Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulico Stev. 16.
Z urednikom se moro govoriti vsaki dan od 11. do 12. uro.
Bokopisi se ne vračajo.
Inserati:
Šests topna petit-vrsta 4 kr., pri
večkratnem ponavljanji daje 86 popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsaki dan razen nedelj in praznikov ot> S. uri zvečer.
Velja
za IJnblJano
v upravništvu:
za celo leta6 gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta lgld. DO kr., na meseo 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 11.
V Ljubljani v torek 11. marcija 1884.
Tečaj I.
„ Slovenski Pravnik.“
Uže je trideset let minulo, odkar je na Dunaji komisija za slovansko pravoslovno be-sedstvo izdala nazovnik za jugoslovanska narečja, kateri je še dandanes nekov A-B-C ali katekizem vsem pravnikom, kadar se poslužijo v praksi slovanskega jezika. Nekako milo se mora storiti človeku, ako pomisli razvitek našega leposlovnega in znanstvenega slovstva od leta 1853 do danes, in ako primerja te razne stroke v njihovem vedno živejšem in silnejšem narastaju z jedno stroko, katera najglobokejšesega v življenje našega naroda,
—	s pravništvom in z razvitkom njegove slovenske terminologije. Slavni in učeni naši rojaki dr. Matija Dolenec, Cigale, Miklošič, Navratil v družbi s hrvatskimi in srbskimi, kakor Mažuranič, Kukuljevič, Daničič, Vuk in St. Karadžič, izdelali so, poklicani po tedajnem pravosodnem ministerstvu, knjigo jugoslovansko, pravoslovno terminologijo, katera še dandanes vedno leži poleg tintnika vsacega na Slovenskem delujočega jurista. In kaj bi ne? Vsaj razven nje in razven kratkih, jezikovno se ve da naprednejših, toda glede števila be sed vendar le prepičlih nazovnikov, katera sta nam podala dr. Razlag in dr. Mošč — vsak v svojem „Pravniku“ — nimamo in nismo dobili v teku tridesetih let nobenega jednakega dela, akoravno bi bilo isto našemu razvitku itak potrebno kakor romani in novele, pesni in dramatična dela, znanstvene razprave in pobožne molitvene knjige, katerih vseh vendar rodimo leto za letom na obilo. Zato in pri tej primeri se nam mora milo storiti: državna oblast nam je tedaj — pomislimo le, 1853. leta — podarila to delo, skromno samo ob sebi, in dandanes, ko segamo po pravnih akademijah slovenskih in še višje — nimamo boljšega, iz lastne moči rojenega!
Nepozabljivi rodoljub dr. Razlag lotil se je bil kot vešč in neutrudljiv strokovnjak, poln ljubezni in ognja, leta 1870, tedaj skoro ma-terijalno nehvaležnega dela, izdajati pravo-
Listek.
Punin in Baburin.
(Spisal Ivan Turgenev, poslovenil K. Štrekelj.)
(Daljo.)
Črez nekoliko dni grem po opravilu skozi eno vrsto Gostinega dvora. Bilo je v soboto; kupcev nabralo se je bilo temi; od vsehrod glasili so se med gnječo vabljive ponudbe prodajalcev. Ko kupim, kar mi je bilo treba, nlislim le na to, kako bi se kar najhitreje iznebil sitnih ponujalcev — ali nenadoma se ustavim . . . nehote: zagledal sem v neki pro-dajalnici sadja znanko mojega prijatelja — Muzo, Muzo Pavlovno! Meni kazala je svoj bok - jn očividno čakala je nekoga. Po kratkem pomišljevanji sklenem stopiti k nji in jo nagovoriti. Ali nisem še prestopil prodajalnič-nega praga in snel klobuka — ko stopi ona preplašeno nazaj in se nagloma obrne k staremu možu v debeli suknji, kateremu je prodajalec ravno tehtal en funt rozin — ter ga
slovni list „Pravnik“, ko je bil uže prej na svetlo dal malo knjižico z obrazci slovenskimi za pravna opravila, in oni list se je boril res tri leta za svoj obstanek. Naročnikov mu ni primanjkovalo, tudi sodelavcev si je bil pridobil, in posebno mladi pravni narastaj se je učil iz njega; pokopale pa so list druge neprilike. Početkom 1. 1881 nadaljeval je zopet dr. A. Mošč za Razlagovega odhoda iz Ljubljane opuščeno delo, ter do nastopa tega leta izdajal dobro uredovani in tudi materijalno in duševno nikakor ne slabo podpirani list „Slovenski Pravnik". Segali so po njem naši mladi in stari juristi, in koder je bila pri raznih uradih z resno voljo združena tudi ljubezen do jezika narodovega, kateremu je bilo treba tolmačiti in soditi pravico, tam je bil Mošč-tov „Slovenski Pravnik" vedno vir, iz katerega je zajemal sodnik, izvežban sicer po tujem jeziku v svoji stroki — zajemal možnost soditi in pravico dajati v slovenskem, domačem , strankam umljivem jeziku. Toda — kakor bi osoda tem podvzetjem ne privoščila več nego tri godine — tudi ta list je ponehal za tremi leti svojega izhajanja — koncem minulega decembra. Preobilo druzega posla onemogočilo je marljivemu uredniku daljše iz-davanje.
In to ni malostna stvar: ponehanje strokovnjaškega, pravoslovnega lista v času, ko vse žile napenjamo, ko se borimo po vseh zasto-pih in po vseh instancah za vpeljavo slovenskega jezika v naše urade! Ako so nam do sedaj nasprotniki naši oporekali, da nimamo potrebne terminologije, nimamo pravoslovnega besedstva, zavračali smo jih lehko uže, da smo kazali na ta list. In sedaj še tega ne! Pa kedaj se nam je nadejati ustanovljenja stolice za slovenski pravni pouk na graški univerzi — kajti to je vendar skromna terjatev — ako nimamo sredstev, da se v pravni teoriji slovensko poučeni pravniki tudi na dalje v praksi v slovenskem jeziku vadijo? V Ino-mostu je ustanovljena za študente iz Tridenta vlaška pravna stolica, in Vlahi imajo v Av-
prime za roko, kakor bi bila pribežala v varstvo njegovo. Starec obrne ji svoj obraz in — mislite si moje začujenje! Koga sem spoznal v njem? Punina!
