S L O V E N S K A P E D A G O Š K A R E V I J A 228 maj, junij 2024 (dvojna številka) letnik XXXIV I www.didakta.si KOLUMNA mag. Barborič Vesel | ETOS USTVARJALNOSTI V NAJBOLJŠI ŠOLI V EVROPI Rutar | POSKOČNA ZDRAVA ŠKATLA Zelenjak | MREŽENJE DIJAKOV: »ZNAM OŽIVLJATI!« Čeh | Z ASERTIVNOSTJO DO BOLJŠIH ODNOSOV NA DELOVNEM MESTU Mlačnik | S TAVČARJEM PO POTI KULTURE Popović | ŠOLSTVO IN PRAVO mag. Petelin Uvodnik Vsebina POLETNA BREZSKRBNOST … V zadnjem tednu maja, ko pišem ta uvodnik, topel KOLUMNA Nazaj h koreninam ali zmagoslavje učne ure 4 veter počasi prinaša sladek vonj po poletju. V šolah mag. Darja Barborič Vesel se že vrstijo še zadnja ocenjevanja pred težko pri- čakovanim poletnim oddihom, matura že dodobra ŠOLA PRIHODNOSTI Etos ustvarjalnosti v najboljši šoli v Evropi 7 zaseda misli tistih srednješolcev, ki se bodo v leto- Dušan Rutar šnjem letu znašli pred življenjsko prelomnico, dalj- ši, sončni dnevi pa nas že razvajajo in uvajajo v čas USTVARJANJE TRAJNOSTNE PRIHODNOSTI Ustvarjalne delavnice na OŠ Trnovo ter dogodek 9 brezskrbnosti, lahkotnih oblek in kratkih hlač. Kot »Dam-Daš, se fino imaš« nagrada za dolgotrajni trud in uspešno zaključeno Petra Kos še eno šolsko leto bo prav kmalu napočil zasluženi Poskočna zdrava škatla čas, ko lahko uživate v preprosti lahkosti bivanja in Nives Zelenjak 13 večernem filozofiranju o smislu življenja. Otroci raziskujejo, kaj je mleko Katja Požar 19 Preden pa nastopita odklop in lenobno poležavanje na plaži, je prav, da svoje misli za trenutek usmeri- ŠOLSKA PRAKSA mo k času, ki prihaja. Tokratna številka vam prinaša Mreženje dijakov: »Znam oživljati!« 23 Branko Čeh navdihujoč nabor prispevkov, ki nudijo prostor za razmislek, kako ustvariti boljši jutri. Dr. Dušan Rutar Spodbujanje jezikovnih zmožnosti v vrtcu v svojem komentarju kot gonilno silo za šolo pri- Nataša Petrič 26 hodnosti predstavlja etos ustvarjalnosti, medtem MED TEORIJO IN PRAKSO ko Petra Kos in Nives Zelenjak v duhu vzgajanja za Stili ustvarjalnega reševanja problemov 30 boljšo prihodnost svoje učence že ozaveščata o po- specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Nastja Gomilšek membnosti trajnostnega. »Od zrna do kruha«: aktivno učenje v vrtcu Seveda pa brez močne skupnosti ne gre. To smo Mateja Novljan 35 doslej, upam, že ugotovili. Pomembnost medse- Razvijanje komunikacijskih spretnosti bojne pomoči v svojem prispevku izpostavlja Bran- dijakov zdravstvene nege s pomočjo umetne 40 ko Čeh, ki je svojim dijakom v sklopu nudenja prve inteligence, kot je ChatGPT mag. Sonja Slana pomoči omogočil možnost mreženja z bodočimi kolegi, mag. Jana Mlačnik pa se dotakne vloge ŠOLSKA TEORIJA asertivnosti v grajenju dolgotrajnih, korektnih od- Motivacija, lastnosti in znanja za vodenje 45 mag. Mojca Čeferin Kveder nosov med sodelavci v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Samoregulacija učenja pri učencih z učnimi težavami 51 Nuša Gruden Pred nami je torej najbolj lahkoten letni čas, čas brezskrbnosti in otroške zvedavosti, ki nas nago- Z asertivnostjo do boljših odnosov varja, naj življenje uživamo korak za korakom. Do- na delovnem mestu 55 mag. Jana Mlačnik seženega v letu je bilo več kot dovolj in napočil je trenutek, da se počasi, ob odsotnosti zunanjih sti- KULTURNO UDEJSTVOVANJE mulusov modernega vrveža, vrne vaš notranji