike injckcije, de loži trplejne prenašaja Puglejtel Soje čase sma mel Sluvenci en šaliu list kar zadost. Sc tist je kumi dihu. Dondons mor-ma met pa kar tri, pa še tem more hruvašk list mal pumagat, de na scagama. Pa še tu ni zadost. Spase morja pumagat ugajnat ie clu tak listi, ke jih na dajeja ven zavle špasu, ampak sa name-nen prouzaprou pulitik. Ke pa te listi veja, de sma Sluvenci bi putreben špasu, koker pa tisteh pu-ručil ud diplumatskeh pujeden, ke jih prirejaja sam zatu pu svet, de sc lohka med saba mal pumenia, kuku b se dala ta al pa una reč ven spelat, de lŠt na boja mogel diplumaten naprej metat, de sa ja pulumil, če 6 borna mogel u lase 6kočt. Sluvenci sma pa že tulk pismen, de znama nahter tud tist brat, kar ni zapisan. Tu se prau, de znama tud med vrstam brat. Sevede, tu pa pol nahter ukul pu šta-rijah in pu kavarnah raznašaja, če prou je tu strogo prepuvedan. Sej jest znam prouzaprou tud med vrstam brat. Ampak jest sem k sreč že tku brih-ten, de take reči raj kar za6e prdržim, de na pridem zavle tega še s kakšnem paragrafem naskriž. Ene par sa jih že zavle tega zašil. Jest s holt ta soje mislem, keder kej med vrstam berem. Misl s pa člouk žiher, kar se mu pulub, zatu m tud na more nubeden du žiuga. Pu pravic vam puvem, dc m tud za špase ni več dons. zatu jc6t še ta narraji berem u časupiseh kej ud raubarju, tatou in dru-geh fagabundu, ke sa pršli sam zatu na svet, de puštenem ldcm napota delaja, držau pa 6troške, se jih more pol kar zastojn futrat. Pa ne sam jest, koker vem, tud drug še ta narrajš take reči be-reja. Jest se kar čudem, de nimama Sluvenci še nu-benga tacga časupisa, de b nam sam ud lumpari, ke se pu svet gudeja, puroču. Tu b Iu interesanten in vem, de b mou tak časupi6 še ta narveč na-ručniku. Men je že večkat ker namignu, de nej saj jest raj učaseh kej ud rauberju puvem, Nešk nej pa druge čenče prepeetim, de jih bo ubdelavala, ke se na čenče ona bi zastop, koker pa jest. Ke b pa jest rad usakmu mal ustregu, bom pa dons puve-du zguduvina od mojga becikla, ke sa mel že ve-kat raubari z nim za upraut, pa sa useli gor plačal. Sej je žc precej eneh let, ke sem pršou jest tud du spuznajna, de ee z beciklam velik pred kam pride, koker pa h nogam. Če če en pušten člouk pridet du becikla, s ga more pa sevede kupt, ke dondons nubeden na šenkuje bcciklu, ukrast ga pa tud na smeš. Če češ kaj kupet, moreš met pa gnar, al pa kredit, de ga lohka uzameš na puf. Gnarja jest sevede nisem mou še nekol tulk skp, de b dubu zajn becikel. Kredita sem mou pa že neki pr ldeh, ke veja, de sem puštenak. Na pa sem stopu en dan u tist »Promet«, kc je tam na Križanskem trge glih nasprut Križanske cerkve, ke člouk lohka use dobi skori na pu zastojn. Pusebcn biciklu maja tulk, da na veja kam z nim. Tam sem 6e zbrau en krasen becikel za ena bagatela. Škoda, dc sem že puzabu, kulk sem dau zajnga. Pol sem stopu z beciklam šc na pulcija, de sa m naštimal še tista numara gor, ke ja more met usak beceklist, če neče štrafenge plačat. Še dons dober vem, de jc dubu moj becikel numara 12.345. Tega na bom nekol puzabu, pa če b tud stu let živu. Prec ta prve dni m je šlu bi švoh. Ta drug teden sem pa že tku dcujou z nim pu ccst, de sa Ide kar na use strani bejžal pred mana, koker pred tistmu mestcnmu autumubilam, ke z nim pU ccstah špricaja. Use Ide sa se čudil, de mam tak talent za becikel. Čez en dober teden sem s pa že kurajža uzeu, pa sem ia mahnu preke Sau. Kumi sem se pa prfuru du Urbančka, me jc začel že tku žejat, de sem mogu stopel no na en ferkelčk. Sevede, becikel sem pustu pa kar uzuni pred hiša. Ke sem s mal žeja putulažu, sem se tou pa še naprej pelat Plaču sem ccha in šou ven. Čc b me vi videl tekat, kukij *»m debel gledu, kc bicikla ni- sem najdu več pred hiša, b me še na puznal. Men se je prec zdel, de m ga je mogu kdu puštesat. Zatu sem ja hiter ubrau kar h nogam nazaj preke lblan in naraunast na pulcija, de sem jim puvedu, kua se je zgudel z mojmu beciklam. Na pulci sa s use lepu zapisal, kašne farbe ie biu in pa tud, kašna numara je mou. Pol «a m pa ublebil, de m boja prec spuročel, koker boja dubil tatu u pest. In res, žc čez ene dva dni m je pršou pulcaj že puvedat, de maja tistga tička, ke m je becikel ukradu, že u fugluže. »Ki je pa zde j moj becikel?« sem ga prašu ves vesu, de se bom spet lohka vozu z nim ukul. »Tist pa mi sami na verna. Veste, glih pretla |e pršou en poba na pulcija puvedat, de mu je eden becikel ukradu Kc sma ga prašal, kašen je biu negau becikcl in pa kera numara je mou, nam je pa puvedu, da ie biu glih tak, koker vaš, pa tud glih tista numara je mou. Mi sma seveda prec vedel, de je biu tu vaš becikel. Ke sma ga fajn u roka prjel, nam je pa puvedu, de ga je ukradu. Vite, tku se pride tatovem ta narbl ajnfoh na sled. Zdcj morma pa spet tulk časa pučakat, de ga bo spet temu kdu ukradu. Tu bo šlu tulk časa naprej, de bomo use tatove vašga becikla dubil u pest.« »Al pol, ke bote dubil use tatove becfkU n pest. bom dubu pa tud jest sojga spet nazaj?« sem ga prašu. »Tist vam pa na morem še zdejla ublubet. Tu je še use u božjeh rukah Ta reč se zna ulečt še leta in leta. Ker še putrpite.« No, in zdej čakam že leta in leta, kdaj bom pršou spet du sojga becikla, pa ga ni ud nikoder, latou mojga becikla sa pa že tulk nalouvel, de jih n>maja že kam djat. Jest sem ustou pa le brez becikla. Če ga bom dubu ie kerkat nazaj, vam bom puvedu. jrt £ Križanka Manifestacijo katoliškega zakona so priredili kanadski žosisti v Montrealu, kjer se je hkrati poročilo 106 parov. Prireditev je bila v velikem športnem stadionu, kjer je sredi arene stal velik križ iu oltar, okrog oltarja pa je bilo 53 klečalnikov. Novoporočencem je bilo za pričo 25.000 gledalcev — sama žosistična mladina moško ime, 10 starogrško mesto, 11. del narodne noše, 12. greh, 13. Levstikov list, 14. tehtnica. Če si dobil pravilne besede, ti njihove srednje črke, poo dve in dve zaporedni skupaj, dado slovenski pregovor. IM—BMBtMimmmnuHiffP ''tiuw»n'niBB«'''''iwaiW'»iwBW'Wiwii^^ JEGL1CEV AKADEMSKI DOM BO SPOMENIK POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLADIKL VSI ZAVEDNI SLOVENCI, DARUJTE OB TRET-JI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN. lIlMliliilllinCKillMlIliiilMlu^^ Iz banovinske službe V VI. položajno skupino so napredovali: Zdol-šek Marija, Sv. Jurij ob J. žel., Celje; Flego Marija, Ljubljana; Likar Helena, Ljubljana; Erker Josipina, Livold. Kočevje; Bertoncelj Elizabeta, Kovor, Kranj; Lasič Franc, Kranj; Dolinar Elvira, Vel. Dolina, Brežice; Vuk Alojzij, Vrhnika, Ljubljana okolica; Cirmai Marija, Preska; Šinigoj Ro-zalija. Dol. Logatec; Ivančič Josipina, Marija Snežna, Maribor levi breg; Kramar Franc, Velenje, Slovenj Gradec; Pečnik Marija, Celje; Mazlu Alfonz, Ptuj. V VIL položajno skupino so napredovali: Ivane Doroteja, Sodražica, Kočevje; Mrak Ferdinanda, Št. Urška gora, Kranj; Straus Milan, Vransko, Celje; Preveč Antonija, Gor. Logatec; Nova-čan Josip, Laporje, Maribor desni breg; Vrhnjak Štefanija, Sele-Vrhe, Slovenj Gradec; Binder Avgust, Vitanje, Konjice; Prusnik Jožef, Orehovica, Novo mesto; Povh Hedvika, Sv. Venčesl, Maribor desni breg; Lah Blaž, Pragersko, Maribor desni breg; Kosi Zofija, Šmarje; Dolenec Ana, Laze, Logatec; Polak Marija, Celje. V V. položajno skupino so napredovali: V o-denik Frančiška, Kranj; Poljšak Albert, Naklo, Kranj; šušteršič Emest, Domžale, Kamnik; Legiša Henrik. Šmarje, Ljubljana okolica; Vrtovec Ciril, Loke, Laško; Preželj Ivana, Trbovlje, Laško. Ptuj Pekarna RIBISEL ALBIN PTUJ, PreSernova ulica ima vsak dan sveže in izvrstno pecivo LOJZE VIMER p tesarski mojster prevzame in izvrSuje tesarska dela vseh vr«t ter daje tehnične nasvete in cenitve V vsak prostorček vstavi po eno Črko. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelejših črticah ter |>onienijo: Vodoravno: 1. elementarna nesreča, 6. sodobni slovenski cerkveni pravnik, 10. druga beseda za zmerjalca. 