Da, to je on; to so njegove žareče oči, njegove puhle ustne, njegov viseči in mehki nos. Le malo se je spremenil v teh sedmih letih; samo obličje mu je bolj nagubano.
— Nikander Vavilič! vskliknem jaz. — Vi me ne poznate? Punin se strese, odpre usta in me ogleduje.
— Nimam te časti, odgovori mi, ali takoj zapiska: „ah, trojickigospodič!“ (Moje babice posestvo zvalo se je Trojicko.) — Kaj ne, gospodič iz Trojicka? — Funt rozin pade mu iz rok.
— No da, odgovorim, poberem rozine in ga poljubim.
Punin ni vedel, kam bi se dejal od veselja in razburjenosti, skoraj bi se bil razjokal. Potem vzame kapo raz glavo — pri tej priložnosti opazim, da so izginili tudi poslednji sledovi las z njegovega „jajca“, — potegne iz svoje kape nosno ruto, ubriše se, kapo in rozine si stisne na prsi, prvo dene zopet na glavo in zopet spusti rozine na tla .... Ne
striji dva pravna strokovnjaška lista. Kaj bi se ozirali k bogatim severnim bratom? Poljakom izhaja „PriLwnik“, potem „Przeglad sa-dowy i administraczjny“ in „Urzednik w po-laczenia z Prawnikiem“, in Cehi imajo poleg par manjših veliki, razširjeni list „Pravnik“. In pri nas?
Jezik in pravo, oba se izpreminjata, oba se razvijata od dobe do dobe, in kakor pravni vedi doktrina omogoči daljši, vedno rastoči razvitek, tako je treba jeziku načina vsem umljivega in pristopnega objavljanja, da se lika in razvija, in to je le: pisana, tiskana beseda; govorjena — je izgubljena. Sklicevati se na zadnjo — ni lehko, in zidati na njeni podlogi nove stavbe — po polnem nemogoče. In to mora veljati po vsem naši pravoslovni terminologiji. Da je začetek še tako skromen in recimo skoro nevidljiv — začetek je vendar, in brez prvega kremenovega zrna tudi palače ne boš zidal.
Tako kamenje nanašati, tako potrebno tvarino priskrbovati — to bi bil vsaj sedaj namen, in sicer prvi namen silno potrebnemu »Slovenskemu PravnikuDruzega si tudi misliti ne moremo; kajti pravnih naših institucij — narodnih pravnih institucij namreč, kolikor smo jih pred stoletji še imeli, ne bodemo več prerojevali; izgubile so se vrecipi-ranih tujih pravih, in le-ta so tudi sedaj naša; naloga pa naj bi bila takemu listu, obstoječe vdomačiti — slovensko storiti in ohraniti.
Čuli smo, da je nameraval strokovnjak v Po-stojini in poleg njega drugi v Novem Mestu nadaljevati izdavanje „Pravnika“, toda drug druzega sta se zaradi konkurenci j e — prestrašila. Ali ni mogoče zjediniti se? Kako lepo polje odpira se tu delavnosti naših mladih advokatov in notarjev. Zidati na temelju, stavljenem po starih vnetih delavcih, in nanašati zrno do zrna, kamen do kamna v stavbo mogočnega stebra, ki bo v lepi slogi z brezštevilnimi drugimi nosil poslopje narodnega razvitka in blagostanja — to bi bilo sigurno hvaležnejše delo, nego drugod v golem zani-
vem, kako se je ves ta čas obnašala Muza; trudil sem se, da bi ji ne pogledal v obraz. Tudi ne verujem, da se je Punin tak6 razburil zavoljo posebne ljubezni do mene, ampak od narave ni mogel prenašati nobene nepričakovane vzburjenosti! — Kriva je temu nervoznost teh ubožcev!
— Pojdite k nam, pojdite k nam! ljubi moj! zareglja naposled. Saj vas pač ni sram, ogledati si skromno naše gnezdece? Vi ste študent, kakor vidim* ....
— Nasprotno, prav rad vas obiščem.
— Ali ste sedaj prosti?
— Po polnem prost.
— To je prekrasno. Kako se bo razveselil Paramon Semenič. Danes pride prej domu nego sicer, in ona je o sobotah tudi prosta... ali stojte, odpustite, kako sem pozabljiv! Vi pač niste znani z našo nečakinjo?
Pohitim povedati mu, da nimam še tega veselja.
— Razume se samo ob sebi! Kje neki naj bi se bili tudi seznanil ž njo? Muzička!... Vedite namreč, milostivi gospod, ta deklica
* Ruski študentje so uniformirani. Op. prel.
kavanji iskati si priznavanja in slave. Upati hočemo — morda se nam vendar na novo porodi „ Slovenski Pravnik“!	—k—
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V poslanski zbornici je v seji 9. marcija predložil finančni minister nekoliko premenjen načrt 8. točke finančnega zakona. Primanjkanja je 40 763 674 gold. Ministru se dovoljuje, da izda za pokritje deficita 30 milijonov obligacij in da proda 17 225 akcij Fran-Josipove železnice, katere ima vlada v državni centralni blagajnici, v skupni vrednosti 3 445 000 gold. Potem sme minister porabiti za odpravo deficita oni denar, ki se bode dobil 1. 1884. iz državnih posojilnic, skupaj menda kacih 36 000 gold. Kar še ostane primanjkljeja, naj se pokrije z denarjem, ki se nahaja sedaj v državnih blagajnicah.
Tuje dežele.
„Nordd. allg. Ztg.“ polemizuje zoper novo „Nemško svobodomiselno stranko" in ji oporeka, da ni monarhična. Njeni lojalitetni pojavi so le pesek, ki ga meče ljudstvu v oči. Zahteva odgovornega ministerstva je protiustavna , ker pomenja odpravo zveznega so-v6ta. In ako stranka trdi, da se mora jednako-pravnost pred postavo še le doseči, je to obrekovanje, kajti ta jednakopravnost obstoji uže dolgo.
V Neustettinu so se godili v soboto zvečer veliki izgredi zoper žide. Ljudstvo je metalo kamenje v židovske hiše in napadlo je zvečer družbo Židov, ki so se pripeljali oproščeni od sodnijske obravnave v mesto. Starca Heidemanna so težko ranili in tudi one kristi-jane, ki so branili zbegane in tepene žide, je jezni narod poškodoval.