mir S Tavčarjem po poti kulture 59 Andreja Popović – bodisi ob pomirjajočem zvoku šumenja valov in čofotanju po vodi bodisi v srži frfotanja barvitih me- Glasbena nadarjenost v otroškem tuljev, ki vam delajo družbo, medtem ko se »odkla- pevskem zboru 64 Tanja Bezgovšek pljate« v viseči mreži med drevesnimi krošnjami. Glasbena skrinja slovenskih ljudskih pesmi Obilico tople svežine, letenja nad oblaki z možgani Polonca Demšar 67 »na off« in nasvidenje do prihodnjega šolskega leta. ŠOLSTVO IN PRAVO Novosti pri nacionalnem preverjanju znanja 68 urednica revije Didakta, mag. Domen Petelin Jera Toporiš 3 Didakta KOLUMNA Nazaj h koreninam ali zmagoslavje učne ure mag. Darja Barborič Vesel Darja Barborič Vesel je magistrirana socialna pedagoginja, zaposlena na osnovni šoli kot učiteljica dodatne strokovne pomoči in svetovalna delavka. Zadnja leta sodeluje pri izvajanju študijskega programa Pedagoške fakultete. Občasno svetuje staršem ob vzgojnih zagatah ter predava sku- pinam staršev, vzgojiteljic in učiteljev. Posebej jo zanimajo teme avtentičnosti, asertivnosti in av- toritete, kompleksnosti človeka in preprostosti rešitev. Če se ji zdi kaj še posebej zanimivo, napiše članek, zadnje čase tudi zgodbe. Življenje si deli s soprogom, tremi hčerami in nemogočo psičko. Ljubi morje, filmske zgodbe, knjige vseh vrst in svojo kuhinjo. Pred nekaj dnevi smo dame različnih starosti po da je najboljše, kar lahko zbere genetika in družba, kosilu posedale na pomladnem soncu in klepe- ter vzpodbujen z infantilnostjo pubertete, prepo- tale. Beseda je nanesla na povprečje. Študentka zna svojo misel kot obči vrhunec civilizacije, ni nič med nami je omenila, da je slišala, da se povpre- kaj novega. To je nekaj, kar se je dogajalo od nek- čje rezultatov otrok na športno-vzgojnem kartonu daj, kar je razvojno in nujno. Kar je novo, ampak res dosledno poslabšuje in da se teža otrok povpreč- izum sedanje dobe, pa je, da naj bi takšno mnenje no zvišuje. Preden smo uspele pognati debato v štelo kot enakovredno. Po ključu »vsi smo enako- smer razprave, da so otroci pač preveč doma in se vredni, ergo, naša mnenja so enakovredna«. premalo gibajo, predvsem na prostem, je najmlaj- ša predstavnica – osmošolka – energično posegla Dodatna težava zame, kot učiteljico, je bila, da je vmes in povedala, da v njihovem razredu ni nihče osmošolka na moje vprašanje, kaj je povprečna zares debel. Priznam, da smo utihnile. Presene- sredina, mirno povedala, da je to ne zanima in da čene smo bile ne nad veleumnostjo njene izjave, se s tem ne bo ukvarjala. Bila sem ostra, priznam. temveč nad suverenostjo, s katero je dekle pred- Nisem povzdignila glasu, uporabe ostrine pa sem stavilo svojo ugotovitev. Ko ji je študentka odvrnila, vajena iz razreda. Pa sem jo vprašala, zakaj, če je da govorimo o povprečju, je mala dejala, da ve, saj ne zanima, govori o tem in ali kljub vsemu pozna je zato povedala, da noben ni resno debel. Ker smo kakšno uporabo povprečne vrednosti. In jo je, se- podporna in demokratična družba, smo ji ponov- veda jo je, zaključno oceno. Seveda. Ker ta pa mora no poskusile razložiti, da govorimo o slovenskem biti seštevek vseh ocen, podeljen s številom le-teh. povprečju, ne o njenem razredu. Še enkrat je odvr- To je znala povedati in kljub ugovoru vseh starej- nila, da saj to ve, zato je