16. belokranjska beseda za očeta, 17. sodobna angleška politična osebnost, 18. bivša slovenska telovadna organizacija, 19. skrajšano žensko krstno ime, 20 vojaška strelna priprava, 21. moška oseba iz svetopisemskih zgodb, 22. pristaniški kraj v Sveti deželi, 23. Koseskega umetna beseda za trepanje, 24, naslovna moška oseba iz Gotovčeve opere. 26. staroslovansko jiolbožanstvo. 27. moška oseba iz svetopisemskih zgodb, 29. druga beseda za morski preliv, 31. druga beseda za služabnika, 33. otročka beseda za očeta, 35. cestni zavoj, 38. druga beseda na jiotno kapljo, 40. tuje moško krstno ime, 41. del zidu. 43. pristaniško mesto na zahodnem obrežju Finske, 45. natančno odmerjeno časovno razdobje, 47. kaznivo dejanje, 48. priprava za tehtanje, 50. domača vprežna žival, 52. del glave, 54. naslov Meškove igre, 56. skrajšana beseda za kesanje, 57. jugoslovanska časnikarska agencija, 59 obojestranski domenek za poroko, 62. slovenska beseda za termin, 63. majhen starogrški denar, 6*5. ena od deveterih muz, 68. tuja beseda za vrši no, 70. bližnji sorodnik, 71. stara utežna enota, 73. vrsta plazilcev, 75. moka iz palmovega stržena. 77. druga beseda za živo mejo, 78. mohamedanski bog, 80. kratica za organizacijo irskih teroristov, 82. jezero v Abe-»iniji, del glave, 86. druga beseda za vrsto, 87. zadnje ničvredno vino v sodu. 88. skrajšano moško krstno ime, 89. strupena žuželka, 90. naslov Chateaubriandove romantične jiovesti, 91. naslov Finžgarjeve povesti, 92. vrsta zelenjave. Navpično: 1. druga beseda za fiohajača, 2. so-darski izraz, 3. del obleke, 4. skrajšano srbsko moško ime, 5. tuja beseda za ujiornika. 6. pristaniško mesto na severozahodnem obrežju Črnega morja, 7. ženska oseba iz Stritarjevih povesti, 8. ženska oseba iz svetopisemskih zgodb, 9. vrsta umetnega sloga, 10. poljski pridelek, 11. vrsta živinske krme, 12. levi pritok Donave v Romuniji, 13. druga beseda za studenec, skrajšano žensko krstno ime. 14. prestolno mesto na Balkanskem polotoku, 15. vrsta glinastih posod, 25. vrsta poljskega plevela, 26. del vojskovanja, 28. tuja beseda za pregled jedi pri kaki pojedini, 30. vrsta poljskih pridelkov, 32. vrsta sadnega drevja, 31. eden od peterih čutov, 36. del poslopja, 37. polotok v severnem delu Evrope, 38. vrsta tekočih snovi, 39. tuja beseda za žgano pijačo, 40. moška ospha iz svetopisemskih zgodb, 42. vrsta živeža, 4T. kraj pri Rimskih Toplicah na Štajerskem. 46. druga beseda za ovitek. 49. vrsta lahkoatletskih vaj. 51. vrsta maščobe, 53, sodobni slovenski kmečki časopis. 55. kraj v vznožju Fruške gore v Sremu, 56. skrajšana beseda za kovanje, 58. naslov Vombergarjeve komedije, 60. najvišja gora v Armeniji, 61. vrsta južnega sadja, 64« hrvaški Požar sredi Tihega morja. Tisoč milj vzhodno od Jokohame je na japonskem tovornem parniku »Bokuyo Maru« izbruhnil požar. Ko se je ladja potapljala, se je posadka s potniki, skupaj 225 ljudmi, rešila v rešilne čolne, pozneje jih je sprejel neki ameriški parnik. Slika kaže tri polno zasedene rešilne čolne, ko so priveslali do rešilnega ameriškega parnika. 67. nada, 69. ras, 71. ali. 72. kurivo, 73. led, 74. Otelo, 75. Laban, 76. arija, 77. Tomo, 78. komatar, 79. Anam. Navpično: 1. opal, 2. bonec, 3. Una, 4. pero, 5. svat, 6. Radovina. 7. Klena, 8. meča, 9. oje, 10. Takovo, U. A mor. 12. meso. 13. USA, 14. zat^r. 15. Arad, 24. tema, 26. pir, 28. Bari, 29. Oregon, 30. tip. 31. enačaj, 32. namera, 33. ogorek, 34. Mal, 35. svečan, 37. Ilir. 38. Caf, 40. edil. 43. Ada, 44. korenina, 47. bata, 48. Oto, 50. Abo, 51. vuga, 53. rezilo, 54. Ero, 57. Erato, 59. pirat, 61. odeja, 62. trot, 63. kalo, 64. Ilok, 65. Kuba. 66. Avar, 67. Nora, 68. Adam, 70. Sem, 72. Kam, 73. Lin. Rešitev križa 1. K, 2. Bog, 3. Janez, 4. Golgota, 5. glej spodaj!, 6. nedelja, 7. Besan, 8. oko, 9. r, 10. Rim, 11. Kristus, 12. popotnica. — Po sredi navzdol in v peti vrsti počez: Kongres Kristusa Kralja. Zlogovnica Tz naslednjih 28 zlogov: an — be — ča — ča — da — e — ga — gal — i — je — ko — lo — na — o — oo — pa — pe — pe — prej — ran — sir — ta — te — te — tik — va — va — za — sestavi štirinajst dvzložnih besed s sledečim pomenom: 1. tujka za nravoslovca, 2. lesena hiša. 3. del noge, 4. ribiška potrebščina, 5. lesena stavba, 6. azijsko višavje, 7. del' mize, 8. osje gnezdo, 9. naziv za Dunaj, 65. puščava v Afriki, 66. tuja beseda za moštvo, ki je sestavljeno v določen namen. 67. pristaniško mesto na Japioiiskem, 69. del morskega premikanja. 70. otok v Egejskem morju, 72. zlatarska utežna enota, 74. vrsta lagunskega otočja, 76. nepravi oče, 79. prestolno mesto južnoameriške države, 81. otroška beseda za očeta, 83. trgovski izraz za predplačilo, 85. važen del glave, 86. 6krajšana beseda za bolečino. Rešitev križanke ■ z dne 30. julija 1939 Vodoravno: 1. obup, 5. sramota, 12. muza. 16. ponev, 17. aleja, 18. mesar. 19. Ana, 20. Radeče, 21. Kos, 22. ata, 23. leto, 25. tona, 26. por, 27. oliod. 29 ocet. 31. Eva, 32. nivo, 34. Mars, 36. Rimini, 38. car, 39. Ogarev, 41. Ela. 42. Panama. 44. kol, 45. ide, 46. gib, 48. oča, 49. Fedora, 51. Vič, 52. oratar. 54. era, 55. rebula, 56. neto, 58. Jera, 59. pek, 60. ogon, 62. trak, 64. Izo, 65. Kina, Mali oglasi V malih oglasih valja vsaka beseda 1 din; ienltovanjskl oglasi Z din. Debelo tiskan« naslovne beseda ta računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglat 15 din. — Mali oglasi ta plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglatih raklamnega značaja te računa enokolontka, 5 mm vltoka petltna vrstica po 3 din. — Za pitmene odgovora gleda malih oglasov treba priložiti znamko. Kolarski pomočnik tiče službo. Remec Pe ter, Studlanska. cesta 7, Domžale. praTila vsakovrstnih nr Ljubljana, Miklošičeva 14 Staro lito železo •trojno in komerčno, kupim vsako množino. — Emole Franc, železolivar-na. Trata 18, 6t. Vid nad Ljubljano. (k) Kupim »eč vagonov prima bukovih drv. Plačam takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Najnižja cena« it. 12.723. .(k) Moderne spalnice kuhinje tn drugo pohištvo priporoča po nizkih, cenah mizarstvo Velka-vrh. Krakovska ulica 7. Ljubljana. • Sprejemamo Vsa naročila In popravila. Prodamo Eternit plošče 1,20X2.40 prodam ca. «00 m». Ptujska klet, Ptuj. 1 Železen mizni štedilnik boljše vrste — prodam. Drnovšek, K. Koclja 4. 3 lepi oleandri naprodaj. Moste, Clgler-Jeva ulica 27, (1 Dva lepa oleandra proda Štrukelj, St. Vid «2 nad Ljubljano. (I) Gldsbd trttofo^n pouk r Zprgnfuf Kolesa najboljša kupite najceneje pri tvrdki Plevel v Preski, p. Medvode. (t) Kolesa prvovrstnih znamk, z garancijo, prodaja najceneje Triglav, Resi jeva 1«. Otroška posteljica lepa. kompletna — naprodaj. Podmilščakova 16, I. nad. <1> Prodam: dolgo stensko uro, spalni dlvan, kredenco. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 12.701. (1) Železen Štedilnik (Tlschherd) rabljen - tn preproga Smirna, starinska. 3,/iX4'/i m. Ogleda se Sv. Petra cesta 81 (Ho-man). <1 Prodamo 2 rabljena težka voza, 2 rabljeni dirl In traverze razne velikosti. Polzve se v pisarni Javnih skladišč. LJubljana, Tyrševa c. 33. Jelševe plohe popolnoma suhe. 5 in 6 cm debele, po nizki ceni prodam. - Vprašanja na upravo »Slovenca« pod »Jelša« 12.508. (i Koroške brusnice (Prelselbeeren) dobro Izbrane, razpošilja po posti ali brzovozno od 6 kg naprej po dnevni ceni Henrik Zechner, Llbellče Koroško. (1 lah/tva/rt brnpjacm nr*itt ME1NEI/HER0LD dia* to/ trornicr g/aitu! MARIBOR st 102 Nov harmonij proda Tramte, izdelova telj harmonijev, Medvode Priloinostne prodaje ne Učite, ker dobit« tovar nlsko nove plošče v poljubni labirinta po Dir, 30—. Zahtevajte seznam. Pianino se zamenja za Mavlr (FlUgel). - Maribor, Po-breška cesta 8. (g Hov! modeli čelo-flanta bandonion register Oglejte si brezobvezno pri R.WarbInek Ljubljana, Miklošičeva e.4 Najcenejša v njeni kvalitet) Mavova »Oj zato« priljubljena domoljubna. drugI natis, 3 din. Naslov: L. Mav, trgovina J. Ko-cutar, Stritarjeva 6. (g) MODROCE otomane, kauče itd. dobite poceni in so iidno pri Ivan Hablč-u tapetnik Kopitarjeva nlica 1 masproti ,,Ničmnna" Lesena zložljiva postelja a tapeciranim madrocem Din 220-— Speeiialne posteljne n »Patent«, in »primiss s mreže »primissimoc modrece, otomane, in vse tapetniške izdelke nudi solidno in po nizki ceni tvrdka Rud. Radovan Mestni trg 13. 