Kakor izvč „Nordd. allg. Zeitg.“, je bil v onem času, ko je ležala dinamitna „peklenska mašina“ na paddingtonski postaji v Londonu, princ Henrik z nemškim poslancem grofom Munsterjem ravno v sobi nad onim prostorom, kjer je skrit bil nevarni stroj. A ura se je v njem vstavila, ker se je olje zgostilo na kolescih; drugače bi bil princ s svojim spremljevalcem pač zgubljen.
Iz Pariza poročajo listi, da je neznan mož oddal v Lyonu zaboj na železnico, namenjen pariškemu grofu. Uradniki so postali oprezni vsled čudnega napisa in ker pošiljatelj tudi ni bil naznanil pravega svojega stanovanja, odprli so zaboj in našli v njem dina-mitno bombo, ki bi bila počila pri odprtji v Parizu. Do zdaj se še ne zna, od kake strani izvira ta atentat; morebiti so ga nameravali anarhisti, ali pa je hotel kak radikalec pretendenta spraviti s pota.
zove se Muza — in to ni njen priimek, nego njeno pravo krstno ime.... Kako je to čudno usojeno! Muzička, predstavljam te gospodu ... gospodu...
— B—u, pomorem mu jaz.
B—u, ponovi on. — Muzička! poslušaj! Pred sabo vidiš najboljšega, najljubeznivejšega mladeniča. Mene je usoda privela k njemu, ko je bil še jako v mladih letih. Prosim, ljubi in spoštuj ga!
Jaz se nizko priklonim. Muza, rudeča kakor makov cvet, pogleda me po strani in takoj povesi oči.
A! mislim si — ti si iz tistih, katere v sitnih položajih ne obledč, ampak zarudč — to si moram zapomniti!
— Le pustite, pustite — saj ni taka gospa! opomni Punin in stopi iz prodajalnice na ulico. Muza in jaz greva za njim.
Hiša, kjer je stanoval Punin, bila je precej daleč od Gostinega dvora, in sicer v Sadovi ulici. Po poti pripovedoval mi je nekdanji moj voditelj na polji poezije precej podrobnosti iz svojega življenja. Odkar smo se ločili, potovala sta Baburin in on nepre-
Postopanje orleanskih princov vznemirja časnikarstvo in javno mnenje. nPaix“, list predsednikov, svari pred prenaglim postopanjem zoper Orleance, Rochefort pa divja zoper to rodovino in apelira na narod o preteči nevarnosti, ker je zbornica podkupljiva in brez-značajna.
Vprašanje o povekšanji učiteljske plače se bode menda povoljno rešilo za vlado, ker je le-ta Pavla Berta dobila nekako na svojo stran. Pravijo, da vladi še ne bode treba staviti zaupnega vprašanja zaradi cele te dolgo trajajoče pravde.
„Libertč“ naznanja, da general Millot prodira s tremi kolonami zoper Bac-Ninh.
Ruska „Moskauer Zeitung“ pravi, da bi bila sedaj najboljša prilika, vlade pozvati k skupnemu postopanju zoper socijalizem. Še celo Angleška bode rada pritrdila, čeravno je prej zavetje dajala rogoviležem iz vseh stra-nij sveta; dandanes pa je sama v nevarnosti in gotovo bode podpirala druge velevlasti.
Poročila iz Kahire naznanjajo, da je Admiral Hevvett dal Osmanu Digmi do včeraj časa za odgovor na njegove ponudbe; drugače se začno angleške vojne danes pomikati naprej. Osman Digma pa med tem biva v Sin-katu in nabira novih vojakov; do sedaj ima nabranih kacih 6000 mož.
V	Egiptu je minister notranjih zadev, Sabet, demisijoniral vsled razprtij z generalnim tajnikom Clifford-Lloydom.
Španjski kralj je bil precej hudo zbolel na „bronchitis“, a sedaj mu je že odleglo, kakor poročajo telegrami.
Dopisi.
Iz ljubljanskega okraja, 10. marcija. Uže dokaj let se oglašajo pritožbe zoper sedanjo lego pokopališča v Šmariji. Začne se namreč koj pri farovškem poslopji in je v preveliki bližini hiš. Strokovnjaki so po polnem pripoznali opravičene te pritožbe in predlagalo se je konečno, da bi se pokopališče prestavilo na Matije Zaviršeka njivo, ki leži nekoliko višje. Pri konkurenčni obravnavi 3. t. m. pa je dokazal g. inžener Fr. Žužek, da leži cela šmarijska dolina na premočljivi ilovnati zemlji in da bi ne koristilo mnogo, ako se pokopališče prestavi na oddaljeni kraj. Razni zastopniki sosednjih občin so z zadovoljstvom čuli o preiskavah g. inženferja, ker se vse župnije odločno vstavljajo, da bi se pokopališče daleč proč odstranilo. Posrečilo se je vsled tega združiti mnenje vseh mož, in sklenilo se je pri omenjenem zborovanji, da se sedanje staro pokopališče opusti na za-padni strani 10 metrov proč od svetišča in se podaljša na bližni farovški travnik in na zemljišče hiše štev. 29.
nehoma po sveti Rusiji in še le nedavno, pred pol letom, našla sta v Moskvi pribežališče. Baburinu posrečilo se je, najti v pisarni bogatega kupca in fabrikauta mesto glavnega pismovoditelja. Dohodkov ravno ne prinaša to mestice — opazi Punin in vzdihne — dela mnogo, plače malo. Ali kaj se hoče! Tudi za to treba je zahvaliti Boga! Trudim se sicer tudi jaz, da bi si zaslužil kaj s prepisavanjem in lekcijami; ali moj trud je do seh mal ostal brez vspeha. Rokopis moj, morda se še spominjate, je starikast, današnjemu okusu ne dopada; in kar se lekcij tiče — mnogo mi v tem škodi, da nimam prilične obleke; razen tega se bojim, da bi tudi moja učilna metoda, posebno gledč ruske slovesnosti, sedanjemu okusu sveta ne utegnila ugajati; zato pa ne neha želodec razs&jati. (Punin se zasmeje s svojim votlim, hripavim smehom. Še vedno je torej ohranil prejšnji vzvišeni sklad besed in navado, da je besede rimal.) Vse se obrača k novostim, novostim! No, ali ste se tudi vi starim bogovom odrekli in ste k novim pritekli ?
—	In vi, Nikander Vavilič, ali še vedno spoštujete Heraskova?