pa to rekla. V bistvu se je na ših, da se ocena ne zaključuje tako, se je le smejala pol posmehljivo zadrla name. Tako kot se mi pogo- in dejala, da seveda bi se morala. Da res učiteljice sto zgodi v šoli. In sem ji bolj ostro in avtoritativno včasih nekaj kombinirajo, a da se je pač treba skre- rekla, da naj se za začetek obnaša primerno in da gati, potem pa gre. ne dovolim tona, ki ga je uporabila. Prikazala je še eno prezentacijo tipičnega odnosa, ki ga pogosto Vse, kar je mala povedala, je bilo res in vse je bilo doživimo v šolah – zavijanje z očmi, rekoč, kako ob- narobe. Ošabna samovšečnost neznanja, kot sem čutljivi, da smo in da to nje sploh ne zanima. že zapisala, pač ni nekaj novega. Že tisočletja na- zaj se je z njo ukvarjal Sokrat, ko je ugotavljal, da Res me je pretreslo. Bila sem na prijetnem sobo- so s svojim znanjem najbolj zadovoljni tisti, ki ga tnem druženju, klepetale smo v večgeneracijski imajo bolj malo. Da si najbolj suveren, ko ne veš ženski družbici, ko si je najmlajša vzela pravico in mnogo več od niča. In mladi so na začetku svoje moč postavljati svoje videnje stvari na prvo mesto poti. Tudi misel, da »tisto, kar mi ni zanimivo, pač ni in pričakovala, pravzaprav zahtevala, da ga tudi po- pomembno«, ni nova. Novo pa je, da takšno misel trdimo. jemljemo resno, da je ne izzovemo in da se ji ne zoperstavimo. Nič posebnega, če smo iskreni. Da mladost, na- slovljena z narcisoidnostjo tistega, ki je pretežno Ko je osmošolki druga sogovornica le postavila iz- gledal in se nagledal le sebe ter bil ves svoj vek od ziv, naj – glede na to, da ve, kaj je povprečna sre- najpomembnejših odraslih (tj. družine) potrjevan, dina – vsaj približno izračuna oz. določi našo pov- 4 Didakta prečno starost, je deklica suvereno odgovorila, da dodatek kompleta učbenik in delovni zvezek, sem je najmlajša. Da res ne ve, kaj hoče od nje, in da se bila navdušena. Krasno, nekdo je učne cilje spravil ji takšno računanje zdi tudi čisto brez zveze. Name- v pregleden načrt! Namesto mene! Terna! Ko sem nila se je vstati in s telefonom v roki zapustiti »brez- začela delati po teh pripravah, pa se je izkazalo, da veznice«, ki jo soočajo z njeno nedoletnostjo. Kar učne ure v bistvu ni več. Vsaj tega, kar naj bi učna pa ji ni bilo všeč, ni bilo ugodno, jo je frustriralo in ura bila: dialog iskanja, znanja, dvomov. Soočanje z v skladu z zapovedjo sodobnega sveta se je takšni breznom vprašanj, grozljivostjo negotovosti in sve- situaciji želela umakniti. Nismo ji dovolile. Usedla tlobo besede, ki ve in ki vodi k vedenju. Soočanje, se je nazaj in govorile smo o šoli. Ker je v bistvu šlo ki ni nujno dosledno in vedno enako. Dialog zna- za šolo. Za smisel šole. nja, ki se včasih izmika in ga je težko ujeti in celo razumeti. Kaj šele ponovno in drugje uporabiti. Saj Ker zaključna ocena nikakor ne bi smela biti »pov- čar jezika ni v tem, da ga seciraš v abotnih nalo- preček«. Saj naj bi učitelj resnično imel nekakšno gah delovnega zvezka. Čar jezika je v spoznavanju svojo misel, katere ocene štejejo bolj, katere manj svetov, ki jih omogoča, četudi fizikalnih, kot v svoji in zakaj je temu tako. Mogoče celo pri posame- najnovejši knjigi Učna ura (2024) razpravlja italijan- znem učencu. Res je, da je sodobna slovenska šola ski filozof Massimo Recalcati. Po Franku Furediju vedno manj