1 Objave Inženirji in graditelji, pozor! Topli vrelec, ki leži ob glavni cesti Zagreb—Ljubljana (Čatež), se proda. Imam dovoljenje za ekspioatacijo. Informacije: Grič, Brežice. Prodamo po nizki ceni več prvovrstnih šivalnih strojev, koles, otroških vozičkov, trlcikljev ln drugih predmetov pri »Promet« v Ljubljani (nasproti krl-žanske cerkve. (I) Gostilna s trafiko s tremi lepimi prostori, veliko kletjo, v zelo prometni ulici Zagreba, poleg velike bolnišnice in tovarne naprodaj. Ponudbe na: Skrlec, Zagreb, Vinogradska 17/A. (1) Bibliofili, pozor! Prodam po nizki ceni 1000 letnikov »Ljubljanskega Zvona«. Oglejte zalogo razprodanih slovenskih knjig! Kupujem antlkvarlčne knjige! — Knjigarna Janez Dolžan, LJubljana, Stritarjeva ul PARKETI Našim spoštovanim odjemalcem parketov vljud-dno sporočamo, da gosp. Ferdo Vode ni več naš zastopnik ter torej ni upravičen sprejemati naročila ali kake denarne zneske za našo tvrdko. Ako rabite dobre lira stove ali bukove parkete, se blagovolite obrniti direktno na našo tovarno na Duplici pri Kamniku. Naročila sprpienia enak" tudi naša ljubljanska poslovalnica (telefon 22-6«) in g. ing. C. R. Luckmann, Maribor, Prešernova 4. REMEC-Co. tovorna stolov io perhttov flaročajte In širite »SLOVENCA« 1 Gostilničarji in vinski trgovci imajo priliko za čas ..Mariborskega tedna pokukati vino direktno pri vinogradnikih v kleti. — Oglasite se v znanem vinskem kraju v Svetini pri gosp. Arhu za nadaljna navodila Avtobusna zveza od gostilne Spaček in druga prometna sredstva KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH k lEzmai Konj S let »tur, poraben za vsako vožnjo, za tek ali za polje — Je naprodaj po ugodni ceni. Naslov v upr. »Slovenca« pod (t. 124(0. Harmonikarji! Za tekmovanje na kro-matičnt harmoniki na Jesenskem velesejmu naročite takoj v to svrho zelo priporočljiv »Venček Jugoslovanskih pesmi«, ki ga Je priredil Vlado Prin-člč. Lepo tiskan seSItek stane samo 12 din. ,(g) Mizarske stroje posamezne, prodam po zelo nizki cent. - Banlč Franc, Dorfarje-Zabnica, p. Skofja Loka. (x Diesel-motor dobro ohranjen, 15—20 HP, ugodno prodam ali zamenjam za manjšega. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Motor« 12.452, (x Vodne turbine za padec 3 do 5 m tn 600 do 800 litrov na sekundo vode, ena nova, ena v brezhibnem stanju, proda ugodno Brrar A Co., Ljubljana, Kolodvorska 35. Dva Šivalna stroja »Singer« levoročnl čev ljarskl ln krojaški z veliko mizo, ki Siva naprej in nazaj, proda Jekovec, Studenec 26, pošta D. M. Polje. (1) Gg. mizarji! Elektro-fresmašlna z vdelanim elektromotorjem — skoraj nova. poceni na prodaj. Ponudbe na Pu bllcitas, Zagreb, pod St. 53.966. (1) O o Najmoderneje urejen grafični zavod: knjigotisk, kameno- in offsettisk, bakro-tisk, klišarna in knjigoveznica- — Tiska: knjige, revije, brošure, liste, prospekte, diplome, etikete, letake, plakate, cenike, O o rabila, razglednice, koledarje, fiskovlne za urade, trgovino in obrt ter vse ostale tiskovine r eno- ali večbarvnem tisku. Izvršuje: za ilustriranje tiskovin potrebne risbe, osnutke, predloge ter klišeje o o o o JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI Lokomobila znamke Hofer-Schrantz. 40 KS, popolnoma prenovljena, ugodno naprp-daj. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod St. 1097. (x Elektromotor 20 KS, malo rabljen — ugodno prodam alt zamenjam za manjšega, 6 do 7 KS. Ponudbe upravi »Slov « pod »Zamenjava« št. 12.458. (x Prodam pogonski dinamo Siemens Hallsko, 160 W, tstosmernt tok, Sest konjskih sli, za dvigalo alt za pogon drugih strojev. — Tvrdka Feliks Urbane. Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 1. Strugarski stroj nov, z vdelanim elektromotorjem, 250 x 3000 mm, nadalje strugarski stroj na Jermenski pogon, 200 x 1500 mm, naprodaj. Ponudbe na Publlcltas, Zagreb, pod St. 63.966. (1) Anker šivalni stroji najmodernejši, s tovarniško garancijo, za Šivilje in krojače, clkcak stroje In brzošivalne, ■ tudi rabljene, z okroglim čolnlč-kom, od 300 din naprej prodaja Triglav, Resije-va 16. (1) Pozor! Halo! Prodam rabljen, a Se dobro ohranjen mizarski skobeljni stroj za poravnavanje ln oblanje debeline. Prodam tudi trezar, kombiniran z vrtalnlkom, in krožno žago. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 12.672. Halo, pozor! Poljedelci, trgovci, mlinarji in peki pri nah«yl novih mlinov se obrnite na svetovn znano znamko original »Irus«, ki je edini, da Vas zadovolji. — Bogoljub Hart-lieb. gen. zastopstvo Irus mlinov, Podkoren 1, p. Kranjska gora. — Sprejemajo se agtlnl tn pošteni zastopniki, (č) Vnajem IŠČEJO: Majhen lokal ali sobico za pisarno iščemo v centru. Tudi na dvorišču. — Ponudbe na slaščičarno Novotny. (m) Pekarno v Celju zaradi starosti takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« 12.769. V najem iščem mlin v pogonu, na stalni vodi aH z motornim pogonom, na prometnem kraju. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 12516. (n) Manjšo hišo vzamem kjer koli na deželi v najem. Pismene ponudbe upravi »Sloven-oa« pod »Dravska banovina« St. 12545. (p) Vinotoč ali gostilno s koncesijo, v prometnem kraju mesta ali na periferiji vzamem v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 12656. ,(n) ODDAJO: Skladišče ali delavnico oddam. St. Vid nad LJubljano 28. (n) Večja skladišča izven mitnice se takoj oddajo. Ogled na Rudniku 24. (n) Trgovski lokal sredi trga, z Inventarjem, se takoj odda le resnim reflektantom. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« St. 12.633. (n) Gostilna na prometnem mestu, tik kolodvora Tezno, se proda ali da v najem. Tudi pripravno za drugo podjetje. Fellč, Tezno, Maribor. (n) Trgovina z mešanim blagom, 20 let obstoječa, v velikem trgu ob državni cesti, pri farni cerkvi, se odda z vsem inventarjem brez zaloge takoj v najem za daljšo dobo. Eksistenca zajamčena. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 12610. Airdaleterierja šesttedenskega mladiča In triletnega dobrega čuvaja pristne pasme ter črno kobilico za male vožnje, krotko, proda graščina Mokronog. (J) iJRDORNSHR PLRV/OBR 0.0. ritiAiri HItrt parobrodskt pravom U Benetk In Suiaka » Dalmacijo. Odh .d II SuSaka vsak dan razen srede in petka ob 16. nri. Tnrlstlfne prog* n Snftnka in Benetk t Dalmacijo ter iz So-»aka in Trsta v Grčijo ta male pavšalne cene. »e»krstopi »veja s T»emi kopslM&i In letovišči Jogo-slovenske obalo. Prospekta In »vodita dajo Dlrakelja na Sntakn tor val nraril »Potnika* in drnitva «Wacoo«-IJU Cook«. Mlekarno na prometnem kraju oddam takoj zaradi ženltve. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod st. 12.679. (n)" Vila obstoječa iz petih sob, z vsem komfortom In vrtom v Metelkovi ulici 23, se odda takoj v najem. — VpraSatl: Nova vas. Zelena ulica 6, Maribor, (n) liBBI IŠČEJO: Dvosobno stanovanje čisto, v centru, I. nadstropje, event. visoko pritličje, iščeta zakonca brez otrok za oktober. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Točen plačnik« 12.766. (c) Stanovanje enosobno ali dvosobno — ISče mirna ln točno pla-čujoča stranka. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Trgovec« št. 12.660. (c) Dvosobno stanovanje s kabinetom ali trisobno s prltiklinami in vrtom išče za november dvočlanska družina v mirni hiši. — Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Državni upokojenec« št. 12594. (c) ODDAJO: Enosobno stanovanje oddam. Poljane 42. St. Vid Dvosobno stanovanje oddam. Bezenškova 36 — Zelena Jama. (č Enosobno stanovanje oddam s septembrom. De-vlnska ulica 4. (č) Sobo s kuhinjo oddam. Jarše 72, Ljubljana. (č) Enosobno stanovanje oddam s 15. septembrom. Pokopališka 1. (b) Dvosobno stanovanje oddam s 15. avgustom. — Društvena ul. 15. Moste Enosobno stanovanje oddam za september. -Močnlkova ul. 13. Krasno sobo in kuhinjo oddam. Ptujska ccsta 33, Tezno pri Mariboru, (č) Dvosobno stanovanje s prltiklinami takoj oddam. Tržaška 109. (č) Stanovanje soba In kuhinja, so odda s 15. t. m. Florljanska Ulica 16-t. .