M 49.
P e r I c u I k«
Ta in /a Triglavom visokim,
ki gleda, kod Sava se zvija. Iz srede zale Sterme skale Viiii kupi, Jo eez skali>e Merzlo piše
Veličastni Peričnik.
Tamkej med hribi, v samoti
Xain Krajne imcnitnost skazuje, Krog sebe meče Lesketeče Kaplice, Jo hitro dere , Sebe pere
Veličastni Peričnik.
Teb, veličastni Peričnik!
Naj vedno ne slava prepeva, ki sama pena (■<»r se spe nja, k dol j zletiš, l astiš s šumenjem In gromenjem
Božjo Vsiga mogočnost. J. V
\a iTIhHJiio proM^jo
.ve *prrobvrne mlad nvjvrerir današnjih casor, sjtavvn z bran jem škodljivih bukev.
Začetnik bratovšine Marijniga presv. Serca, o. duhovni pastir Dulrichc llesgenettes, pripoveduje od nckiga Dezidcrja, kteri, z branjem polni jslji-vili bukev zapel jan, se je hil ves znejcvčril in poži-vinil. in ki mu je bila natora njegov Hog (materialih). Ho katoliške cerkve se mu je iz cele duše gnusilo, in njene služabnike je čertil z neusmiljeno togoto. Kili so v njegovih očeh kuga človeštva in vosil je, de bi hili vsi do zadnjiga zmed živih iztrebljenj.
V takim življenju in djanju je hil 30. leto dosegel. in več mu na zemlji ni bilo odločeno; jetična bolezin se ga je lotila in ga v naglim tiru gnala proti vratam večnosti. Njegova bogoljuhna sestra se je veliko trudila, mu luč vere spet peržgati, pa vse je hi I o zastonj; vse je preklinjal in za stanovitno terdil. de v iJoga ne veruje. To zve neka perja— tlica bolnikove sestre, pobožna gospa iz diihovuijc .Marije Zmagovavke v Parizu, in pride ji v misel, lega nesrečniga človeka v molitev Matere bratovšine Marijniga presv. Serca perporočiti, iu de bi
Tečaj r.
Marijno pomoč gotovši dosegla, ga tudi vanjo zapisati. Peršla je v saboto 17. rožnika 1837. leta k predniku te bratovšine, in poprosila, de naj hi nekiga mladiga, nevarno bolniga človeka, v bralo v-sino zapisal in ga tudi v molitev perporočil, de hi ni u llog na prošnjo presvete Device dodelil milost, poslednje sv. zakramente k svojimu zveličanju prejeti. Prihodnjo ncdeljovečer so bile očitne molitve in v ponedeljik je slo več ljudi k sv. Obhajilu za njega.
Ta dan je bil za bolnika zmed nar hujših eden; bolezin ga je večkrat zapored tako prijela. dc mu je ze skorej prav za smert bilo. Zvečer oh 7. ga zdravnik, moz keršanskiga duha, obiše. Zdravnik od bolnika uprašan, kaj dc misli zavoljo bolezni, mu iz dobriga vzroka nič ne perkriva, ampak mu pove, de zanj ni več pomocka, smert de je blizo: ;»o tem perstavi: ..Perjatel! večno zveličanje vam je na ponudbo; ako si' ga želite zaslužiti, še je ras.-' Merzlo in ojstro odgovori Dezideri: «,Sim vam že nhinolil svojo vero, gospod dolilar! tega govorjenja ne bom več poslusal: per tem ostanem. Ne verjamem, de hi hil llog; ko hi pa tudi bile nebesa in večnost, si nimam kej očitati. Sedem let jc, kar sc trudim za blagor človeštva: zanj umerjeni.** Kil je namreč prenapet tovars tistih deržavnijskih ( poliiiškifiJ sleparij. s klerimi nekaj let sem toliko zapeljanih druge iu zlasti mladost zapeljuje. Zdravnik ga je še nekaj minut hlagoscrc-no nagovarjal; bolnik pa se je od njega ohernil. iu se je potuhnil, kakor de hi ga sc slišal nc več.