takšna. Da je birokratska uravnilovka in njegovi knjigi Zapravljeno (2016) ena redkih res prevzela pedagogiko in da učitelji nismo niti stav- inteligentnih in za učitelje koristnih knjig. Če se kali ne ponoreli. Nismo. Dopustili smo nastalo situ- Furedi ukvarja bolj s sistemom, pa je šel Recalca- acijo in to bo naša odgovornost, naš križ. Žebelj v ti korak dlje: posveti se pedagoškemu erosu par krsto pedagogike, ki smo se ji zavezali. excellence – učni uri. Res je, da za to, da osmošolka ne ve, kaj je povpreč- Vem, da se mnogi učitelji borijo za svoj poklic in na sredina, ni kriva in odgovorna le ona. V resnici svoje poslanstvo. Na misel mi prideta dva mlada smo krivi tudi mi, tako šolniki kot ostali odrasli, ki kolega. Eden sicer uči že skoraj desetletje, a glede mladim ne dovolimo odrasti in jih prepogosto dr- na povprečje je še mlad. Še vedno trdi, da je dobro žimo v nekakšni infantilni narcisoidnosti: »Super si plačan, da se cel dan zafrkava z otroki in da se ure in ni ti treba početi ničesar, kar ti ni všeč.« ukvarja z matematiko, svojo drugo najljubšo stvar- jo (prva je žena). Sitnosti dosledno ignorira ali jih Za birokratsko objektivnost učnih ur in ocenjevanj minimalizira. Živci mu popuščajo samo pri vsoti pač niso odgovorni otroci. Ko sem prvič uzrla s stra- obrokov kredita, saj pri treh otrocih, ženi na poro- ni založbe vnaprej pripravljene priprave, ki so bile dniški, njegovi plači in počasnosti napredovanj mi- 5 Didakta KOLUMNA sta govorni nastop in pisni test imela enako težo. Da ugovora na vzgojni ukrep v bistvu ni moč zdr- žati, ker vseh kuloarjev zakonov in pravilnikov pač ni moč pravilno razumeti in uporabiti. Saj niso niti dosledni niti za vse enaki. Saj se v družbi subjek- tivnosti tudi pravila in zakoni prilagajajo vsakokra- tni realnosti. In tako pridemo do točke, ko šola ne more izdati prvega vzgojnega opomina učencu, ki je na začetku šolskega leta uriniral v gorski iz- vir (pravi, da »za štos«), iz katerega so nekaj metrov niže drugi natakali izvirsko vodo v bidone. Ker da ni bilo postopnosti. In da za prvo kršitev naj ne bi bilo vzgojno dati tako nesorazmerno težke kazni. Da pa lahko in moramo delovati vzgojno in nare- diti vzgojni načrt dela z omenjenim učencem, ki pa noče sodelovati v tem načrtu, saj ni nič naredil narobe. Saj ga sploh nismo kaznovali. Tudi star- ši vzgojnega delovanja v IVN ne bodo podprli, saj nikjer v šolskih pravilih ni zapisano, da se ne sme urinirati v gorski izvir, piše pa, da je učenec lahko kaznovan za dejanja, ki so vnaprej določena kot predmet kazni. Ne bom nadaljevala, sem prepriča- na, da vsi vemo, o čem govorim. Tudi za to situacijo ni ne kriv niti odgovoren učenec, ki jo je s svojim neprimernim dejanjem povzročil. Mislim, da niso odgovorni niti starši, saj ni certifikata za razumno starševstvo. Sem pa prepričana, da je odgovor- na šola, ki ne opravi svojega dela. Delo so opravili sel na bolje plačano službo matematika ni samo kasneje – in ga še vedno delno opravljajo – ostali fantazija. Drugega pa sem spoznala letos. V bistvu učenci, vrstniki, ki njegovega dejanja niso razume- gre za še študenta, ki je nadomestil kolegico v PB. li kot triumf poguma, ampak kot »koji bedak« in Nihče drug se ni prijavil. Neukrotljive drugošolce je močno znižali njegov socialni status v razredu. s športnimi prijemi »poštimal« v dveh tednih. Ko- rakajo kot »armija« in obožujejo svojega učitelja. Verjetno se je v trenutni situaciji, če imamo res vo- Kazni za metanje hrane po jedilnici so rigorozne in ljo ostajati v šoli, resnično najbolj smiselno vrniti se takojšnje, smeh je v razredu vsak dan. Z drugimi nazaj k osnovi. K učni uri. Ko smo sami z otroki in si kolegicami se ne druži veliko, starši mu ne opore- mogoče celo res lahko dovolimo naučiti jih kaj ko- kajo pri ničemer. Seveda ne bo dolgo trajalo, je pa ristnega. Mogoče ne le zbirke podatkov, ki jih tako osvežujoče. ali tako lahko kadarkoli pridobijo na spletu, ampak bolj, kaj sploh vse to znanje je in predvsem, kaj z Učitelji se pogosto umikajo iz bitk, da ohranijo moč njim početi. Kot je učence vprašal kolega geograf: za tisto najbolj pomembno, za najbolj sveto stvar »Kako še lahko uporabiš atlantski tok za dvig go- pri učenju in poučevanju – učno uro. Trenutek, spodarske rasti na ekološki način?« Ali kot slavistka zaradi katerega smo v šolah. Ko lahko učence po- vztraja pri učenju poezije na pamet in to imenuje peljemo po vijugah vedenja, jih izbezamo iz cone »kopel besed«, ki jih ne moreš začutiti in zares do- udobja neznanja in nezanimanja in jih vržemo v živeti, dokler nisi potopljen vanje. brezna novega ter ujamemo ob okruških vedenja. To je učna ura, ki jo želimo, in trenutki, zaradi kate- Mogoče je pa res ravno učna ura kot osnova tisti rih ima naš poklic smisel. radikalni odgovor učiteljev in prava točka našega vpliva. Ko bomo tudi z vso radovednostjo in peda- Včasih nam celo uspe. Včasih pa mogoče tudi ni goškim erosom srečali naše učence, jim predstavili več vredno, saj nas veliko, neizmerno veliko stane. nujo neznanja in praznine ter začeli z njimi graditi Efekta pa ni videti. Kot pri prej opisani osmošolki, poti vedenja in veselja do tega. In prehiteli še šol- ki kljub vsem našim besedičenjem zelo dobro ra- sko oblast, ki menda resno razmišlja o ukinitvi sis- zume, da ocena ni sporočilo o učiteljevem videnju tema točk za vpise na srednje šole in upoštevanju njenega znanja, temveč namesto tega zgolj pripo- NPZ. Si predstavljate, da bi ocena bila »samo« spo- moček, ki odpira vrata na srednjo šolo. Zaveda se, ročilo učitelja o prikazu učenčevega znanja. Ka- da učitelj ob resnem trku glede zaključne ocene kšna radikalna misel! Se že veselim. Resnično se. V ne bo mogel ignorirati povprečne sredine in bo- tem trenutku … poletja. 6 Didakta ŠOLA PRIHODNOSTI Etos ustvarjalnosti v najboljši šoli v evropi Dušan Rutar Kaj je narobe, če učenci mirno, tiho, disciplinirano, urejeno, potrpežljivo in v pravilnih telesnih položajih dolge ure vsak dan sedijo v šolskih klopeh in brez prekinjanja poslušajo učitelja, ki jim predava in tako prenaša bolj ali manj abstraktno in od njihovega resničnega življenja odtu- jeno znanje, za katerega velja nekakšen konsenz, da je trenutno najbolj v veljavi? Vse. Zakaj? Najprej zato, ker je etos ustvarjalnosti v realnem Izsledke številnih študij o delovanju dobrih šol, nare- vsakdanjem življenju dokazano veliko boljši za jenih v zadnjih nekaj letih na različnih koncih sveta, človeka, za njegovo dobrobit ali dobro počutje, da lahko predstavimo še nekoliko drugače. V dobrih ne govorimo še o blagostanju (angl. well-being), šolah dajejo prednost kultiviranju digitalne in me- kot pa poslušanje