GLASBENA MATICA
V LJUBLJANI.
XVIII. leto rednih društvenih koncertov.
Sezon a 1908./09.
V nedeljo, dne 8. novembra 1908
zvečer ob 8. uri
v veliki dvorani hotela „UNION“
VELIK KOMCERT
v prid dobrodelni akciji »Za otroka« na Kranjskem pod vodstvom gospoda koncertnega vodje M. Hubada.
Sodelujejo: gospa Lili Nordgartova, operna pevka slovenskega gledališča (sopran), gospod Julij Betetto, c. kr. dvorni operni pevec z Dunaja (bas), orkester „Slovenske Filharmonije«, pevski zbor „Glasbene Matice« in oddelek šolskega moškega zbora „Glasbene Matice«.
OQD
VZPORED:
1. Anton Dvorak; 149. psalm »Nova pesem stvarnika poslavi!« za mešan
zbor in orkester.
2.	a)	Karel	Loewe: Menih iz Pize.	Balada. I Poje g. Julij Betetto, na
b)	Peter	Iljič Čajkovski'. Hrepenenje. klavir spremlja g. Anton
Pesem.	J	Trost.
3. Franc Schubert: Simfonija v h-molu. 1. Allegro moderato. II. Andante
con moto. Izvaja orkester »Slovenske Filharmonije« pod vodstvom g. kapelnika V. Tal ich a.
4.	H.	Hermann: a) Trije potniki.	\ Poje gosp. Julij Betetto, na klavir
bj Salomon.	J spremlja g. Anton Trost.
5. Anton Dvorak: Te Deum. Za sopran- in bassolo, mešan zbor in orkester.
Sopransolo poje gospa L. Nordgartova, bassolo g. Julij Betetto.
Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Cene prostorom: Sedeži po 5, 4, 3’50, 3 in 2 K, stojišča po 1 K; za dijake po 60 vin. se dobivajo pri gospej Češarkovi v Šelenburgovih ulicah in na večer koncerta pri blagajni. Besedilo brezplačno istotam.
149. psalm.
Nova pesem Stvarnika postavi,
Čast in hvala bodi mu v višavi!
Pevaj, Sione, pevaj slavo mu iz srca,
Proslavljaj kralja svojega in Boga!
S pesmijo ime mu počastite,
Z bobni, harpami ga poslavite!
Ker milo je tebi ljudstvo, Gospod,
Ti milosti mu poklanjaš povsod.
Tebi čast pojo vsi nebeščani
V	božjem, jasnem veličastvu zbrani;
Čast pojö v brezkončni Ti ljubezni,
A zraven meč vihtž, svoj meč dvorezni,
Da bi kaznovali zlo nešteto,
Narodom prinesli ž njim osveto,
Kralje njih z verigo oklepaje In njih vodje s spono ovijaje.
Da osveta jim prešernost jemlji
Vsem pobožnikom na čast v nebesih in na zemlji
Menili v Pizi.
Stoji mi v Pizi samostanski vrt,
Menih mračan tam Seta se potrt.
Od tuge mu obraz je razoran,
Prišel neznan je sem, ostal neznan.
Hodi molče tja v tihi temni mrak,
Plaho odmeva v noč njegov korak.
Zdaj na cveticah mu oko obvisi,
Na tulpi pestri, beli liliji,
Zdaj na dehtečo rožo gleda pred sž.
»Ah, srečen, kdor je čist kot cvetke ve !«
V	vršičkih pesem slavca se glasi, Poslednjim žarkom še v pozdrav hiti ; Drhteč menih posluša sladki glas.
»Srečen, kdor v petju najde mir in spas!« Solzne povesi k tlom oči menih,
Iz prsij se izvije nem mu vzdih:
»Odpri se, zemlja, mi, odpri se mi, Odvzeti moreš greh mi moj le ti !« —
Pa prišla je pomlad v deželo spet, Menih ni gledal več na rožni cvet, Nič več ni petja ptic se veselil, Zato pri cerkvi pa nov grob je bil; Tam v steno vzidan kamen govori, Da tu Joanes Paricida spi!