Ko zdravnik odide, reče Dezideri svoji strežnici . hogoljuhni sestri iz družbe imenovane ..dobre pomoči (bon sccuursj,** ki jc bila naprošena mu streči: ..Tako sc mi jc zeperstudil! Že večkrat mi je govoril od vere, in ce mu tudi rečem, dc sini lega sit, vender noče molčati.** Sestra mu, ker je že ves utrujen in slab hil, Ic samo reče: ...Ali. moj perjatel! če pa vender llog le je. ka j pa bo z v a m i ? N i g a č I o v c k a. |d c h i h i I p r c d n j i m popolnama čist,** In to je bilo dosti. — peršla je bila ura, Marija Devica se je Zmagovavko pokazala, ter jc njegovo tcrtlov ralnost res premagala. Ilczidcri se v sestro ozre, nekoliko pomisli, in zavpije .s čudno močnim glasam. kakor je koli bolan hil, rekoč:
H e s j c. s p o m u i m s c č u d c z a , k i s c n e more tajiti, ker celo ljudstvo ga je vidilo: ta je p o m n o ž c n j c peterih k r u h o v v |• n s ;4 \ i. Spoznam J ezusa K ris t usa Js v o j iga Koga. ..Pcrpcljite mi mašnika; ta večer šc se bonispove-dal: jutri bi morebiti prepozno bilo.** rrVsigamo-gočna Jezusova gnada! to spreobernjenje jc tvoje delo! Preti tnalo migljcji je bil ta človek šc nejc-
Katolišk cerkven I i Nt.
V četertik 14. kozoperska lH55i.
vernik, ki je Boga tajil, in njegovi pravici kljuboval ; in neprevidama, v trenutku, si ga v spokorniga zvestiga otroka spremenila.** (Uesgenettes.)
Bilo je že pozno in bolnik ves spelian; ali njegovo kopcrnenje je bilo tako goreče in nevarnost tolika, de si niso upali nič odlašati, /volil si je tistiga duhovna spovednika, ki ga je poprej nar bolj sovražil in zaničeval, in se je cisto spovedal. — A Božjo veliko milostjo na prošnjo Matere Božje tedaj se je bil ta človek v tako kratkim času ves spremenil; hil je zdaj pohlevin in ves voljan, in kakor je hil popred zalostin. tako je bil zdaj neizrečeno razveseljen. Novo dušno življenje mu je nekako posebno moč dalo: celo noč ni očesa za-tisnil, je le od svoje sreče iu veselja govoril, in prosil de naj mu molijo. Itekel je, de je narsreč-niši človek na zemlji. Čez nekaj malo dni se je spet spoved oval in jc hrepenel po sv. Obhajilu, rekoč: .,Kdaj bom ljubiga Boga prejel?- Bil je čez en teden obhajan, in dva dni pozneje je tudi prejel zakrament sv. birme, ker je bil poprej od mladih let ves zapušen.
Od tistihmal se je njegova gorečnost in ljubezin do Boga vsak dan bolj prečudno vnemala. Nič druziga ni govoril, kakor od Boga in vere, in pa s toliko ziiajdenostjo, kakor de bi hil celo svoje življenje le samo s tirni visokimi rečmi opraviti imel. Vclikrat je rekel: »Prosim Boga, de hi me le se nekoliko dni pustil, de bi mu zamogel bolečine darovati v zadostenje svojih grehov.44 — „0 kako srečin hi hil, ko hi mi Bog milost skazal, enkrat per sv. maši hiti, ki sim popred svete zakramente, božanstvo Jezusovo iu vero sploh tajil.u
Ta človek, ki je bil popred tako deleč zašel, je čez I tedne posvojim spreohernjenju, popolnama z Bogam sprav ljen v goreči ljubezni in terdnim upanju — ravno v praznik Matere Božje Karme-liške, s spodhudljivo smertjo svoje življenje sklenil. Njegove poslednje besede so bile: »Jezus, Marija in Jožef, vaui zročim svoje seree. dušo in življenje I-	J.
SIovchiiu vpeljava uiaMulkov hv. ml-»loiaa pri hv. Jozehi v Ccljl.