učiteljev, ki se gotovo spoznajo dijske pismenosti, socialnih veščin, dobrih odnosov, na svoj predmet, in strah pred možnostjo, da bi jih pravičnosti in sočutja (De Souza idr. 2019; Thomas povprašal, kako vedo, da vse to, kar predavajo, res idr. 2018; Rodriguez idr. 2020). vedo, in se nato z njimi še pogovarjal, kajti čisto mogoče je, da najnovejša znanstvena spoznanja Nekateri načrtovalci šolskih politik v najbolj razvi- že nasprotujejo temu, kar predavajo. Etos ustvar- tih državah sveta so tako že pred nekaj leti sprejeli jalnosti temelji na občutku svobode, tako učitelje- znanstvena spoznanja o naravi učenja ter ugotovili, ve kot učenčeve, ter na kultiviranju dvoma, kritič- da je najboljše izhodišče za prenovo šolskih pred- nega razmišljanja in neformalnih, ustvarjalnih od- metov in preoblikovanje učnih načrtov za priho- nosov med učitelji in učenci, zaradi katerih se vsi dnost premik od tradicionalnih šolskih predmetov, dobro počutijo in se ob priložnosti celo pohvalijo, določenih s kurikulumom, premik k razvijanju in h kako dobre medsebojne odnose, temelječe na krepitvi kompetenčnih področij. Znanost je prepo- vzajemnem zaupanju, imajo. A pojdimo po vrsti. znala štiri ključna področja: Že dolgo je jasno, da imajo najboljše šole nekate- 1. predmetno specifične kompetence, med kateri- re značilnosti, po katerih se razlikujejo od drugih, mi izstopata samoreguliranje in metakognicija; ne tako dobrih šol. Značilnosti je več, najnovejše 2. usposobljenost za učenje; znanstvene raziskave (Demie 2023; Pashiardis in 3. usposobljenost za komuniciranje, odnose in so- Johansson 2021) pa potrjujejo, da vse bolj izsto- delovanje; pajo te: 4. usposobljenost za raziskovanje in ustvarjanje. • inovativne metode poučevanja namesto tra- dicionalnih predavanj in suhoparnega pre- Ugotovimo lahko, da poučevanje vsebin posame- našanja znanja, ki ne pritegne učencev in ne znih predmetov ni dovolj za razvijanje naštetih kom- spodbuja globljega učenja; petenc, kar pomeni, da potrebujemo nove pristope • zagotavljanje realnih učnih izkušenj, poveza- k poučevanju in učenju. nih z zahtevami sodobnih delovnih mest; • razvijanje kritičnega razmišljanja, inovativne- Estonske šole ga in ustvarjalnega reševanja problemov; V nadaljevanju si zato ogledamo, kako zapisano • uporaba najnovejših digitalnih orodij za izbolj- udejanjajo v najboljši šoli v Evropi, kot jo imenujejo šanje poučevanja in učenja; (Saner 2024). Trenutno ni tako pomembno, ali je • kultura sodelovanja za spodbujanje občutka zares najboljša ali morda ni, o tem se bodo gotovo skupnosti in skupne odgovornosti; kresala mnenja. Kar je zares pomembno, pa je, da t. • prilagojeno ali personalizirano učenje, ki i. »najboljša šola v Evropi« dokazuje, da ni treba ve- ustreza individualnim potrebam in sposob- dno znova odkrivati tople vode, saj nekatere zadeve nostim otrok; poudarjanje pomena učenja t. i. v šolah preizkušeno delujejo in dajejo zares dobre mehkih veščin (npr. kakovostni odnosi, timsko rezultate. delo, sočutje); • krepitev dobrega počutja (angl. well-being) in V članku z naslovom Zakaj ima Estonija najboljše duševnega zdravja; šole v Evropi (Saner 2024) preberemo, da ni zelo tež- • različni načini ocenjevanja in zagotavljanje ko postati dobra šola, čeprav si bil kot država dolga konstruktivnih povratnih informacij