NAŠA ANKETA
Cene nikomur ne prizanašajo
Najbrž ni imel tako napak listi duhovilež, ki je izcedil, da se pri nas spel bližajo časi, ko bomo morali s celimi vrečami denarja v trgovino po naku-pib. Cene resnično tolčejo vse rekorde, mošnjiček obianov pa je plilvejši takorekoč iz dneva v dan. In kako ob vsem tem spiob še streči našim življenjskim potrebam, da ne skrepenijo v navadno životarjenje? Nekateri, se zdi, ki so prilagodljivejši, se v lej divji povodnji cen še kar znajdejo, drugi, manj prilagod-Ijivi, pa tarnajo, čeS da vsak čas še za najosnomejše živlejnjske potrebe ne bo več . . .
Stehka l!rbančič,uslužbenka iz Brezja:
»Osebno me vsa ta rast živjenjskih stroškov niti ne moti preveč, saj imam za jesti, za pili in ostalo doma. Tako svoje dohodke namenjam le za druge osebne potrebe. Varčevati pa se danes tako ali tako ne izplača več. Morda bi se mi splačalo kvečjemu za stanovanje, do katerega bi rada priSla. Tudi za zaba-vo in morje se še vedno najde denar. Tako me od vseh podražitev za zdaj raorda moti le to, da se stašno draži pijača. še posebcj pivo.«
Hilda Trbec, gospodinja s Srednjega vrha nad Polhovim Gradcem:
»Pri nas doma imamo kmetijo, zato gledamo, da iz zemlje iztisnemo kar največ. To tembolj, ker je pri hi5i sedem otrok, od katerih trije še niso pri kruhu. Seveda tudi oni pazijo na vsak dinar. Drugače pač ne gre. Navsezadnje moramo še vedno marsikaj kupili, kot na primer moko in podobno, medtem ko imamo denimo krompir in mleko doma.
Sicer pa mislim. da se od same kmetije v bregovna-tih delih danes ne da več živeti, ker je pač vse treba
delati ročno, morda kvečjemu v nižinah, kjer si lahko človek izdatno pomaga s stroji.«
Jernej Bizjan, mizar s Črnega vrha:
»Ne vem, kam vse ta draginja pelje. Kakor hitro človek stopi v trgovino, je ob stari milijon ali dva. In iz meseca v mesec je vse slabše. Plače pa gredo navzdol. Če bo šlo tako naprej, nc bo ravno lahko. Zanimivo je na pimer, kako se samo draži regislraci-ja vozil, ceste pa so še prav takšne kot so bile včasih. Prav nič se ta denar na niih ne pozna. Nasploh ne razumem več te politike. Se manj te divje inflacije. Pet Iet sem bil mornar, videl sem šestindevetdeset držav, a sem v vsaki od teh shajal bolje kot doma«
Zvonka Podobnikar, usnjarski tehnolog z Do-brove:
»Človek se že prav težko znajde v teh cenah. Še zlasti mlade družine. kakršna je moja, si ne moremo vei kaj dosti privoščiti. Plače so ve4 ali manj le še za sproti, o kakšnem luksuzu pa lahko samo še sanja-mo. No, letos smo se kljub temu še odpravili na morje, a za manj dni kot včasih. Dolgih počitnic na obali je pač konec. Tudi na kakega novega otroka si skorajda ne upamo pomisliti, saj je še ob tem, ki ga imamo življenje drago.«
Blažka Čepon, dijakinja SVŠ iz Polhovega Gradca:
»Imam Stipcndijo. ki pa zadošča komajda za vozno karto in kako cunjo. Za kaj drugega pa ie bolj težko. Ne razumem, kako morajo denimo sokove dražiti hitreje kot pivo. Pa se nekateri sprašujejo, zakaj toliko alkoholizma. Če bo šlo tako naprej, ne vidim ravno rožnate perspektive.«
Branko Vrhovec