ko *im lani nekolik popis sv. misiona na Ponkvi v Oanico poslal, si nisim mogel misliti, in z mano menile noben častitih hravcov Danice ne, de se bo zelja, konce tistiga sestavka (št. 27.) razodeta, kedaj v taki meri spolnila, kakor smo jo pretečeno nedeljo (26. kimovca) spolniti se vidili. Oe bodo Lazaristi ali misiouski mašuiki sv. Vinccncja Pavijana kedaj na Slovenskim vinograd Gospodov obdelovali. pač v misel uobenimu prišlo ni, ki smo se nad svetim delam ua Ponkvi iz serca radovali. Zelja za misionc izrečena je samo to imela v sebi, de hi se spet kje shod mašnikov zbral, iu z zdru-zeno močjo veriiimu ljudstvu hrano delil za večno življenje, ker je hil sad na Ponkvi tako očitin in slovesih. Le kakor primerilo se je, de se jc v tistim sosiavku sv. Vinccncja in njegovih mašnikov opomnilo. Iii glej, komej je tretji mesec čez leto od liste dobe. in mašuiki sv. Vinccncja so med nami. med nami za vselej. Velika misel, jih med nami vpeljati, je v persih dveh junaških mož češ de že dolgo skrita bila. iu hila tačas mende že godna, se v djanje razviti. Ta dva moža, ki ne poznata druziga veselja, ko čast Božjo in blagostan svojih so-hralov množiti, pa rane uhogimu človečanstvu ce-
liti, sta to veliko napravo osnovala, ki ne bo samo Slovencam, ampak sčasama tudi drugim narodam lepe Avstrije — v časin in večin hasek (prid). Naš preljubljeni Oče v Kristusu, milostljivi knez Slomšek so namreč že lansko jesen, ko so s pomočjo visokodušniga moža, — kterih ime po njih želji le Bogu znano ostane — že vse osnovali, kar je za vpeljavo misionskih mašnikov na prijetnim griču nad Celjem potreba, več mašnikov, za čast Božjo in blagostan človeštva vsih vnetih, zravno pa v Božjih in človeških znanstvih dobro izučenih v Pariz poslali, de so v hiši, kjer je pred 200 leti veliki Vineenci velikodušno delal , in kjer tudi zdaj njegovo truplo počiva, v noviciat stopili, ter se za sv. mision pripravljali in učili. Njih štirje so z enim starejšim, ko vodjem pred 14 dnemi že v Celje prišli, namreč častiti gospodje: Janez Klajžer, bivši sovodja v (iraški duhovšnici, Jakob Horvat, bivši duhovni vodja usmiljenih sester v Gradcu, Anton Kober, bivši kaplan Sekovske, in Jožef Beš. bivši kaplan naše škofije, s čast. gosp. Kierl-am iz misonske hiše v Koiinu na liajnu, jim začasnim vodjem.
Te mašnikc s častjo vpeljati, kakor se spodobi sinovam toliko imenitniga očeta, kakor je sv. Vineenci Pavijan hil, so si prečastiti Skof to opravilo sami prihranili, in so ga hotli slavniši ko mogoče izpeljati.
Hvale vredna dobrovoljnost visokih uradnij Celjskih in poštenih mestnjanov Celjskih je njih želji kaj lepo naprot prišla!
Preti devetim so milostljivi knez do inision-ske hiše prišli, in so hili od zbrane slavne uradnije, duhov šine, iu velike trume ljudstva vse spodobno sprejeti. Kmalo se je procesija v lepim redu v cerkev napravila. V prezbiterju so bili stoli lepo pokriti: na eni strani za gg. uradnike, na drugi za pet misionskih mašnikov, v sredi so bili sedeži za duhovšino in ostale uradnike pripravljeni. Ljudstvo, desiravno se ga je terlo, celo skušalo ni. se v prezhiteri drenjati, in je v lepim redu v prostorni cerkvi stalo.
Ko je bil lep hiiuen (sveta pesem): Veni sanete Špirit u s, z molitvami dokončan, so škof pooblastenje novih mašnikov z lepim nagovoram razglasili, v kterim so poklic društva sv. Vincencja po škofovo razložili in potrebo te naprave jasno dokazali — vero namreč oživljati iu keršansko življenje v novič obuditi in okrepiti. — Za odgovor so z moško, krepko besedo vodja misionarjev svojo zahvalo mi-lostljiviniu škofu in vsim dobrotnikam te koristne naprave, pa svojo in svojih tovaršev sinovsko pokoršino in vdanost do njih pobožno razodeli. Na končuje vsili pet mašnikov svojo vdanost s poljub-1 jen jeni (kušljejciu) blagoslov Ijeniga perstana na škofovi roki kleče pokazalo: potlej so se vsim peterim po Njih Milosti roketi oblekli, in vodju se štola podelila.