učencem; leta žrtev sovjetskega avtoritarnega režima, če s so- • močna vključenost staršev. mišljeniki resno premisliš nekaj dobrih idej, preizku- 7 Didakta ŠOLA PRIHODNOSTI šenih v praksi in potrjenih z znanostjo, nato pa jih doktorate, bili pa bi tudi zelo dobro plačani – na pri- udejanjaš v praksi. Sprehodimo se torej skozi zače- mer tako kot zdravniki, sodniki ali celo poslanci? tne ideje o najboljši šoli v Evropi. Sklepna ugotovitev Če hočeš napredovati in uspevati v sodobnem Etos ustvarjalnosti v šolah pomeni spodbujanje svetu, moraš biti pameten. Zelo dobro in koristno je ustvarjalnosti in zmožnosti vsakega učenca, da se zato staviti na šolo in jo narediti čim boljšo, saj v njej ne razvija kot družbeno konformistično bitje, tem- vsakdo preživi veliko let svojega življenja in se tam več da odkriva notranje sile in zmožnosti za subjek- uči. Naj se torej v šolah otroci in mladi učijo biti – pa- tivacijo, da se ne boji biti drugačen, da ga drugač- metni. Taka je začetna zelo preprosta ideja Estoncev. nost izziva kot duhovno bitje, ki se zaveda pomena kritičnega razmišljanja, ohranjanja zvestobe resnici In biti pameten ne pomeni, da dolga leta tiho kopi- oziroma proceduram resnice, nikoli zares končane- čiš informacije in znanje, ki ga prenašajo učitelji, se ga raziskovanja sveta in kultiviranja sočutja. cele dneve učiš, zlasti na pamet, tekmuješ za dobre ocene, od katerih itak kaj šteje zgolj petica, nato pa Vse to odkrivamo v samem jedru človeške narave, večino naučenega v kratkem pozabiš. Ker smo že prepoznavamo kot najboljše zmožnosti človeških pametni, znamo dosti bolje, zlasti pa se zavedamo bitij, ki omogočajo preživetje. Biti pameten zato pomena socialne in čustvene inteligentnosti za člo- zajema kultiviranje čustvene inteligence, ustvarjal- vekov osebnostni, duševni in duhovni razvoj, za do- nosti in domišljije, jezika in komunikacije, socialne bre medsebojne odnose, dobro počutje in blagosta- povezanosti in skupnostne skrbi, radovednosti in nje (angl. well-being). čudenja, empatije in sočutja, odpornosti in prilago- dljivosti, duhovnosti, ustvarjanja pomena in smisla, Druga ideja: enakost. Kaj, če bi naredili tako šolo, samoizražanja, ranljivosti in nepopolnosti. da bi imeli vsi otroci v njej zagotovljeno brezplačno šolsko kosilo? To je zelo praktična zadeva, pravijo v estonskih šolah, je pa tudi ideološka, kar sploh ni sla- bo. Socialno in družbeno enakost seveda dosegamo in krepimo tudi na drugačne načine, ki pa niso pred- met tega zapisa. Tretja ideja: samostojnost oziroma avtonomija. Mislimo tako na samostojnost otrok kot na samo- stojnost šol in učiteljev, ki jim ni treba predpisati čisto vsakega koraka ter določiti, kaj smejo in česa ne smejo narediti v svojih razredih, katerega učne- ga načrta se morajo držati kot pijanec plota, da že Viri in literatura Benninga, J. S., Berkowitz, M. W., Kuehn, P., Smith, K. (2006): Cha- sredi septembra rečejo učencem, da zaostajajo za racter and Academics: What Good Schools Do. Phi Delta Ka- omenjenim kurikulumom in da morajo hiteti z je- ppan, 87(6), 448-452. https://doi.org/10.1177/003172170608700610 Demie, F. (2023): Tackling educational inequality: Lessons from manjem snovi, kot se reče. Biti pameten je namreč London schools. Equity in Education & Society, 2(3), 243-266. zelo tesno prepleteno s