Ob jednem so obljubili zastopniki raznih župnij, po preteku 10 let, ki jih terja postava, znižati staro pokopališče toliko, da bode lepa stara farna cerkev zopet prosta stala. Šest sto let uže namreč pokopujejo krog nje in zemlja se je v tem času povikšala za en meter ter zadelala zidovje. Odkopana prst pa se bode porabila za nasipanje in vzdigovanje novega pokopališča. Sklep naših mož bode torej koristil lepi cerkvi in tudi zdravstvenim razmeram cele fare, ki obstoji uže od 1. 1288. Veliko hvalo smo dolžni konečno našemu čast. g. dekanu Drobniču, ki je takoj prijazno podpiral mnenje veščakov in rad obljubil prepustiti (z dovoljenjem knezoškofijskega ordina-rijata) potrebno farovško zemljišče.
Trst, 8. marc. [Izv. dop.] (Tržaška društva. — Poreški škof. — Del. podp. društvo. — Jurij s pušo. — Naši radikalci, — naši črevljarji.) Iz poročil v raznih listih je znano, da se tržaški Slovenci v zadnjem času prav živahno gibljejo; pokazali so posebno zadnji predpust, da so po številu in po zavednosti postali tako močni, da bode moral ž njimi račuuiti tudi naš magistrat, ki jih je dosedaj dosledno preziral. — Politično društvo „Edinost“ je raztegnilo v zadnjem času	svoje delovanje tudi na tužno	Istro,	kjer
ga čakajo hudi boji ;	a istrski Slovan se je
začel zavedati in prijateljska zveza med Hrvati	in Slovenci na	Primorskem	daje	nam
upanje na konečni uspeh. Čudno je le to, da nekateri Slovenci v Trstu to zvezo pikro gledajo in se v tem po polnem strinjajo s sovražniki	Slovencev. Ali	kaj bi mi	tukaj	po-
čeli, da nam ne pomaga tukajšnja mnogobrojna hrvatska inteligencija! V čitalnici so Hrvatje na čelu in so v zadnjem času to društvo jako povzdignili; „Sokol“ se ima tudi Hrvatom v prvi vrsti zahvaliti, da se je vzdržal in da zdaj lepo napreduje; enako tudi v drugih društvih Hrvatje mnogo pomagajo; kedo ne bi bil torej vesel take pomoči! Omeniti je treba, da Be je v zadnjih dveh ali treh letih hrvatska inteligencija v Trstu izdatno pomnožila; posebno dosti mladih juristov je došlo v tukajšnje urade in pričakuje se jih še, vsaj so potrebni za Istro, kjer pomanjkuje tacih uradnikov, kateri bi govorili in pisali oba deželna jezika. In ker sem uže pri društvih, Vam hočem poročati, da je spomenica društva »Edinost" zarad poreškega škofa po vsej Istri vzbudila mnogo hrupa, tako sicer, da nekateri posebno ognjeni rodoljubje v Istri kar javno narodu pridigujejo, da bodo vero spremenili in postali pravoslavni, ako postane poreški škof
kak Italijan, nezmožen hrvatskega jezika. __________
Dobro napreduje delavsko podporno društvo; to po svojih poverjenikih upliva na vse delavske in rokodelske kroge v Trstu, zato pa tako hitro in močno narašča. Prav danes je to društvo izdalo letni svoj račun z obširnim poročilom (48 strani osmerke). Iz tega poročila je raz-
Punin se ustavi in pomahne z obema rokama.
— V največi meri, gospod moj! v naj-veči me . .. ri!
— In Puškina ne berete? Puškin vam pač ne ugaja?
Punin zopet vzdigne roki.
— Puškin? Puškin je kača, ki skrita leži v zeleni travi, kača, kateri je dan slavcev glas.
Tako sva se pogovarjala s Puninom in stopala pazno po nerodno zloženem tlaku „belokamenite“ Moskve, tiste Moskve, v kateri ni niti enega kamena in katera nikakor ni bela. Molče šla je Muza z nama v eni vrsti, toda na Puninovi strani. V govoru imenoval sem jo enkrat: vaša nečakinja. Punin malo pomolči, popraska se za ušesi in pove mi poluglasno, da jo s tem imenom naziva . . . samo tako; da mu ona ni nikakor v sorodu, nego sirota je, katero je našel in vzgojil Baburin v Voroneži. Se v<5, pridene Punin, prav lahko bi jo mogel imenovati svojo hčer, ker jo ravno tako ljubi, kakor bi zares bila njegova hči.
Nisem dvoumil o tem, da je Muza razumela vse, da-si je Punin bolj potihoma go-
vidno, da šteje društvo zdaj okolo 1100 družabnikov in 242 družabnic, kateri so vplačali lansko leto v društveno blagajnico lepo svoto fl. 12 033 42; podpore so pa dobili fl. 6330 37. Denarja ima zdaj društvo v raznih hranilnicah naloženega fl. 8692 95; premoženja je imelo koncem leta 1883 fl. 11 260-31. Društvo je ustanovilo lansko leto tudi penzijski zalog za dela nezmožne delavce, kateri se je po zadnjih predpustnih veselicah društva namnožil uže na okolo fl. 1500'— Proračun za to leto kaže, da utegne to društvo koncem tega leta pomnožiti svoje premoženje na najmanj fl. 17 000. To so uspehi, katerih bi se ne bil nihče nadejal pred 10 leti; zraven tega pa je društvo vzbudilo narodno zavest med tržaškimi rokodelci in delavci, ki so večinoma Slovenci. V nedeljo 16. t. m. ima delavsko podporno društvo svoj občni zbor, in kolikor se more uže zdaj soditi, dobi sedanji društveni odbor sijajno zaupnico, — kajti skoro vsi delavci so zadovoljni s postopanjem sedanjega vodstva in se ne zmenijo za ničvredne intrige par pustolovcev, ki poročajo v Ljubljano, da je večina društva nezadovoljna s sedanjim odborom. Kedo se najbolj smeši s takim uže otroškim nagajanjem, to lehko sodi občinstvo samo. — »Jurij s pušo" zopet oživljen! To vest je baš Vaš cenjeni list prvi prinesel med in-serati. Vse pri nas ugiba, kedo bode nek urednik temu novemu Juriju. Stvar je nekda skrivnost, samo toliko je prodrlo v javnost, da novi Jurij ne bode imel puške, ampak revolver. Te dni se je namreč predstavil uredništvu nekega nemškega lista nek gospod, na katerega vizitnici je bilo tiskano: »Dr. M. M., Kedacteur des »Jurij s pušo“ in Triest." Uredništvo omenjenega lista je potem pisalo v Ljubljano, da se informira o tem uredniku; a dobilo je odgovor, da tam nepoznajo nobenega doktorja M. M.; ali ni morda ta doktor ona klasična priča, ki je na Dunaji Vas, g. urednik, tako dobro očrnila? A kje je našel svoje zavetje ta revolver-Jurij? V nekem slovenskem društvu v „samotni ulici" v Trstu, v katerem udje eden druzega p oj e dajo in kateremu so celo nekateri modrijani v Ljubljani stavili horoskop, da pojč tudi del. podporno društvo, o katerem sem Vam poročal ravnokar. Ljubljana je sicer središče slovensko, toda lepa hvala za pomoč, katera nam dohaja iz Ljubljane v zadnjem času. O teh in enakih komedijah bode še lepa prilika, poročati Vam; prepričali se boste, kako daleč so zagazili nekateri „radikalci".