Zdaj se je začela na koru pesem pred pridigo peti, in glasovi so se še toliko krepKcje po celi cerkvi vzdignili, ko je zbrano ljudstvo vidilo, kdo de ho pridigoval, ker so sami milostljivi škof na kancel stopili <»).
Po pridigi in v slovesnost zadevajočih molitvah so se sami red božje službe pri tej cerkvi oznanili, dc ho namreč vsak dau ob osmih za gotovo ena sv. maša. oh nedeljah in praznikih pa oh sedmih, po leti ob šestih opravilo s pnVigo. sosebno za tiste, ki na levi strani Savinc prebivajo.
't Ok-eick |«»*or* v prihodnjim li«i*j.	\ red.
Na to so milostIjivi knez z obilno strežbo višjiga duhovstva služili veliko sv. maso, med ktero se je s kora z umetno vredjeno glasbo le po slovensko pelo. Vodja petja so bili čast. gosp. Urban Hitrih, mestni kaplan in katehet dekliške šole. Masna pesem ie bila rajniga gosp. fajmoštra Petra Cene-ta. Pesem nalaš za to slovesnost od čast. gosp. Virka zloženo so peli med darovanjem krepko gosp. Uitrih.
Po sv. maši so na kance! stopili podprior čast. . Klajžer, in so v duhu sv. vincencja zbrano ardelo pozdravili, v kratkim namen svojiga in svojih tovaršev prihoda razložili, visnkiga vtemeljitela (začetnika) te naprave, pričijočiga milostljiviga škofa in druge dobrotnike, sosebno uniga imenitni-ga škofoviga pomočnika za niili sveti trud in tolike dobrote zahvalili, se Lavanški duhovšini v službo ponudili, in vse skupej Bogu, Marii, sv. Jožefu in sv. Vincencju priporočili. — Obleka in izreka nagovora je razodevala učenost, za ktero se je veliki Ambroži pred pridigo Bogu priporočeval — scientiam, i|uae aediflcat, nescit inllari et dc suis bonis supcr fratres evtolli — učenost Svetnikov, lepo dedsino sv. Vincencja; zato jc pa tudi učenim in neučenim bila vsa prijetna.
Globoko je ta slovesnost vsakimu pričijočimu v serce segla in vse s svetim veseljem navdala. Z vidno pobožnostjo in hvaležnostjo se je h koncu zahvalna pesem pela; in ko smo po dokončani toliko lepi božji službi iz cerkve stopili, nas je zopet ljubo snlnce veselo pozdravilo, ki nam je že od ponedeljka svoje prijazno lice zakrivalo. V sveti zadovoljnosti se je ljudstvo razhajalo; visoka Celjska uradnija, gosp. vojaški glavar Celjske posade, več gospodov učiteljev gimnazialnih, gg. mestnja-nov z gosp. županam. več druzih gospodov in vsa duhovšina, ki se je k tej slovesnosti snidila s 5 uiisionskimi mašniki — je bilo pa od prečastitiga g. opata M. Vodušeka h kosilu povabljenih, in so bili okolj ljubeznjiviga škofa zbrani. Tudi tukaj je Vincencjev duh vladal. Ljuba prijaznost, odkrita priljudnost in priserena radost je celu drušino navdajala; kar tudi drugače biti ni moglo, ker je štela toliko oseb, ki zavoljo redniga spolnovanja svojih službinih dolžnost katar zavolj svojiga nrav-niga vedenja in priljudnosti vse prek slovijo. Zalj-šala jo je pričijočnost blagorodniga gospoda gtt-bernialniga svetnika Janeza smelcer ja, že davnej toliko ljubljeniga poglavarja te okrajne, blagorodniga gospoda Jožefa Itaka, predstojnika deželne sodnije, ki so si kratko dobo, kar so v Cclji, občno spoštovanje in ljubezen pridobili, in toliko druzih sploh spoštovanih gospodov. Stanovi in stopnje službe so bile različne, duh pa eden, zato toliko ljubeznjiva zloga. Zdravica od milostljiviga kneza v blagor svetlimu Cesarju in celi svetli cesarski hiši sklicana je bila z visokim navdiham sprejeta in povernjena. Glasile so se zdravice v blagor občno ljubljenim« maršalu liadeckimu, Jclačiču banu, in junaškim polkam avstrianskim, v zdravje pridnim Celjanam, v dober pospeh koristnim napravam od vlade in cerkve vnovič vpeljanim. Oživljali so ž njimi zložno drušino sosebno gosp. vojaški glavar, gosp. opat, gosp. doktor Koeevar, gosp. J c-retin in drugi, pa tudi čast. gosp. Glazer, ves goreč duhovni pastir — eden nar imcnitniših pomočnikov milostljiviga kneza v vpeljavi misionskih mašnikov — so k puštenimu razveseljenjii kaj mnogo pripomogli. Milostljivi knez, za svojo duhovšino toliko skerbni, je tudi pri tej priložnosti poza-
bili niso, in so ji z besedami očetove ljubezni priserčno zdravico darovali.