(č) Enosobno stanovanje s prltiklinami v novi hiši takoj oddam. Vprašati : Zg. Hrušica 28. (č) Sostanovalko mirno, sprejmem v krasno vilo. Ažbetova 4 (za tobačno tovarno). (č Enosobno stanovanje parketirano, oddam. Bezenškova ulica 38, Zelena jama. (č) Dvosobno stanovanje se odda. Šolska ulica — predzadnja hiša, Domžale. (č) Dvosobno stanovanje kabinet, kopalnico ln vse pritikllne oddam za sep-ptember. Zeleznikarjeva št. 16. (č) Dvosobno stanovanje oddam za november, po želji tudi prej. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 12.705. (č) Dvosobno stanovanje sončno, s kopalnico ln prltiklinami ter toplo ln mrzlo vodo, se odda v Domžalah — Ljubljanska cesta 107. (č) Štirisobno stanovanje srednje veliko, komfortno, oddamo z novembrom. — Pojasnila: Dvorakova ul. št. 6-IV. Telefon 33-14. Stanovanje štiri ln šestsobno, komfortno, oddamo za november. Pojasnila: Dvorakova ulica 6/111. Telefon 33-14. " (č mm IŠČEJO: Opremljeno sobo išče gospod za 1. september v bližini Tabora, najraje poseben vhod. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Nekadilec« St. 12.680. (c) ODDAJO: Dve sostanovalki sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.702. Lepo sobo novo opremljeno, za dve osebi, oddam. Frlškovec 6 Dve opremljeni sobi vezani, z balkonom, z uporabo vrta, oddam. — llradeckega cesta 8. (s) Sobo lppo, sončno, na lepem kraju, oddam stalnemu gospodu. Gruberjevo nabrežje 16. (s) Selo-Žiri Idiličen mir— kraj ob Sorl, lagtaa ko»all£če, čolni, gozdni tarrehodl, prvovrstna iDUk, Pension Milan Poljanšck. LETDUIŠCP Priporoča se letovišč« In kopališče Ivo gorili Gorenja vas. Poljanska dolina. .(rM Letovišče Luče n v Gornji Savinjski dollnf* oddaljeno 15 km od Lo« garske doline. Iglasti go« zdovl, prijetne kopeli —» dvakrat dnevno avtobus^ na zveza s postajo 1« Celjem. Penzija od 36 da 45 din. Dobra kuhinja. 4 Naslov: Gostilna Raduha* Luče. (U Dijaki I Dva dijaka dobita čisto in sončna stanovanje v Mariboru« Splavarska ulica 6. (č)) ISčeta stanovanje prt drti' žini s klavirjem. Ponudba v upravo »Slovenca« pod »Poljane 2« St. 124T4. (cM Dva dijaka sprejmem v sončno soba v centru mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12650. (D)] Dve nižješolki * iz boljše družine spreJJ mem na stanovanje ln hrano. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12641j Tri dijake (-inje) sprejmem v dobro oskrb<»i Soba lepa, sončna, kopaU niča. Blelweisova cesta l-II, levo. (D)j Osmošolka išče stanovanje ln pa možnosti hrano proti InJ štrukcljl. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11.661« Višješolka Išče stanovanje s hran® pri katoliški družini. — Lahko Inštruira. Ponudba upravi »Slovenca« pod »Višješolka« 12.540. (D Dve manjši dijakinji sprejmem v vso oskrboi Glasovlr v hiši. Ponudba upravi »Slovenca« pod »Francoska, nemška kon« verzacija« St. 12571. (č)] Za petošolea Iščem stanovanje » vsa oskrbo, po možnosti v družini, kjer Je starejši gimnazijec alt visoko-Soleč. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod Gorenjca št. 12495. (cM Dva dijaka dobrih staršev sprejme ti popolno oskrbo skrbna družina v neposredni blM žlnl III. dr«. glBin. Po4 nudbo na upravo »Slov.« pod šifro »V dobri oskrbi« »t. 12.741. (L|| Razglas Občina Majšperk, srez Ptuj, razpisuje na podlagi sklepa občinskega odbora r dne 25. III. 1939 v smislu člena 86. do vštetega 98. zakona o državnem računovodstvu v skrajšanem roku 15 dni na dan 22. avgusta 1939 ob 10 dopoldan v občinski pisarni v Majšperku javno pismeno ponudbeno licitacijo za adaptacijo in prezidavo občinskega doma. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe med uradnimi urami v občinski pisarni v Majšperku. Ponudbe naj se glase v obliki popusta (tudi z besedami) na znesek uradnega preračuna. Kavcijo, ki znaša za naše državljane 5%, za ino-eemce 10% od vsote preračuna, je položiti najkasneje do dne 22. avgusta 1939 do 10 dopoldne pri občinski blagajni v Majšperku. Če prva licitacija zaradi nezadostnega števila ponudnikov ne bi uspela, se bo vršila druga licitacija v skrajšanem roku 10 dni, t. j. dne t. septembra 1939, ob isti uri in na istem mestu ob vsakem številu ponudnikov. Uprava občine Majšperk, dne 2. avg. 1939. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BBHM Natečaj za zgradbo Pokojninskega zavoda za nameščence t Beogradu. Opozarjamo vse gg. konkurente, da je ocenje-nralno sodišče dostavilo vsem Inženirskim zbornicam in sekcijam UJIA v državi točna pojasnila, ki tvorijo sestavni del gradbenega programa in katerega morajo poznati. Pisarna Pokojninskega zavoda za nameščence, Beograd, D št. 563/939. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■a Natečaj za poslovodjo tovarne alkohola pogodbenega nameščenca na Polj. upravi Topolovac za kamp. L 1939 40. , -Pogoiis 1. Strokovna izobrazba in praksa (dokaz spričevala). Prednost: Kdor pozna difuzijski obrat in destilacijo oa GuiUaumovem aparatu. 2. Jugoslovansko držav!|anstvo. (Domovinski list.) 3. Opravljena vojaška dolžnost (voj. knjižica). . 4. Dobro obnašanje (potidilo občine). 5. Telesno in duševno zdrav (zdravniško spričevalo). 6. Ni pod varuštvom ali v konkurzu (potrdilo sodišča). * 7. Ni eodnijsko kaznovan na izgubo častnih pra-»it (potrdilo drž. tožilstva). , Letna plača; V denarju 20.000 din in mesečni dodatek na iz-/toriščanje surovin — V naravi: 1200 kg pšenice, 600 kilogr. konmb- 730.1 mleka. 24 m5 drv, 120 kg petrolej«, 400 kv. m »veta za vrt, 50 1 tropin dnevno, dokler tovarna obratuje, stanovanje. Popust na potrebščinah lastnega izdelka: 30%. Prošnje je poslati do 18. avgusta t. 1., nastop službe 1. septembra t. L Ravnateljstvo državnega Imetja »Belje, Kneževo, Dunavska banovina, št. 17882/1939. Posestva Hiša v Laškem naprodaj. • Vprašati: R. Schwab, Oražmov trg 8 9. Laško. (p) Stavbna parcela naprodaj v Stražlšču pri Kranju poleg Masterla. Poizve se: Vižmarje 123. Prodam parcelo pri Sv. Krištofu. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 12.708. (p) Hiša (vila) z vrtom naprodaj v Bra-slovčah. Naslov pri notarju na Vranskem. (p Enodružinska hiša z vrtom na periferiji Maribora naprodaj. Sončna lega, elektrika. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 12.562. (p Naprodaj parcela od državne ceste proti železnici v Vlžmarjlh ; cena 30 din za m'. Pojasnila : Trgovina Tomnže-vič, št. Vid. (p) Posestvo z vrtom In njivo vzamem v najem, pozneje kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »September« St. 12.664. (p) Stavbne parcele v bližini kolodvora Sent Vid-Vlžmarje, z vodovodom In elektriko, prodam pod ugodnimi pogoji ln v poljubni velikosti po 20 din ln več kv. meter. Pojasnila Vižmarje 6». Posestvo v Savinjski dolini, tik železniške postaje, z električno razsvetljavo, primerno tudi za večjo obrt, ugodno naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod It. 12667 — ali Avgust Jagrič. Celje, Cesta na Grad St. 7. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na obraženl posredovalec — Cesta 2». oktobra «t- S, telefon 87-33, Ima naprodaj večja ttevllo parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih tn stano vanjsklh hll In vil. - Pooblaščeni graditelj In sod nt cenilec za nasvete brez plačno na razpolago. Lepo, čez 20 oralov veliko vinogradniško posestvo vrh Veliki Okič, s krasnim razgledom če< Haloze, z avtom pristopno do gosp. hiše, ali 3 minute do avton09taie se z vsemi letošnimi pridelki in živim in mrtvim inventarjem, resnim interesentom, radi preobremenitve, takoj proda FERDO ERNST, gostilna »Judennacl«, PTUJ Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela atelje za senčnike v Kolodvorski ulici štev. 18, dvorišče katerega sem preselila v udobnejše prostore na Bleiiceisovo cesto štev. 5, pritličje, desno, telejon štev. 26-02, kjer bom imela možnost poleg senčnikov izvrševati tudi ostala dela za notranjo dekoracijo. — Svoje študije za umetnostno obrt sem dovršila na priznani visoki šoli na Dunaju in izpopolnila svoje znanje s prakticiranjem v velikih ateljejih v merodajnih centrih za to stroko v inozemstvu. Po pridobljenih izkušnjah in temeljitem znanju v tej stroki, sem zmožna ustreči tudi najbolj razvajenemu okusu. Priporočam se za cenjena naročila ter zagotavljam točno in solidno postrežbo. NELY NIKLSBACHER atelje za senčnike in notranjo dekoracijo. notel EVROPA - Celje kavarna - restavracija Topla in mrzla tekoča vola, centralna kurjava, najboljša domača vina. — Nizke cene. Ustanovljeno leta 1900 Ustanovljeno leta 1900 Hranilno in posojilno društvo v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo Glavni trs št. 15 Žiro račun pri Narodni banki filiala Maribor Poitnohranilni račun Ljubljana štev. 11.176 Telefon št. 213 interurban Olroiki kotiček. Pravljica iz gozda Hiša dvostanovanjska. naprodaj na Poljanah It. 61, St. Vid nad Ljubljano. Več parcel (78) Hitro so jo ubrali po stopnicah in pustili Srakoperja svoji usodi. »Pa se mi smili, da bo moral pogiuiti tako grozne smrti,i je šepetala dobra Kukica Zlatokljunčku. >Ti imaš predobro srce Kukica,« ji je ta odvrnil in jo potegnil za se boj. (70) Ogenj se je kaj hitro razširil in kmalu je bil grad v ognju. Med pokanjem in šumenjem ognjev je bilo slišati zamolklo tule-nje hudobe Srakoperja. Njegov glas je šel Ku-kici do srca in pričela se je jokati. Zlatokljun ček pa jo dvignil in jo odrtesel daleč v gozd, kjer je bilo vse tiho in mirno. Dve stavbni parceli prodam v St. Vidu, pet minut od tramvaja. Gramozni teren, po 24 din 2a m'. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 13.676. Stavbištie za hišo in gospodarsko poslopje pri Rakovniku poceni prodam ali zamenjam za hišo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.654. (p) Visokopritlična hiša z dvema stanovanjema, blizu nove šole v Zgor. Šiški naprodaj za 105.000 dinarjev. 20 let davka prosta, moderno urejena in ea. 600 m1 vrta. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12.667. (p) Prodam njivo Stlrl mernike posetve, na Pogorskom polju, eventualno tudi kot parcelo. Oddaljena deset minut od tovarne Remec, Duplica,. Poizve se: Perovo št. 11. Lepa enonadstropna hiša z dobro ldočo trgovino brez konkurence zaradi odpotovanja zelo poceni naprodaj. Velik vrt za zelenjavo ter sadonosnlk. Eventuelno se da tudi v najem. Prevzem lahko takoj. — Jožica Lorenčak. Lemberg, Podplat. (p) Prodam hišo z dobro vpeljano pekarno v večjem mestu na deželi ali Isto zamenjam za večjo hišo v mestu z doplačilom. V postev pridejo mesta Ljubljana, Celje, Zagreb. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobra zamenjava prednost« št. 12.626. (p) Enonadstropna hiša z gospodarskim poslopjem, zemljiščem ln sado-nosnlkom, trgovski lokal, klavnica, mesarija, peka-rlja In deset sob s kopalnico naprodaj. Za natančna pojasnila se Je obrniti na upravo »Slovenca-. pod šifro »450.000« St. 12.168. (p) V konkurzni zadevi Beneš Alojzije, tovorne prevoznlce v Mariboru, Prešernova t, se prodajo iz proste roke nepremičnino vi. St. 59 In 67 k. o. Laznlca s pritiklinami ln premičninami, vi. It. 182 k. o. Knmnlca In vi. »t. 191 k. o. Celje. Cenllnl podatki so na razpolago v pisarni upravitelja kon-kurzne mase dr. Andreja Vebleta, odvetnika v Mariboru. Aleksandrova cesta 12-1. Interesenti se pozivajo, da stavijo svoje ponudbe konkurznemu u-pravltelju najkasneje do 16. avgusta 19.19. (p) Hiša gospodar, poslopje, električna razsvetljava, vrt, travnik, nasajen z raznim sadnim drevjem in braj-dami, primerno za upo kojenca, naprodaj. Deset minut od postaje Orehova vas, Slivnica pri Marl boru. Snuderi, Hotinja vas 65. (p) Poceni naprodaj zaradi selitve enonadstropna stanovanjska hiša ob glavni cesti, z lokalom, veliko senčnato dvorišče, na dvorišču Se majhna parterna hiša s hlevom, kletjo In shrambami, poleg velik vrt za zelenjavo, v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12372. (p) lepih, sončnih, kupim ea gotovino. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »LJubljana« It. 12.721. (p) Vetja parcela tudi za parcellranje, na Mlrju, ugodno naprodaj. Izve se v trgovini Triglav, Resljeva 16. (p) Majhno posestvo kupim na Dolonjskrm ali Štajerskem za 26.000 do 30 000 din. Bregnr Anton, StražiSče 288 pri Kranju. Lep vinograd prodam s kletjo ln trgatvijo vred v Senovem, pol uro od Rajhenburga. Naslov v upravi »Slov.« Maribor St. 1096. (p Enodružinska hiša blizu nove šišensko cerkve, 3 sobe, kuhinja, vrt, takoj naprodaj za gotovino 120.000 din. Pojasnila: Goriška 31. (p jfa pcfefnl cc/mcrr JE NAJIDEALNEJŠA PLATNENA OBUTEV 9037-0642 Moderni poletni čevlji za gospode. Izdelani so iz lincga lanenega platna, kombinirani z usnjem, z usnjenimi podplati. Novo hišo dvostanovanjsko. z vrtom na Zg. HudlnJI v Celju ugodno prodam. Poizve so pri Kronovlek, Celje, Glavni trg 6. (p Vila ob Bohinjskem Jezeru, z opravo, preko 1000 m' zemlje, garaža, čoln, naprodaj. Cena 180.000 din. Vprašati: Bohinj. Jezero, vila »Renče«. Ne ukrenem ničesar.« >No, samo govorite mi o tem.« »To naj bi pomenilo ničesar ne ukreniti.« DcNab je, kakor ste bržkone sprevideli, mogel biti v nekem oziru na vso moč užaljen. »Kaj drugega pa po vaših mislih še delate?« sem vprašal. »Razen tega, da si prižigam to cigareto, poslušam tudi cingljanje zvončka pri vratih.« »Oh, tedaj pa bržkone nekoga pričakujete.« Nato pa sem, ko sem po njegovem zvoku razbral, da to bržkone ne bo kakšen navaden obiskovalec, vzkliknil: »Nekoga, ki je v zvezi s to zadevo?« »Da. Nekoga, ki nam bi mogel o zločinu marsikaj povedati.« To mi je bilo zadostno iznenadenje. Se večje pa je prišlo za tem. Ko sem v tihem začudenju stal na mestu, je stopil McNab proti pisalni mizi. odprl neki akt, V7.el nekaj iz njega ter položil tisto predme na mizo. Bil je fotografski posnetek v velikosti približno šestih kvadratnih palcev, po vsem videzu povečava kakšne skupine voja-. kov, kajti na desni in levi strani »like so bila vidna ramena dveh tovarišev. Obraz človeka, ki jo bil tako izbran iz skupine, je bil, kakor je kazalo. dobro zadet. Pod odprtim nenabranim čelom so se videle jasne, temne in zadostno razprte oči i nekako takšnimi ličnimi kostmi, kakor jih ima slovanski tip, in medtem ko je bil no« raven in pravilno sorazmeren, je bil na smejočih se ustnicah izraz nekakšua neluuoti, če iie žiuko»ti. »Kdo pa je to?« »Piemonoša,« je odvrnil McNab. »Kaj — slepec?« sem vzkliknil. »Z drugimi besedami, slepec..« To mi je še enkrat pogled naslikalo in stopil sem preko k oknu, da bi dobil polnejšo svetloDo na obraz človeka, katerega smo tako dolgo zasledovali. Med mojo odsotnostjo je torej zadeva očitno napredovala. Če je ta slika v moji roki fotografija tistega slepca, tedaj se je McNahu gotovo posrečilo ujeti svojega pismonošo v množici, ki se je tako hitro premikala in spreminjala. Tako sem mislil, ko sem se za trenutek ozrl dol proti obrežnemu nasipu. in »To je prav, dečko,« je spregovoril Mc.Nabov glas sarkastično šaljivo, »zdaj pa jiogleite še tisti grdi stari most. Mnoge vode je že izteklo pod njim, odkar sva bila zadnjikrat tukaj « »Kako ste jo pač dobili?« sem vprašal in iztegnil sliko predse. »2e mnogo prej bi jo bil dobil, da ni bilo vmes vašega mešan ;a. A zdaj vam ne utegnem pripovedovati te storije,« je odvrnil in spet pogledal na žepno uro. Reči se niso samo dogajale; kakor sem videl, so se imele tudi še dogoditi. Nemir, ki sem ga bil imel za znak polomijo, razgovor, ki se mi je zdel samo le besedičenje, in to njegovo počasno prestopanje po sobi, ki jo po mojem domnevanju izviralo iz občutka potrtosti in poraza — vse to je zdaj dobilo drugačen pomen zame. Vsak hip je pričakoval nekaj, kar se je imelo dogoditi. Nekdo bo bržkone pozvonil. Kolikokrat sem tudi sam že pozvonil. Kako domač mi je bil tisti glas — ko sem potegnil za starinski ročaj. Ko je človek potegnil zanj, je bilo slišati, kakor da se je veriga podrgnila ob les. in potem je zadonelo oddaljeno pritajeno cingljanje Tudi sam sem začel priskluš-kovati kakor McNab. A imel sem kajpada tudi cel tucat vprašanj, ki bi mu jih bil rad stavil. In enemu se pod tem pritiskom nisem mogel ustavljati. ^>Kdo pač je to — |e zares 6lepec — ali njega pričakujete,« sem vprašal. On je odkimal. »Ne vem. Počakajte, bomo videli. Samo še nekoliko minut nama je čakati.