II I
Hrepenenje.
Kdor hrepeni kot jaz, Ve moje jade!
V	samoti teče čas Brez vse naslade,
Zre mi v obok neba Oko s solzami.
On, ki me rad ima, Je za gorami;
Vrti se mi in čas Žge prsi mlade,
Kdor hrepeni kot jaz, Ve moje jade!
Trije potniki.
Slo potnikov je troje po cesti skozi mrak, z besedo to in to je »Kvartajmo!« zinil vsak.
In prvi de v zavetji:
»Pa morda za denar?« Oglasi pa se tretji:
»Za celi svet makar!«
Najmlajši, solnce samo, kot maja dan vesel, je vrgel srce-damo in z glasnim smehom del:
»Jaz nimam druge želje, izbral svoj del sem sam, ime mi je Veselje, juhej, dovolj imam!«
Salomon.
Zamrli večernih fanfar so odmevi, Kralj Salomon nočno diha spanje, od straže angeljev božjih obdan je, šest tisoč na desni, šest tisoč na levi.
In drugi, bled v obličje, govoril je za njim:
»Bahanje to za nič je, za-sč se ne bojim!
Ni mar mi marsiktero in tvoje ne srce, glej, križev desetero, — jaz znam, jaz sem Gorjč!«
A tretji tiho za-se je skrival zloben smeh, ozrl je na oba se:
»Dovolj mi šal je teh!
Z menoj gre, kdor je srečen, z menoj, kdor je potrt, in moj uspeh je večen:
Trumf — as! — ker jaz sem Smrt!«
Bedijo nad kraljem, da mirna mu noč je, če zmrači obrvi mu sen, ki ga muči, ta hip iz noči se dvignejo luči, plamtečih mečev grozeče tisoč je.
In zopet ugasnejo meči jasni angeljev božjih, vsa groza prešla je kot senca; na kraljevo lice smehljaje razgrnil je sen se ta polglasni:
»O, Sulamit! Glej, r.a tem sveti bogastvo moje je brez meje,
Kralj Izraela in kralj sem Judeje, a brez tebe bi moral umreti!«
Te Deum.
Te Deum laudamus : Te Dominum confitcmur. Te aeternum Patrem omnis terra veneratur.
Tibi omnes Angeli, Tibi coeli et universae potestates, Tibi Cherubim et Seraphim incessabili voce proclamant: Sanctus, sanctus, sanctus Dominus Deus Sabäoth. Pleni sunt coeli et terrae majgstatis gloriae tuae. Te glo-riosus Apostolorum chorus, Te Prophetarum laudabilis numerus, Te-Mar-tyrum candidatus landet exeicitus; Te per orbem terrarum sancta confiteur ecclesia: Patrem immensae majestatis, venerandum Tuum verum et unicum Filium, sanctum quoque Paraclitum Spiritum.
Tu rex gloriae, Christel Tu patris sempiternus es Filius. Tu ad liberandum suscepturus hominem 11,11 horruisti Virginis uterum. Tu devicto mortis aculeo aperuisti credentibus ’regna coelorum. Tu ad dexteram Dei sedes in gloria Patris. Iudex crederis esse venturus.
Te ergo quaesumus, tuis famulis subveni, quos pretioso sanguine redemisti.
Aeterna fac cum Sactis Tuis in gloria numerari.
Salvuni fac populum Tuum, Domine, et benedic hereditati Tuae! Et rege eos et extolle illos usque in aeternum.
Per singulos dies benedicimus Te. Et laudamus nomen Tuum in saeculum et in saeculum saeculi. Dignare, Domine, die isto sine peccato nos custodire 1 Miserere nostri! Fiat misericodia Tua, Domine, miserere nostri 1 Fiat misericordia Tua, Domine super nos, quemadmodum spera-vimus in Te.
In Te, Dotnine, speravi; non confudar in aeternum.
•9