Bodi blagi dan 26. kimovca veselo predznamnje srečnima pospeha novo vpeljani družbi sv. Vincencja! Kakor sc je ta dan od vsih strani peterim mašnikam glasilo ali v sercu govorilo, tako naj nje in njih naslednike po vsih njih potih v naših krajih vedno spremlja in sprcjcmlja priserčno: „11 o-bro došli! — Bog vas sprimi!" M. S.
Sndau)i obslr katoliške cerkve.
(Špihal Vuleatin Sežun. )
Pogled na Poljsko pred L i 772.
Poljaki so Slovani, med letam 963 in 96N je peršlo keršanstvo med nje. Vojvod Miccislav I. si jc bil češko priucesnjo Dobrovko v zakon vzel. Bila je pobožna žena; po njenih prošnjah in molitvah sc je 966 Miccislav dal kerstiti. Jordan je bil pervi skof na Poljskim. Iloleslav I. je bil pervi kralj na Poljskim in je od I. 992— iOŽo deržavo na vsih straneh razširil. Kralj Kazimir III. veliki je sicer veliko storil za telesni prid dežele (I. — 1*170), ali bil je svojim podložnim v veliko pohujšanje, živel je prav po turško. Iz pregresniga nagnjenja do jiidinje Estere je on judani veliko kup-čijskih pravic in obilno svobode dovolil, in pravo kugo v deželo perpeljal. Judje, ki so bili s svojimi odertijami na Španskim velik nepokoj napravili, so od vsih krajev na Poljsko pervreli, vso obert-nijo in kupčijo na se spravili, s posiljevanjem na zastavo, po perpušenih in ne perpušeiiih potali vse premoženje iz kmetov izmolzli ter ves narod v neko nesamostojnost speljali, kar je zlo porpomoglo k razpadu poljskiga kraljestva. Skorej ves gotov dnar je v rokah judov: per 10 tožbah jih je gotovo d, kjer je jud ali tožnik ali se pogostniši to-ženic. Nobena iatvina skorej ne pride na dan, dc bi jud ne imel nad njo deleža, če ni tat, je p& kupec ukradenih reči. Karkoli dnarjev pernese. pravi Kanabieh, je judit prav.
Pud kraljem Vladislavam. Jagelonam, ki se je bil s poljsko kraljico Hcdvigo zaročil. je bila Litvan-ska dežela s Poljsko zvezana in vanjo kersanska vera vpeljana (1!W6 ). — Kralja Kazimira IV. (1447 — 1492) in njegove žene Elizabete, hčere cesarja Alberta II., tretji sin je bil sv. Kazimir, kteriga spomin katoliška cerkev 4. sušca obhaja. Ta kraljev sin je iz posebne ljubezni do diviške čistosti in dušne lepote ostal iicožcnjen. Zlasti je častil prečisto Devico Marijo, in ji je zložil v čast slovitno pesem v latinskim jeziku: ..Omni die die Mariae laudes mea anima> Ta pesem sc je tudi najdla per njegovim nestrohnjenim truplu, ko je bil I (>04 njegov grob odkrit. Kazimir jc bil oče uho-zilt: dvorne nečimernosti ni mogel terpeti: podnevi dobrote deliti, pn noči pa moliti je bilo njegovo upravilo. Cmeri je 4. susca 14H4, 25 let star.
Kriroverstra na Poljskim. Lutcrani. Kalvinci^ Sociniani.