Razne vesti.
—	(O strašnem zločinu v Sibinji), o katerem smo poročali v sobotnem listu, se zved6 naslednje podrobnosti. Morilca sta dva mlada postopača, R. Mariin in A. pl. Kleeberg. Poslednji je imel na domu skrito, spodaj in zgoraj zavezano
voril; zavoljo tega se je razsrdila, vsa je za-rudela in sramovala se je; rudečica in ble-doba kazali ste se ji na obrazu in vse na njem seje z lahka dvigalo: vejice in obrvi, ustne in ozki nozdri. Vse to zdelo se mi je jako prijetno, zabavno in nenavadno.
Naposled pridemo do »skromnega gnezdeca". Zares, prav skromno je bilo to gnezdece : mala, skoraj v zemljo pogreznena hišica v eno nadstropje, z vegasto streho, obrneno po vetru in krito s skrilami, imela je na prednji strani štiri kalna okenca. Med okni po stenah viselo je okolu dvanajst malih lesenih kletek s skorjanci, kanarčki, lisci in čižki. »Moji podaniki!" reče Punin slovesno in pokaže s prstom na nje. Komaj stopimo v hišico in se ogledamo, in ne ukaže še dobro "in Muzi, naj pripravi samovar — ko uže vstopi Baburin.
..f11610 se m* Jei da se je veliko bolj postat ai nego Punin, da-si je bila njegova hoja trdna in se sploh poteze na njegovem obrazu niso spremenile; ali posušil se je in upognil, lica so mu upala in v njegove goste, črne lase pomešali so se tu pa tam sivi. Mene ni
hlačnico, v kateri so našli revolver, operno kukalo, srebrne žlice, razne medaljone, ure, ukano i. t. d. Kleeberg je do tedaj trdovratno tajil, a ko so mu pokazali najdene reči, je obledel in jecljaje obstal. Oba sta že pred tedni nameravala zločinstvo. Zahajala sta pogostoma k Friedwangerju, vendar nista dolgo vgodne prilike dobila za rop. Dnč 21. februvarija sta zopet šla v hišo. Kleeberg imel je nogo od peči skrito pod zimsko suknjo, Mariin pa v rokavu. Žena Friedwangerjeva jo stopila k kasi, vzela šatulo z zahtovanim medaljonom in postavila vse na mizo. Med tem, ko sta z možem se pripognila čez mizo, da bi poiskala zastavljeno zlatnino, sta jih zločinca pobila. Prestrašena dekla spustila je dete z naročja na tla in takoj sta morilca tudi njo in lepega, štiriletnega dečka potolkla. Mariin je na to jemal vrednosti iz kase, Kleeberg pa je prerezal vsem štirim vratove, staremu Friedwangerju vrh toga še trebuh i. t. d. čudno je, da pes ni začol lajati, čeravno sta ga morilca pustila v sobo — mirno se je žival vlegla na divan in roparjev ni nikakor motila. Ko sta bila pri kraju, je Mariin zažgal s svečo posteljo, Kleeberg pa jo zagnal gorečo petro-lejevo svetilnico na otročje ležišče. Zaprla sta stanovanje, ključ vrgla na dvorišče čez zid in šla dalje.. Nogi od peči, nože in bodala sta skrila pod bližnjim mostom in se podala potem domov. Pol ure po zločinu so ljudje zapazili ogenj v Fried-wangerjovem stanovanji. Kleeberg in Mariin sta hitela na pogorišče in sta krepko pomagala gasiti. Ko so zločinca prijeli, sta oba trdovratno tajila, tako da so Mariina celo na prvi hip izpustili. Pozneje pa sta oba obstala, ko so jima najdene dragocenosti pokazali. Mariin se je zajokal in djal: Vso jo prepozno! — ter potrdil pripovest Klee-bergovo, ki je uže pred njim bil razodel sodniji posameznosti strašne hudobije.
— (Iz Carigrada) se javlja, da je sultan zaukazal sezidati poseben paviljon v vrtu jildicke palače zaradi prihoda našega cosarjeviča in njegovo sopruge.
— (Palača Bukingham), kjer stanuje angleška kraljica, zavarovana je sedaj dan in noč s posebno stražo, ker se boj 6 feniških atentatov.
— (Unicum hitrosti.) Neka angleška založna knjigarna v Novem Jorku je nameravala izdati imeniten francosk roman v angleški prestavi.
V	ta namen si najme 59 prestavljavcev. Ti začno svoje delo ob eni popoludne, in ob jednajsti po noči istega dne je bila prestava po polnem izvršena v rokah tiskarjevih. Druzega popoludne je knjiga, 350 strani debela, prišla uže na svitlo. Čas jo denar.