« Ta značilni odgovor mi še zdaj tiči v 6j>ominu. Saj je zbudil v meni goro radovednosti in mi dal ništre zadovoljstva In prav to je McNab tudi hotel, ko je »opravil« z menoj. Minilo je deset minut. Minile so v molku. Nisem namreč hotel tvegati, da bi me bil zapodil, če bi ga bil še nadalje preizkušal z izpraševanjem. Zdaj, ko sem držal v rokah sliko lastnika palice, se mi je preveč živo prebudil spomin, kako se me je bil rešil po preiskavi v Ealingu. ko je prišel do svojega tehtnega sklepanja glede palice Nato pa je McNab ravno v trenutku, ko je spet pogledal na svojo žepno uro in sem opazil na njegovem čelu senco namrščenja, ostro pogledal kvišku in dvignil roko Hip nato pa sem zaslišal hitro, odločno cingljanje zvonca. Se preden je zvonec utihnil, je McNab prišel k meni ter me posadil na nizek okenski prizidek, nakar je sam sedel na drugi konec in dejal hitro: »Ne zinite niti besedice. Chance. Pomnite, niti besedice, pa najsi bo skušnjava še tako velika. Če bi hoteli kaj omeniti, si vtaknite palec v telovnikov žep.« Vzel mi je fotografijo iz prstov ter Jo položil na lice obrnjeno na mizico, ki je stala tik okenskega prizidka, na katerem sva sedela. Pametno sem prikimal in pogledi so mi obtičali na drugih. Nazadnje so se vrata odprla in v sobo je zahlipal glas stare gospodinje: »Doktor Dunn je prišel, gospod.« McNab je vstal, ko se je njegov obiskovalec približal središču sobe. Toda njegov sprejem je bil zadosti prisrčen. »Veseli me. da vas vidim, gospod doktor.« Zdravnik pa ni bil videti enako vesel, ko je zagledal McNaba, in pogied se mu je samo obrnil proti meni. Očito si je skušal priklicati v spomin, kje me je bil že videl. McNab mu je primaknil stol bliže ter mu pojasnil, kdo 6em. »Chance, gospod doktor. Mislim, da sta s« bila že srečala — v Ealingu na ponedeljek, dne 15. januarja.« je dejal ravnodušno Medtem ko je govoril, mi je zdravnik gledal naravnost v obraz in jaz sem. kajpada, gledal njega. Iz oči sem mu bral, da me je prepoznal — potem pa še nekaj — nekaj kakor strah. »Sedite, gospod doktor,« je dejal McNab prijazno »Vesel sem, da ste prišli.« »Ste me pričakovali?« »Vas ali pa nekoga drugega. Kakor sem vam bil sporočil v svojem pismu, sem potreboval nekoga, ki bi mi mogel odgovoriti na nekatera vprašanja, ki se nanašajo na ponedeljkovo noč dne 15 januarja.« »No, i>oklican sem bil tisto noč po policiji,« je priznal doktor. Ko je govoril, je sedel McNab na svoje prejšnje mesto poleg mene na okenskem prizidku. Med njim in zdravnikom je stala mizica, na katere temno izglajenem površju je bil beli hrbet foto-gralije videti kakor kos papirja, ki je bil položen tja zaradi zapisovanja. Kar zadeva najinega obiskovalca. je bilo lahko opaziti njegovo neugodje Prav zares, ko je sedel na tistem visoko ohrbti ščenem stolu nasproti oknu, je bil videti ve« nemiren. kakor bolnik na stolu zobozdravnika. Da. bil je prava podoba Človeka, ki očito otrdeva, še preden mu je začel zobozdravnik izdirati zobe. Kazalo je. da bo prišlo do duhovite borbe. Napeto sem se zravnal ob tej misli. »Zelo sem zaposlen.« je dejal v zagovor. »Seveda ste,« je odvrnil McNab, »po vaših nedavnih počitnicah — če so bilo to počitnice? — vam je delo bržkone nekoliko zaostalo. Bolniki baje niso nikoli naklonjeni zdravniškemu namest-ništvu. pa najsi ie še tako dobro Pa je le pametno. da ste prišli: to vam ne hn ume prihranilo čas, marveč tudi poznejše sitnosti.« Tehnično dovrSeno 7» telovadbo udotino. za prlprnvljanje iu pospravljanj« lahko, oblikovno izredno prikupno ln absolutno varno mora biti telovadno orodje. — Tako orodje Vam nudi po Izredno nizki ceni apeeljalna Tvornica telovadnega orodja J. O r a 2 e m Ribnica na Dolenjskem Kakovost in smotrenost naj odločuje! Prodamo Najugodnejši nakup molkih oblek nudi Preoker, 8v. Petra a. 1«. LJubljana. (I) Orehova jedrca med tn vosek dobite najceneje l Madarna, LJubljana, Židovska ulica t. Moško kolo boljše znamke prodam za 450 din. Peternel, Hrenova 14, Ljubljana. (1) Mreže za postelje Izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovle, Gregorčičeva ulica st. 5 (pri Gradišču) i ,(1 MALINOVEC pristen, earaven, a Satiro sladkorjem vkuhao — te dobi ca malo in veliko * lekarni dr. G. PICCOLI -Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. Kislo zelje novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Gustav Erklavec — Ljubljana — Kodeljevo, Povšetova 47, tel. 25-91. Pozor!« Več prvovrstnih Šivalnih »uroiev, otroških vozičkov, trtclkljev. koles Itd. prav poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti križanske cerkve).- (1 ZAGE original Domicus ♦ Remscheid . Izberete najceneje pri » Jeklo« • Stari tre Stelaža za manufakturo Izložbene omarice, tehtnice, uteži, trlclkelj, petro-lejske sode, stekleni baloni, parni stroj, električna črpalka, električno prenosno dvigalo, stroje ea Izdelavo metel, cize, ročne vozičke, peči Itd., naprodaj. — Gospodarska sveža v LJubljani, Tyrše-va cesta 29. (1 VINA dolenjska, Štajerska in |aploh vseh vrst kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON ŠTEV. 25-73 Dražba lesa ■aCasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra štev. 24-1, proda na Javni dražbi dne 5. septembra 1939 ob 12.30 pri sreskem načelstvu v Dravogradu ca 3500 plm v režiji Izdelanega smrekovega okroglega lesa ter ca. 400 prm v režiji Izdelanih bukovih drv (ce-panic) iz gozdov šumske uprave v Crnl. — Pogoji, pojasnila ln tiskovine se dobijo pri gornji upravi ln ftumski upravi razlaščenih gozdov v Crnl pri Prevaljah. Oglašujte v edino uspešnem dnevni* ku »Slovencu«! Trgovina in izdelava čevljev lastnega izdelka Josip Plevčah CELJE, Kralja Petra 2« priporoča priznano izdelane obutve. — Cene zmerne. Sprejema popravila po najnižjih cenah. Postrežba točna in s o 1 i d n a 1 Lipski jesenski Zaletek 27. avgusta 60 % popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: Zvanični biro lajpciškog sajma, Beograd, Knez Miha jlova 33/1 seiem 1939 Zaletek 27. avgusta in častni zastopniki: Ing. G. Tfinnies, Ljubljana, Tjrševa 33. Tel. 27-62 in Jos. Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25. Tel. 20-97 Bebtiut url Cellu je prirodno ena najlepših in najmodernejše urejenih kopaliič Jugoslavije. 400 m nad morjem, y sredi gozdov, brez prahu in dima. Odlični uspehi pri zdravljenju živcev, srca in ženskih bolezni. Celokupno 20 dnevno zdravljenje din 1.100--> do din 1.650 — Zohltftffllle prospekte! ZdrauUiSka uprava LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBUANI zad. z neom. jam. Ljubljana. MtkloSIfeVa testa 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje. Nove in stare vloge ki so v celoti vsak čas izplatljive obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 9%l, AVGUST STOK, Celje, ASkerieva uL 8 Splošno kloporstvo ,aMM 211 Vodovodna Inftalacifa sanitarne, toplovodne in strelovodu« naprave, kritja streh, zvonikov i. t d, Kadar pridete v Celje, se oglasite v znani zajtrkovalnici ROZA ZAMPARUTTI Ulica dr. Gregorja Žerjava Vedno sveže pivo, izborna vina, mrzla in topla jedila. JOSIP BENKO, Murska Sobota priporoča svoje prvovrstne izdelke: Prodajalne: MAMBOa. etofiH tri 1« - Aleksandrova 19 CELJE. Kralja Patra cista — Glavni trg la Gamja Radgona Razne salame prekajeno. meso vseh vrst konzerv, kakor tudi sveže meso. —- S p e c i a 1 i t e ta. PraSka Sunka Najvarneje in najugodneje nalagate denar pri pupilarno varnem zavodu, ki obstoja že 74 let Celjska mestna Hranilnica CELJE, Trg Kralja Aleksandra ■n _ (v lastni palači pri kolodvoru) Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice še mesto Celje z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Obiščite na Mariborskem tednu naslednje tvrdke: IVAN JEHEC vrtnarstvo in cvetličarna MARIBOR, Pralarnova ulica Telefon »7-0« MLINARJI! Vsi mlinski stroji in umetni mlinski kamni, za vsako mletje in vsako velikost, najboljše in najceneje pri S. Forstneric mlinostavsko podjetje MARIBOR - MELJE IVAN KOVAtlČ steklarna Maribor, Slovanska ulica 10 in Korolka cesta 10 Otroški rosički od Din 690*-naprej, športni vozički od Din 260"— naprej pri BOGOMIR DIVJAK. Maribor. Knez« Koclja nI. 4 (Tattenbkchova) dk se priporoča Kolodvorska restavracija Maribor MAJCEN Pontos centrala d. z o. l v Mariboru Meljska cesta 55 in 55 a — telefon interurban 23-70 edinstvena tovarna pontosaparatov naznanja, da si vsak napreden trgovec in mesar nabavi našepobalni in svetovnoznani ter ceneni pontosaparat k svoji polavtomatski tehtnici znamke BERKEL in CITO, da tehta z nJim brez uteži. Pontosaparat je preizkušen ter uživa vsesplošno priznanje pri onih, ki g« le posedujejo. — Kdor pozna vse prednosti pontosaparata, temu postanejo uteii zoprni in se ne vraža nikdar več k zastarelemu načinu tehtanja in sicer iz naslednjih razlogov: 1. Pontosaparat tarira tehtnico in jo drži stalno v stabilnosti, ker je z njim vsaka enostranska obtežitev izključena! 2. Pontosaparat se amortizira v enem letu, ker ščiti trgovca pred zgubo, ki jo sigurno utrpi pri tehtanju z navadnimi uteži I 3. Pontosaparat Sledi na osebju, ker pospešuje naglo postrežbo! 4. Pontosaparat ščiti tehtnico pred vsakovrstnimi poškodbami, katere so pri »ebtanjn z utežml na dnevnem redu! 5. Pontosaparat je resnično higieničen, ker se pri tehtanju z njim umazanost uteži n« prenaša na blago! Oglejte si nato razstavo na Mariborskem tedna od S.—13. avgusta 1tM m nadstropju mettanske dekllfke tole. tone med razstavo so mltose. ŠTEFAN KOTER, MARIBOR. MLINSKA 2B STAVBENO IN UMETNO MIZARSTVO Oglejte si mojo zalogo izgotovljenih izdelkov, Telefon 26-27 spalnic, jedilnic, kuhinj itd. Izvršujem vse tudi po načrtih in naročilih. SINIČ GUSTAV elektrotehnično Tovarniška zaloga luslrov, tovarniške eene. podjetje Vsakršna elektroinatalaeija, nizke cene. MARIBOR, MEUSKA CESTA Stev. 1 Ob modernizaciji našega podjetje Vam audlmo po iiredno nizkib cenah najnovejše modele spalnic, jedllnio, kaučev, eiadraeov, preprog Itd. Obrnite oa zaupljivo na naa lo prepričajte se aami e nizkib cenah in oolidni Izdelavi. Dobite pa tudi vae na obroke! tovarna pohištva, tapetništvo ln vse stanovanlska oprema MARIBOR, Ulica tO. okt. S POHIŠTVO! E. ZELENKA £ovrenc Sirec MARIBOR. Tyrieva al. 4 (Gotpotka olj! Mdasie m iinsMriia podlogo, kjer al nabavita nolidne poli, itedilaike itd. NAJMODERNEJŠE IZDELAVE PO ZMERNIH CENAH I k KAROL PANČIC parna pekarna CELJE - BREG Prlporočo svo| dober kruh In luksuzno pecivo OhOVjC za stavbe in pohištvo, mizarsko orodje, strešno lepenko, cement, Weckove kozarce itd. kupite zelo poceni pri los. Jagodic, Celic OubCeva ulica - Glavni trg VEHOVAR FRANJO CELJE stavbeno In umetno mizarstvo izdeluje v svojem moderno urejenem strojnem obratu najmodernejše pohištvo po najnižjih cenah. -Moderna sušilnica za le«. — Za vsako dobavo jamstvo. — Tudi na obroke Zaloga koles in nadomestnih delov. Popravila kole«, šivalnih strojev, gramofonov i. t. d. HENRIK OBLAK mi. CELJE. Ozka ulica 3 Na debelo! Na drobno! Ludvik Junger izdelovalni«« suhomasnate robe In vseh vrst kitbai Celje, PreSernova ul. 6 Poštno hranilnični račun Ljubljana štev. 11.211 Brzojavi; Prekajevalnica Junger KlnhllhC najmodernejšo, dobit« v vseh kvali- lllUUUnt tetah' in bal.v«h. kakor tudi k.aje Sope (Gainebart), okr»*ke ii srnjakov« dlake, planike in razne lovske znak«. Popravila izvriujem od ln do 2S din. NepremoClJivo impregniram vaak klobuk. Priporočam ee VLADO BABOAEK, klobufar, Maribor, Vetrinjbka ulica i. Ako želite dobro in poceni kupiti, obiščite tvrdko 11. 0AJ5IK MARIBOR, Glavni trg 1 Pod Vel. kavarno Nudimo Vam, veliko izbiro moškega in ženskega blaga platna, tiskovine,perilaitd. Obitcite nas ob priliki Maribor, ledna In prepričali sc bosiet MEHANIČNE TKALNICE SVILENIH IZDELKOV, BARVARNA, APRETURA IN TISKARNA Telefon št. 21-77 Brzojavi: Thoma, Maribor Tlumui&tc MARIBOR IN POBREŽJE Izdeluje vse vrste blaga, kakor: Crepe de chine, Crepe Satin, Crepe Mongol, Crepe marocaine. Crepe imprime, modno svilo v različnih izdelavah, svileno podlogo za plašče. Svilene brokate, nadalje vse vrste jacquardnega blaga, brokate za odeje, satin za odeje. Svilene rute. Echarpes, Shawls Kupujte pri naših celjskih inserentih! kis, špirit, žganje, rum pri JAKOB PERHAVEC - MARIBOR Gosposka ulica 9 — Telefon 25-80 Kupujte pri naših mariborskih inserentih! SPIOŠM SIAVPIM DRUŽBA MARIBOR - TfZNO TEL. INTERURB. 20-57 BRZOJAVI; SPLOSTAD Delavnica za železne konstrukcije, mostove in rezervoarje. / Oddelek za električno in autogensko varenje. / Tvornica vijakov, zakovic in drobne železne robe II llli|| 11 MEHANIČNA TKALNICA BARVARNA IN APRETURA Elclenka&Co. Maribor Telefon inferurbon št. 20-15 — Poštni ček. rač. Ljubljana 16.022 — Telegrami: Zelenkakompany r*---r POZOR I Sporočam cenjenemu občinstvu, da sem OtVOrll trgovino s kožami in čevljarskimi potrebščinami na Aleksandrovi cesti 30. Opozarjam na prvovrstno blago, strokovno postrežbo, cene najnižje. Trgovina s kožami KOSTA VUKAŠINOVIČ Maribor, Aleksandrova cesta št. 30 Obiščite VIII. Mariborski teden! f Iz lastne pletarne pletene iopice za otroke In odrastle, modrčke najnovejših modelov, steznike brej ribje kosti in gumija izdela tudi po meri tekom 6 ur. ..LUNA", Maribor, samo Glavni trg it. 24 Za ..Mariborski teden" velika razprodala celotnega letnega blaga, kopalnih kostumov, poletnih oblek, triko bluz. svilenih bluz itd po posebno ugodnih cenah pri Konfekciji ..GRETA", Grajski trg IL1, Maribor ivan soje kipar in pozlatar MARIBOR, Razlagova ul. 22 Se priporočal IVAN KRAVOS Maribor Aleksandrova cesta 13 O O r m « , ELEI^TRO IN RAD,IO„ TEHNIČNO PODJETJE ANTON D0BR0TINŠEK CELJE DR. GREGORJA 2ERJAVA ULICA STEV. 3 TELEFON 240 Sodni izvedenec in cenilec Strokovnjaško popravilo radio aparatov, pregled elektronk, grainja električnih naprav za razsvetljavo in pogon ter vsa popravila, polnienje in popravila akumulatorjev za radio in avto ANTON TAVČAR Tovarna mesnih izdelkov, salam, vseh vrst klobas, šunke a la Praga in konzerv MARIBOR, JURČIČEVA UL 3 Trgovina telefon 21-47 Tovarna telefon 23-65 JU GOSTROI MARIBOR • 60ZDNA ULICA 13 Zastopstvo specialne tvorntce modernih Črpalk Krnest Vogel, Stockerau hel Wlen dobavlja že 30 let najbolj uporabne Avtomatične Črpalke r.n vodo v hiSe r. normalnimi ln podvodnimi motorji 7.a studenec do 50 m globine. Centrifugalne Črpalke za visok. areden in nizek pritisk v vso svrlie. Potapljaške Črpalke rn Industrijo s podvodnimi motorji 7.a dviganje do lfl.oOO litrov na minuto ii globokih studencev. Črpalke na visoki pritisk za dviganje vode «000 litrov na minuto :|00 m višine. Obratne Črpalke vrofe vode 7.a gretje. Črpalke ra polnjenje kotlov na vsak pritisk. Črpalke na rtsokl pritisk i. uporabnim merilom '■« oskrbo vode ohCin in industrij. Prhe (dež) In namakalne naprave. Cetvcrokntnc vrtne prhe tdeil 7.a namakanje fetverokotnih ploskev od 225 m'. Zahtevajte proraCunet Dobavlja samo priznano kvalitetno blago. Nalagajte svole prihranke y pupilarno varni denarni zavod mestne občine, v > Mestno hranilnico v Mariboru Za vse obveznosti jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem n * 1" in vso svojo davčno močjo — Uradne ure: dnevno od 9. do 12. ure VFrOZIlOVtt llllCft 2 Srajce, kamgarne za moške obleke, volne, svile vseh vrst, platna, posteljnine, koee, frotirke po 6 50 din, Vam nudi v veliki izbiri MARIBOR - GLAVNI TRG Stev. 11 IGA- UGODEN NAKUP SVILI Mongol svila din 8'—, 10—, 12-—, kakor vse drugo blago po znižanih cenah prodaja TRPINOV BAZAR, Maribor. Vatrlojska 1$ Nogavice otroške, moške, damske, galanterija, dežniki, čipke, sukanec, brivske potrebščine, milo itd. SLAVAN RIBARIC MARIBOR - ALEKSANDROVA C. 59 —r Inž. arli. JELENEC & inž. ŠUIMER gradbeno podjetje in tehtnična pisarna družba z o. z. MARIBOR • Ob parln S Telefon 22-12 I I Kupujte pri trgovcih ki inserirajo „SLOVEXCU"! Zadovoljni boste! Kupimo za no|vl$|o dnevno ceno vse vrstne tekstilne odpadke, vsevrstne žlahtne kovine kakor medenino, baker, svinec, cink, kositer, dalje cunje, kosti itd. ni prodorno pod lastno ceno večjo partijo rabi] i Vega železa za kovače In ključavničarje, dalje ležišča, jermenice. tanko železo za sodarje, razne stroje, stroje na pogon za likanje itd. Cunje za čiščenje strojev, desin-tieirane in čiste, vedno v vsaki mnoiini na razpolage. TOvornl prevozi, selitve, z modernimi avtomobili ali s konjsko vprego, se prevzamejo točno in solidno. Državni uradniki imajo poseben popust. Dva moderno loksl avtomobila vedno no razpolago Kličite telefon štev. 22-72. Veletrgovina s surovinami, prevoz tovorov in avtotaksa IVAN SLUGA, MARIBOR, ljudska samopomoč juliju 1930 reg. pomožna blagajna v Mariboru, Aleksandrova cesta 47 v lastni palail naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu Herman Marija, zasebnica, Maribor, Bučinek Elizabeta, zasebnica, Raduše, Stari trg pri Slovenjem Gradcu. Schevveder Josip, posestnik, Maribor, Tezno, Flek Jakob, davčni služitelj v pok., Krško, Horvat Elizabeta, posestnica, Vumbah, p. Vurberg, Bcma Antonija, zasebnica, Celje, Medik Katarina, užitkarica, Frankovci, p. Ormož, Tement Agnes, soproga strj. paznika, KoSaki-Maribor, Mokorel Peter, mojster v pok. in posestnik, Žužemberk, Rotar Vincenc, užitkar. Ojstro, p. Trbovlje. Srimpl Barbara, zasebnica, Maribor, Rebernik Friderik, hlapec, Ročica, p. Sv. Jakob v Slovenskih goricah, Schmidt Avgust, polkovnik v pok., Maribor, Bakovnik Antonija, zasebnica, Maribor, Kranjc Franjo, višji davčni upravitelj v pok., Gornjigrad, Perne Hlnko, višji finančni svetnik, Ljubljana, Farič Marija, posestnica, Kičar, p. Ptuj, Filaler Marija, zasebnica, Maribor, Dr. Valcntincig Anton, zobozdravnik, Maribor, Tapeiner Marija, užitkarica, Ščavnica, p. Sv. Ana v Slovenskih goricah, Potočnik Franc, užitkar, Podtabor, Krznarič Mijo, poljedelec, Letinac, Kupljen Mirko, žel. uradnik v pok., Celje, Blažič Andrej, žclezn., Studenci, Kugler Jurij, zasebnik, Maribor, Krois Jožef, prevžitkar, Jelenče, Kocmur Amalija, vdova poštnega uradnika, Maribor, Mihelič Franc, prevžitkar, Selnik, Hočevar Janez, zasebnik, Velike Lašče. Po vseh "umrlih članih se je izplačala pripadajoča pogrebnina v skupnem znesku dinarjev 259.110'— Članom, ki so pristopili po t. novembru 1933, se izplača polna pogrebnina — brez odbitka! Kdor še ni član »LJUDSKE SAMOPOMOČI«, naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo. Blagajniška aalalatva. FRANJO MAJER MODNA IX MANUFAKTCKNA TRGOVINA Maribor, Olavnl tr0 o Opekarno Lajteršberg Franc flerwoscheh Mahi pri Mariboru, tcitu iuo-ib Izdelki opekarne: Strojna zidna opeka: navadna in za brez-»ometno zidavo. Votla veleopeka: poceni za zidanje: sta-ničaki 25X14X42 cm, osemvotlaki 38X25X14 cm. Medstenska votla opeka: votlakl 38X25X 14 cm in štiriluknjasta 29X14X14 cm. Porolith-plošče: izdelek za lahke medstene in izolacije: 100X25X8 cm debeline, 60X40X5 cm deb.. 50X25X3 cm deb. Plošče za zimse: 60, 70. 80 in 90 cm dolge. »Hourdisc-plošče: za masivne strope med traverzami 1.20 m dolge. Stropni votlakl: za ravne železobetonske strope 18, 20 ali 24 cm visoki. Tlakovniki: za podstrešja,'skladišča in hleve, 40X20X4 cm. Strešna opeka: bobrasta, zarezna in dvo-zarezna (francoska). Klinker-opeka: polni normalni format za izvanredne obtožbe in za vročinske stopinje do 1100» Cel. Izdelki oddelka za keramilne ploSle: Klinker fasadne plošče 7X25 in 12X25 cm za obloženje fasad, eten in podov v raznih nijansah. Keramitplošče-podeniee v raznih barvah, štirikotne in šesterokotne, za tlakovanje vež, predsob, stranišč, kopalnic, hodnikov, kuhinj iif. - £ , ; Klinker-tlakovalne plošS, tztanrVdno trdne in odporne proti kislinam in lugu, za tlakovanje barvarn, skladišč, tro-toirjev, uvozov itd. ObiSIite na$o razstavo na Mariborskem tednu I Zahtevajte cenike, ateste in prospekte! Izvrstna domača kuhinja, izborna vina, sveže pivo, lep senčnat vrt I ■ Hotel in restavracija Union- CELJE Ob sobotah in nedeljah zvečer koncert vojaške godbe. '(ntnij ('■nVM rie KLEINDIENST & POSCH MARIBOR — Aleksandrova cesta 44 PRIPOROČA t •B REN NABOR« dvokolesa svetovnega slovesa. Razni modeli za moške in ženske« »KAPPEL« odlične pisalne stroje za pisarno in potovanje. »MUNDLOS« prvovrstne šivalne stroje* RADIO - APARATE svetovnih znamk. Inserirajte v »Slovencu"! Rudnik in železarna Store v w Brzojavni naslov: Železarna Store v Interurban telefon Store štev. 1 Ustanovljeno leta 1845 Izdelki valfarne: trgovsko palično železo. Izdelki livarne: strojna litina in speciial. litine, posebno za kemično. usnjarsko In steklarsko industrijo. Vo-dovodne in plinske cevi. Izdelki mehanične delavnice: vsakovrstni stroji po naročilu. Lasini industrijski lir, lastna tehnična pisarna, laslna mizama /a modele, pel in trideset iisoč vsakovrstnih modolo?. Točna in prvovrstna popravila vseh vrst strojev Denar naložite najbolje in najvarneje pri Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru Gosposka ulica 23 r"gistrnvBn" * n^mH«™ zavezo Ulica 10» oktobra Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. // Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'— CINKARNA D. D.. CILJI Osn. 1923. let«. prevzemSi poslovan e dotedanje Državne cinkarne, osn. 1873. leta Predeluje In Izkorista clnkovo rudo In (Ink GLAVNI PROIZVODI CINKARNE D. D.: cink, »urov in rafiniran v blokih, cinkova pločevina vseh dimenzij in debelin, bakrena piočevina vseh dimenzij in debelin, cinkov prah, žveplena kislina, koncentrirana in nekoncentrirana, zelena galica (železni vitrijol), katran, cinkovo belilo »briljant« Glavno zastopstvo za prodajo izdelkov Cinkarne d. d. ima tvrdka: METALNO AHCIJONARSKO DRUŠTVO BEOGRAD - KARADJORDJEVA CESTA 1 ki vrši veleprodajo ter ima stalno na skadišču modro galico, litopon, minij, kositer (cin) v b.okih in palicah, aluminij, baker, antimon. Poleg tega trguje tudi s starimi kovinami in kovinskimi odpadki vseh vrst Obiščite VIII. Mariborski teden! ljudska posojilnica v Celju Registrovana zadruga z neomejeno zavezo obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4%, na trimesečno odpoved pa po 5°/0. Izplačuje točno vse vloge — stare in nove. Dovoljuje posojila in trgovske kredite. > f Mestna Ce(|e, Kiekmia testa 12 Velika izbira elektrotehničnega materijala najboljše kakovosti. — Izvršitev instalacij jakega in šibkega toka. — Dobava in popravila vseh vrst električnih in radio aparatov. Vse solidno, strokovnjaško in točno po predpisih. — Priporoča se Mestna plinarna. PREDIONICA I TKAONICA A.D. BEOGRAD PREJE MARIBORSKA MEHANIČNA TKALNICA IN APRETURA >» DOCTOR IN DRUG mnRiBOR Brzojavl: TKAONA BEOGRAD TKAONA MARIBOR Telefon: BEOGRAD 20-988 MARIBOR 22-71 Žel.postaja: Maribor-Studenci Poštni čekovni račun: Beograd 60.490 V Celju je bila na pobudo Slovencev pred petdesetimi leti — 1889 — ustanovljena JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA z jamstvom okrajev Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko. Pred 10 teti - 1929 - se je razširilo jamstvo ter jamii sedaj za njeno naslednico VSitJtf RANILNICO DRAVSKE BANOVINE PODRUŽNICO V CELJU Dravska banovina z vsem premoženjem in davčno močjo. // Nalagajte prihranke v to domačo - banovinsko hranilnico, ki izplačuje točno ter nudi najboljše jamstvo. // Posojila eobe trgovci, obrlniki, zemljiški in hišni posestniki, uradniki pod ugodnimi pogoji proti primerni zastavi. // Zahtevajte pojasnila, katera dobite v Celju, Cankarjeva ul. 11, nasproti pošte U Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii izdajatelj: inž. Jože Sodia Urednik: Viktor Cenili