Ljulika, ktero je sovražnik (Mat. III, 2H) po Lutru, Kalvinu in njunih družnikih v 16. stoletju po Nemčii in s vajcu bil jel sejati, se je tudi na poljskim kmalo začela kazati. Njen sled sc dobi v ti deželi žc v I. 1519. Luterove bukve namreč so bile vanjo zanesene; kakor sploh po prepovedanim sadu, so ljudje poželjivo po njili segali. Nekteri vikši pastirji so dremali in k tiniu početju molčali
ko jr bila dolžnost čuti; drugi pa so nevarnost bolj spoznali in sc na vso moč prizadevali jo odverniti. \a njih prošnjo je bil kralj Sigismund I. I. 1520 ojstro prepovedal luteranske bukve v deželo nositi. Poznanski nadškof Joan Laski, Przemisiiški škof Andrej Krzieki sta obhajala vee zborov (sinod) v (ineznu, v Petrikavi, de bi se ustavilo lutcranstvo. ktero je zmiraj hujši in hujši rastlo. Nastopili so časi nezmero žalostni. Ne le svetni ljudje, elo več duhovnov jc odpadalo, minihi so zapušali samostane. Neki Jakob Knadc iz Oanciga je že I. 15IH od vergel samostansko spokorno oblačilo, in namesto neveste Kristusove, svete Cerkve, si je Ano Itastenberg ženo vzel, tedaj ob času. ko še Luter ni na ženile v mislil. Janez Seklucian, Janez kosmin, Feliks Kruciger, Samuel, poprej do-minikanar. Martin (Jlosa in sosebno Franc S tanka rt so nar bolj znani pridigarji luteranstva na Poljskim do I. 1548. Veliko pospeha je kriva vera dobivala, tudi od tod, ker se je veliko Poljakov v Vitenbcrgu, Kraljoviecu in druzih nemških vseuče-liših šolalo. Njih učenost, ki so jo domu pernašali, jc bila zguba katoliške vere. Pomislimo dalej, de na Poljskim nobene prave vikši deržavne oblasti ni bilo, temuč de so posamezni plemcuitniki in drugi Poljaki na svojih posestvih smeli ljudi imeti, ka-koršue koli so hotli, in ne bomo se čudili, de jc ravno na Poljskim vsakoršna zmota in kriva vera svoje zavetje imela. Vonder dokler jc dobri kralj Sigismund L živel, sc je krivoverstvo le po malim in bolj na tihim po deželi zamoglo širiti. Ko je bil pa on I. I54H umeri, so smele zmote na ves glas ukati: zakaj uniga sin Sigismund II. Avgust, ki jc od I. 154*-1572 kraljeval, ni imel katoliške gorečnosti, kakor njegov oče, bil hi se morehit še sam popmtrslantil. ako bi se protestanti tako med seboj klali lic bili. liilo jc tako deleč peršlo. de so vsakteri zapel jivci iz ptujili dežel, ktere je doma ječa in elo siiiertna kazen čakala, na Poljsko vreli, ondi zavetje našli in sv. keršansko vero po svojih umišljavah tako prenarejali. de njih nauki nazadnje elo nič keršanskiga niso imeli, komaj de še vero v eniga lloga. Janez Laski, nevrrdiii sorodnik imenovaniga nadškofa in prošt v (ineznu. je b:I zdaj lutcranskiga. zdaj c\inglianskiga duha. in jc kakor svojo znajdho učil, de bi se Obhajilo le sede prejemalo. Franc L i sni a n in, domu iz otoka kor!u , je bil na Poljskim provincial in spovednik kraljice llone. zcue Sigismunda I. lira nje Lutro-v ih bukev pa je bilo njegovo vero omajalo in po-grezoval se jc od stopnje do stopnje v nar grozo-vitnisi zmote. Na svetovanje kalvina se je bil v (•enfu oženil, je bil na zadnje do socinian in sve-lovavcc prajsovskiga vojvoda Alberta. Ko jc bil izdal sv. katoliško vero in toliko ljudi zapeljal si jc kakor drugi Iskarjot. v I. I56JI sam sebi življenje vzel. (»rof Andrej tiorka jc podpiral kakor protestant mora v ske brate. Ilrugi prednik protestantov jc bil mogočni knez Miklavž Hadzivil. Njegovi 4 sinovi so pa se skesani spet v katoliško cerkev vcrnili. Pohujšanje popravljali so skerbno kupovali protestanske bukve (biblie). ki jih je bil njih oče ua svitlo dal, ter so jih sozigali. Od I. I55M so sc jeli socinian i na Poljskim močno razširjati. njih glavarji Leli in Faust Socin. Rlan-drata, Bernardin O hi no, so najdli na Poljskim per protestantih podporo, kako deleč dc je šla razdraženo*! in zaslepljenost krivovercov. *e vidi
iz tega, ko so v I. 1565 katoličani v Petrikavu mogli tožiti, dc je katoliškimi! duhovnu socinian elo per procesii nionštranco iz rok potegnil in sv. ho-stio z nogami potaptal! Ko je kralj Sigismund 11. Avgust 1572 umeri, so Lili skorej vsi plemenitniki protestanti. On je bil zadni iz Jagelouove rodo-vine. Pervi Jagelo, ki je bil iz ajdovske tamc kristjan, je bil, kakor bomo poznej per popisu Li-tvanije vidili, kraljestvo in cerkev k tako lepimu cvetu povzdignil; ta je pa obodvoje na pot pogube sprav il , ker je zmotam vso prostost perpustil. Stanovi, večidel protestanški, so sj odslej pravico perlastili, nove kralje voliti, kar je bilo vzrok vedniga nepokoja in na zadnje razpada Poljske derzave.