— (Upor v kaznilnici.) Londonski listi poročajo iz Kahiro: 3. t. m. so se vprli kaznenci v tukajšnji kaznilnici. Na čelu vpornikom so bili nekateri vjetniki, katere je bilo ljudstvo za časa bombardiranja Aleksandrije s silo oprostilo, a potem jili je policija jednega za drugim zopet vtaknila v luknjo. Položaj je postajal tembolj nevaren, ker se je videlo, da je upor osnovan zunaj kaznilnice. Glavni ravnatelj je hitel v ječe, dal je kolovodje zakovati v železje in vsakemu vrh tega še
spoznal, in ne morem reči, da bi bil kazal kako posebno veselje, ko mu pove Punin moje ime; še z očmi ni trenil, komaj da je z glavo pokimal; praša me neskrbno in suho samo, ali babica še živi, prav kakor bi hotel reči: „Ne spraviš me v zadrego se svojim plemeni-taškim obiskom, ne; nikakor se mi ne zdi laskav." Republikanec ostal je republikanec. Muza se vrne, za njo nese stara, trhla dekla ne poseben snažen samovar. Punin vrti se sem ter tje ter me naganja k pitju; Baburin pa sede k mizi, podpre glavo z obema rokama in gleda trudno po sobi. Ko popije svoj čaj, postane zgovorčn. Se svojo službo ni bil posebno zadovoljen. „Štor štorasti, nikar pa človek" — tako spregovori o svojem gospodarji; »podaniki niso mu drugega nego smeti! In sam, je-li uže davno slekel kmečko suknjo? vse na njem je surovost in lakomnost. Cel6 državna služba ni hujša! In vsa tukajšnja trgovina stoji na sami slepariji in le sč sleparijo se more vzdržati." Ko zasliši Punin te nevesele besede, vzdihne skrbno, pritrdi mu, zmaja z glavo od gori doli, od leve na desno. Muza pa v eno mer molči .... Očividno muči jo misel: »Kak človek sem jaz, ali skromen,
našteti 36 batin. Ob jednem so revoltirali kaznenci tudi v sosedni kaznilnici ghizheški. Tam je policija vklenila 8 vpornikov in jih tirala v Kahiro, kjor so jih tudi dostojno pretepli. Sedaj ima vlada mir.
—	(Japonske pogače.) Na posebno čuden način časte Japonci spomin svojih umrlih sorodnikov kot se sploh po svojih nenaravnih šegah in navadah s Kitajci vred ločijo od drugih narodov. Če umre kak ud rodbine, traja strogo žalovanje sedem tednov. V tem času darujejo ožji sorodniki na grobu umrlega nekake pogače, in sicer prvega dne eno, druzega dve itd., 49. pa 49 pogač. Petdesetega dne še le si smejo pustiti možjo odstriči svoje brade in lase, ter se zahvaljujejo vsem onim, ki so izraževali pri teh obredih svoje sočutje s tem javno, da so jim dajali v dar pogače. Za naprej žalujejo sicer še nekoliko časa, odpadejo pa vsa vnanja znamenja.
Domače stvari.
— (Deželnega zakonika za vojvodino kranjsko) je izšel 8. t. m. III. del, obsegajoč razglasili o prikladah k normalno-šolskemu in deželnemu zakladu, in razglasilo, s katerim se k vojaškemu naboru v 1. 1884 sklicuje IV. starostna vrsta.
— (Potrjena konfiskacija.) Deželna sodnija v Ljubljani potrdila je konfiskacijo št. 53. „Slov. Naroda" od 4. t. m. zaradi dopisa „S slovenskega Štajarskega".
— (Uradniško društvo) in ž njim združeni hranilni in posojilni konsorcij ima v nedeljo 6. aprila t. 1. ob 10. uri dopoludne v prostorih kazinske restavracije svoje redno lokalno zborovanje.
— (Novačenjo.) Danes se jo pričelo v poslopji c. kr. okrajnega glavarstva novačenje za okrajno glavarstvo ljubljanske okolice.
— (Potopljenec.) Gostač Jakob Kastelic iz Slap je našel 9. t. m. v Ljubljanici pri Fužinah uže precej trohnečo truplo nepoznanega potopljenca. Unesrečenec je okoli 30 do 35 let star, srednje postave, imel je laso kostanjeve barve in dobre zobe. Natančneje se njegova osoba ni dala popisati, kor je bilo truplo užo precej strohnelo. Našli so pri njem denarno mošnjo od črnega usnja z medjo okovano, v kateri je bilo 34 kr. denarja, in molitveno knjigo „Nebeški zvonček", v kateri je bilo napisano ime: Ivan Kralj iz Limiberja. Dosedaj so še ni nikdo oglasil, ki bi potopljenca poznal. — Truplo so je odneslo v mrtvašnico pri Dov. Mariji na polji.
— (Slepar.) Po Ljubljani in skoro gotovo tudi po deželi se klati nek slepar, ki raznim strankam ponuja kavo in riž; navadno zahtova nokaj denarja na račun, rekoč, da se ostali znesek plača, ko dojde blago po poštnem povzetji. Tako je prišel tudi k vratarju Juriju Trink-u in mu rekel, da je potovalni agent kupčijske hiše P. M. Pikol v Trstu. Trink naroči deset kilo riža in dva kilo kave in da agentu en goldinar predplače. A ko naro-čono robo ni bilo, piše Trink v Trst na kupčijsko
ali pa klepetalec? In ako sem skromen, ne storim-li tega iz slabega namena?" Njene črne, bistre, nemirne oči pod nekoliko povešenimi vejami blestijo se ves čas. Le enkrat me pogleda, tako opazujoče, tako prodirajoče, tako zlobno ... da skoraj strepet&m. Baburin govori ž njo le malo; ali kedar ji kaj reče, sliši se iz njegovega glasu neka osorna, nikakor ne očetovska nežnost.
Punin pa ima vedno kaj opraviti z Muzo, ali tudi njemu odgovarja jako nerada. Naziva jo „snegurko, snežinko".
— Zakaj dajete Muzi Pavlovni taka imena? vprašam.
Punin se zasmeje. — A zato, ker je proti nam tako hladna.
— To je pametno od nje* pravi Baburin; tako se spodobi mlademu dekletu.
— Mogli bi jo imenovati tudi svojo gospodinjo, vsldikne Punin, — ali ni res, Para-mon Semenič? — Baburin ga pogleda popreko, Muza pa se obrne v stran .... Tedaj še nisem znal, kam to meri.
(Dalje prihodnjič.)
hiSo, od katero je dobil odgovor, da nji ni noben agent z imenom Gašpar Hočen znan in da je to navaden slepar.
— (Samomor.) Iz Kranja se nam piše 10. marcija: Danes so našli 401etnega neoženjenega Antona Berčiča, sina hišnega posestnika, v kleti obešenega. Mrliča so spravili v tukajšnjo mrtvašnico.
— (Ponesrečil) so je 7. tekočega meseca 291etni fant Janez Ahačič, doma pri sv. Ani nad Tržičem, na grozovit način. Rovež padel je v gorečo kopo in jo bil pri tisti priči mrtev.