Razgled |»o kersanskiiti svetu.
Dunaj. Baron Oskar Keduitz. cilen zmed redkih keršanskih pesnikov, ki (udi v svojih pesmih kristjan ostane, si je od vlado na dve leti slovo sprnsil. dc bo v tihim miru na kmetih v posestvu „8chcllenburgu v Renskim Palatinatu ( Rheiupfalz), neko žaloigro (tragedio) dokončal.
Budejovicc. Visokočastiti škof V. Ji r si k so v razpisu do duhovstva perporočili, de naj v vsaki katoliški šoli bo podoba svetiga križa, ktera kaže otročji-ga Perjatla in učivno znamnje velike skrivnosti našiga odrešenja. Pot v šolo naj bo pot k Jezusu, po kterim edinim zamorerno k Očetu priti. Pokazanjc na Križarii-ga per učenju svete občutke zvikšujc in per molitvi pobožnost vžiga. Perporoče dalje petje dobrih pesem, ki naj se i/, šole na ibun in v cerkev razširijo, potlej, kolikor jc ie moč, de naj otroci vsak dan gredo k sv. maši. zunaj ojstrejši zime. Neka lažnjiva mehkužljiva človečnost (huinanitas~), h ktero sc dandanašnji tolikral izgovor dela. šolarje per nekoliko slabim vremenu od maše zderzali. naj se nikar v pravilo ne jemlje. Prejemanje svetili zakramentov, ako jc moč. naj se zgodi z nekako slovesnostjo, posebno pervo sv. Obhajilo: tinii nedeljski šolarji nai bi občinsko prejemali svete zakramente.
Dunaj. Tudi v Dunajski deželni jetnišnici so bili v drugi polovici uniga mesca inisjon napravili. Velik ie mende sad tega misiona: do titlO jetnikov jc skoz teli 8 dni pokoj vesti doseglo.
Iz 11 a 11 o v er a n s k iga. Seilanjc v ladarstvo katoliško cerkev veliko bolj podpira, kakor se je to kdej zgodilo. To sprii uje denar, ki ga je vladija za zidanje novih cerkva in za katoliške vradnije vnovič dovolila. Ravno tako se tudi v tem kraljestvu katoliška cerkev veči svobode veseli. kakor v druzih protestanških deržavah. kar se žc iz tega razvidi, dc tukaj ptuji redovniki duhovne vaje brez vse opovere imajo, kterih sc ljudstvo z velikim veseljem vdelezuje.
Iz Amerike. V kvebeku ima veliki škof slovito semenišč, v kterim jc lani SSOO učeneov bilo. Ičen-cov, ki so samo k poduku v semenišč hodili, je bilo šo več. Veliki škof jc že dolgo želel, za semeniše vse-ucilišne pravice perdobiti. Obcinil se je toraj k poglavarju. lordu Klgii u. ki je sploh proti cerkvi prav pravični, iu je prošnjo per anglikanskim vladarstvu podpiral. l'ne dni se je sporočilo, dc bo kraljica prošnjo u«lisala: in po tem takim bo katolicauam protivna anglikanska vladija napravo katoliškiga vscučiliša v kvebeku dovolila.
O. Ignaci Pavlanski f.lor špencerl je zdaj v Parizu: ni davno kar jc eno nedeljo v 4 cerkvah pridigal od molitve za spreobernjeiije Anglezov.
irt-tlnika l.ukn Jtr-r <» \itiir>\i /.mttjf. — /	.!•>•;■> f H'ti-tuK