— (Z Koroškega) zve graška „Tagespostw, da je občinski sv&t v Prevalah sklenil, da se ima v spodnjih razredih tamošnje ljudske šole poučevati v slovenskem jezika, in da se morajo otroci v materinščini učiti brati, pisati in moliti. Graški list hudo jadikuje in upa, da se ta sklep ne bode uresničil, kajti memo druzih vzrokov govore zoper njega tudi pedagogični (!!!) razlogi. Ko bi se slovenščina vpeljala v obeh spodnjih razredih, morali bi jih nemški deci na ljubo razdeliti v dve paralelki z nemškim in slovenskim učnim jezikom, kar pa ni mogoče zaradi stroškov; ali bi se pa morali nemški otroci slovenskega učiti, kar pa stariši pač ne bodo pripustili .... Komu so je bolj čuditi, perfidnosti ali pa — slaboumu graške tete?
—	(Eop.) Danes je bil zatožen 311etni hlapec Tone Gregorin iz Domžal hudodelstva ropa. Dne 18. septembra 1. 1883. pripeljal je kmetski posestnik Janez Siherl iz Podgoric v Domžale voz sena in ga prodal kajžarju Trdini za 6 gold. Šla sta konečno oba r gostilnico k Kovaču, kjer je Trdina dal Siherlu 4 gold. na račun; Siherl potem odide v gostilnico Janeza Janežiča, da bi ondi plačal žganje, koje je zjutraj spil za nekaj krajcarjev na upanje. Naroči si v gostilnici pri Janežiču za 10 kr. mesa in plača stari dolg. V gostilnici je bil razen Siherla navzoč Tone Gregorin, po domače Tonija; le-ta vpraša Siherla, bi so li ne mogel ž njim peljati v Sotesko. Siherl mu z največo uljudnostjo to dovoli. Ko se pripeljeta proti 9. uri zvečer bliisu Dragomelj — zgrabi Gregorin Siherla za vrat, iztrga mu najprve pipo v vrednosti 50 kr. iz ust, potem pa poseže v telovnik in mu vzame 2 gold. 23 kr., konečno pa odskoči hitro z voza. Siherl prapi, da ga je hotel Gregorin suniti z voza, a zamotal se je z nogo v voz, tako da ga je voz za seboj vlekel in bi si bil kmalu križ zlomil. Ko Siherl zvečer domov pride, precej svoji ženi povč, da je okraden.
Drugi dan gre Siherl v Domžale in v tamošnji gostilnici Janeza Janežiča najde zatoženega Gregorina ter od njega zahteva nazaj svoje novce, drugače ga bo žandarjem ovadil, česar je Siherl, ker je Gregorin odločno zanikal, tudi storil. Zatoženi Gregorin taji odločno, da bi bil kaj vzel in reče, da je hotel už6 dva streljaja od Domžal osta-viti voz, toda ni ga Siherl pustil z voza, ampak ga silil, naj se naprej ž njim pelje. Zaslišano priče in tudi Siherl izpovedo, da je Siherl denarje pred svojo ženo rad skrival in iste potem na skrivnem zapil. Zagovornik zatoženca, gosp. dr. Tavčar, dokazuje nekrivdo svojega klijenta. Siherl se je zlagal ženi, da bi nji prikril zapravljene ali skrite novce, a ni zprva pomislil, kaj bodo nastalo iz njegove izmišljotine. Ker je enkrat pričel lagati, lagal je dalje. Porotniki so njim stavljeno vprašanje, ali je Tono Gregorin kriv hudodelstva ropa, z sedmimi proti petimi glasovi zanikali, in Toneta Gregorina je sodišče zatožbe oprostilo.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
London, ll.inarcija. Zbornica je zavrgla predlog, naj se zmanjša egiptovski dodatni kredit, z 178 glasovi zoper 13. Hartington izjavi, da mora omikana velesila braniti pristanišča ob Rudečem morji; vojska da šteje 3000 mož več nego lansko leto. Gladstone je betežen.
Petrograd, 11. marcija. „Journal de St. Petersbourg" zanikuje vest o rusko-nemški pogodbi, katero je prinesel „Standard“.
Grof Schvveinitz je čestital ruskemu caru k njegovemu rojstnemu dnevu ter mu izročil lastnoročno pismo nemškega cesarja.
Dunaj, 10. marcija. Po Praž&kovem govoru se oglasi P le n e r. On po svoje kritikuje finančni položaj, napada Poljake, ki zahtevajo, da se odpiše dolg gališke zemljiške odveze, hujska nemške konservativce proti slovanskim zaveznikom in konečno vladi očita, da so njeni uspehi: pomnožitev državnega dolga za 200 milijonov, boj med narodi in izjemno stanje v glavnem mestu. Levica burno odobrava strastni govor.
Za Plenerjem sta govorila še Dziedu-czycki in Menger.
Dunaj, 10. marcija. Zedinjena levica je knezu A. Auerspergu pismeno izjavila sočutje zarad smrti njegove soproge.
Budimpešta, 10. marcija. Finančni odsek je sprejel predlog o zidanji železnične proge Mostar - Metkovič. Na ugovarjanja Helfy-jevo in Szilagy-jevo je odvrnil Ti sz a, da se ima železnica zgraditi zaradi ložje obrambe. Kolikor bolj skrbi vlada za obrambo, toliko manj vojakov potrebuje v okupiranih deželah.
Pariš, 10. marcija. General Millot se pomika proti Bac-Ninhu. Francoska ladija imela je boj z uporniki. En francoski vojak usmrten, dva ranjena.
Lima, 10. marcija. Narodna skupščina v Peru je včeraj potrdila mirovno pogodbo, skle-neno med Chile in Peru.
K ah i ra, 10. marcija. Gordon poroča brzojavno, da ne more rešiti posadk na Belem in Sinjem Nilu, ako se mu ne pošlje novih vojakov.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 11. marcija.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih..............79 • 75
>	»	>	» srebru..................80’85
Zlata renta.................................101‘80
5°/„ avstr, renta................................95-20
Delnice n&rodne banke....................... 844- —
Kreditne delnice  ..........................321-—
London 10 lir sterling..........................121-55
Srebro..........................................—	’	—
20 frankovec..................................... 9-62
Cekini c. kr...................................   5-70
100 drž. mark  ................................59	•	25
Uradni glasnik
z dnž 11. marcija.
Naprave novih zemljiških knjig: Za katastralno občino Zabočevo, poizvedbe 17. marcija t. 1. ob 8. uri dopol. pri c. kr. okr. sodniji na Vrhniki; za katastralno občinoBohinjska Bela, poizvedbe dne 17ega marcija 1.1. ob 8. uri dopol. in naslednje dni pri c. kr. okr. sodniji v Radovljici; za katastralno občino S lam n a Vas dne 17. marcija 1.1. ob 8. uri dopotudne pri c. kr. okr. sodniji v Metliki; za katastralno občino Zarečje, poizvedbe v dan 26. marcija t. 1. pri c. kr. sodniji v 11. Bistrici; za katastralno občino Zalog, poizvedbe v dan 24. marcija t. 1. pri c. kr. sodniji v Kamniku.
Razpisana služba: V občini Stara Loka (Kočevje) služba okr. babice z letno nagrado 50 gld.; prošnje do 1. aprila 1.1. c. kr. okr. glavarstvu v Kočevji.
Eks. javne dražbe: Posestvo Fr. Lekšetovo v Ravnem, sodna cena 2660 gld., dne 26. marcija, 26ega aprila in 28. maja 1.1., vselej od 9. do 12. ure dopol. v Krškem. — Polovica zemlje Barb. Lovšinove v Preski hišna št. 5, sodna cena 230 gld., dn6 31. marcija, 30. aprila in 30. maja 1.1., vselej od 11. do 12. ure dopol. v Ribnici. — Zemljišče Mih. Čečevo v Hre-novici, sodna cena 1187 gld., dne 2. in 30. aprila in 28. maja 1.1., vselej od 11. do 12. ure dopol. t Senožečah.	___________________________
Tujci.
Dnč 9. marcija.
Pri Maliči: Schmidt, trg. potovalec iz Curiha. — pl. Arator, trgovec iz Zbraslave. — Daub, Wagner in Kunz, trgovci z Dunaja. — Hochsmann, c. kr. vodja tovarne za tabak iz Celovca. — Uhlich, soproga graščaka iz Laškega trga.
Pri Slonu: Arenz, potovalec z Dunaja. — Mustafa, trgovec iz Sarajeva. — Hirschmann, trgovec iz Siska. — Ortner, knjigovodja iz Gradca. — Schiffrer, fabrikant iz Dola.
Pri Južnem kolodvoru: Grasser, trgovec z Dunaja. — Schlesinger, trgovec iz Pečuha. — Kuscher, maši-nist, s soprogo iz Gerova. — Weber, zasebnica iz Zagorja.
Umrli so:
Dnč 11. marcija. Marija Pavlič, šivilja, 23 1., Reber št. 9, pljučnica.
V bolnici:
Dn6 9. marcij a. Marija Goršič, soproga delavca,
55 1., sušica.
Dnč 10. marcija. Marija Skarza, gostačinja,
56 1., vnetje pljuč.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opaaoranja	Stanje barometra ▼ ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
|| lO.marcija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	731*98 731-57 733-39	— 2-6 + 8-8 + 5-4	brezv. z. sl. >	m. j- 1. sv.	o-oo
Kupi se konj.
Artilerijski polk baron Hartlieb št. 12 kupuje
vprežnega konja
skopljenca (Wallach)
ki nij starši od 6 let, dalje po polnem zdrav in brez napake in, če je mogoče, pincgavskega, vsekako pak močnega plemena, da more brez težave vleči po že-lezničnem tiru vagon z obteženjem 10 ton po 1000 kg.
Dotične ponudbe z natančnim imenom in ceno konja vpošiljajo naj se komandi gori omenjenega polka v Ljubljani.
Skorja
češminove korenine
kupuje se za točno in tudi poznejše dodajanje po
najvišjih cenah
in v vsaki obilici. Ponudbe pod «W. J. 4369» na Haasenstein & Vogler (Otto Maass) na Dunaji.
! JURIJ S PDŠO"!
Časopis za šalo in satiro.
„Jurij s pušo“ bode naslov novemu humorističnemu časopisu, kateri bode, začenši a 1. aprilom t. 1. izlinjal v Trstu p« dvakrat na mesec, ter prinaSal obilo zanimivega berila in v vsaki številki nekaj lepih slik. »Jurij s pušo>, narodnjak z dušo in telom, bode najcenejši slovenski časopis te vrste; »Jurij» velja za celo tekoče leto samo 2 A., za pol leta pa 1 11. Naročnina naj se pošilja podpisanemu upravništvu, katero pozivlje slovensko občinstvo k obili naročbi.
XTred-ništ-vo in Tipravništvo
„Jurija s pušo“
(15) Via Solitario št. 17, TRST. 3—2
V	zalogi naši so izišle in je moči dobivati v naši knjigoprodajalnici naslednje knjige:
Senekovič Andrej, c. kr. profesor v Ljubljani, Fizika za nižje razrede srednjih šol. V berilo vtisnemh je 200 slik.
Knjiga, o kojej se je kritika jednoglasno naj-povoljneje izrazila, priporočena je tudi za samouk m velja v platno vezana 2 gld.
Latinsko-slovenski Slovnik, izdelan po latinsko-nemškem J. A. Rožeka, 28 pol, 8°. Mehko vezan stane 2 gld. 50 kr.
Lapajne Ivan, Prvi pouk. Na/vod za poučevanje na najnižji stopinji narodne šole. Cena 60 kr.
Habsburžani v deželi Kranjski. Slavnosten spis ob godovanji šeststoletnice od združitve kranjske zemlje z Avstrijo. Na svetlo dal kranjski deželni odbor. Spisal August Dimitz, poslovenil F. Cimperman. Cena mehko vezanej knjigi je 4 gld.
Schttn-Anka, gorenjska povedka, spisal Alfred pl. Zett. Elegantno opremljena. Cena mehko vezani knjižici je 1 gld. 20 kr.
Knjige za mladino:
Pepelka; Sneguloioa, Trnjeva rožica. Tri krasne pravljice v zabavo m pouk ljubej mladini. V četverki z mnogimi barv. podobami, vsaka po 50 kr.
Pravljice o: Pepelki, Rudeči kapici in Obutem mačku. Tri knjižice v osmerki s mnogimi barv. podobami; cena vsaki knjižici je 25 kr. — Dalje O deželi lenuhov, Snegulcici, Pritlikovcu (Palčku) in Robinzonu po 15 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg.
Odgovorni urednik prof. Pr. Šu k lj o.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinraayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.