samostojnostjo in z ustvar- https://doi.org/10.1177/27526461231161775 De Souza, A. M. C. idr. (2019): The Relationship Between Soci- jalnostjo. Lahko sicer postaneš pameten, toda če si al Skills and Academic Achievement. Journal of Educational vedno znova nekomu podrejen, zlasti ljudem, ki niso Psychology, 111(3), 531-544. Eisenschmidt, E., Kumpas-Lenk, K., Vanari, K., Arus, H., Ivanova, toliko pametni, kot si sam, zna biti v življenju, ne le v K. (2024): Fostering Collaborative School Improvement in Esto- šoli, zelo frustrirajoče in neprijetno, predvsem pa je nian Schools. Journal of School Leadership, 0(0). https://doi. org/10.1177/10526846241245085 to sila neučinkovito. Pashiardis, P., Johansson, O. (2021): Successful and effecti- ve schools: Bridging the gap. Educational Management Administration & Leadership, 49(5), 690-707. https://doi. Četrta ideja: digitalna pismenost in kreativnost. Vsi org/10.1177/1741143220932585 učenci in učitelji se zato v estonskih šolah posveča- Rodriguez, J. M. idr. (2020): The Impact of Digital Literacy on Stu- dent Learning. Journal of Educational Computing Research, jo umetnosti in uporabljajo najsodobnejše digital- 57(4), 531-546. ne tehnologije. Čisto nič ni zato narobe, če se učiš Weale, S. (2022): ‘It’s not just childcare’: Focus on early years edu- cation sets Estonia apart, The Guardian. Dostopno na: https:// kuhati, se pogovarjati o filmih, programirati robota www.theguardian.com/education/2022/nov/05/estonia-focus- in se pri tem pogovarjati še z umetno inteligenco. -early-year-innovative-kindergarten-highest-performer-interna- tional-education-ranking, 24. 5. 2024 In če to počneš timsko, se pri tem učiš razumnega Saner, E. (2024): Free lunches, brain breaks and happy teachers: reševanja kompleksnih problemov in učinkovitega why Estonia has the best schools in Europe, The Guardian. Do- stopno na: https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2024/ komuniciranja, toliko bolje. mar/27/free-lunches-brain-breaks-and-happy-teachers-why- -estonia-has-the-best-schools-in-europe, 24. 5. 2024 Syeed, E. (2022). The Space Beyond Equity: A Blueprint of Radical Peta ideja je še eno vprašanje: vprašanje vrednosti Possibilities in School Design. Educational Policy, 36(4), 769-795. učiteljskega poklica. Kaj, če bi bili učitelji visoko iz- https://doi.org/10.1177/08959048221087207 Thomas, K. W. idr. (2018): The Effects of Compassion Training on obraženi, številni bi imeli znanstvene magisterije in Student Well-being. Journal of Positive Psychology, 13(5), 531-544. 8 Didakta USTVARJANJE TRAJNOSTNE PRIHODNOSTI Ustvarjalne delavnice na OŠ Trnovo ter dogodek »dam-daš, se fino imaš« Petra Kos, učiteljica nemščine, OŠ Trnovo Na Osnovni šoli Trnovo dajemo velik poudarek ustvarjalnosti, ki je tudi ena izmed petih vred- not naše šole. Z učenci veliko ustvarjamo, saj jim želimo približati čut za estetiko, svet okoli nas, občutek zase in za sočloveka, za skupnost in nenazadnje za okolje. Vse to in še druge vrednote ter cilje smo združili v ustvarjalnih delavnicah na temo podjetništva, ki jih zadnja leta organ- iziramo za učence osmega in devetega razreda. Uvod Podjetništvo Na naši šoli nam je zelo pomembno, da je šola lepo Učitelj tehnike in tehnologije je leta 2019 začel z urejena, da učence vzpodbujamo k ustvarjalnosti zdaj že tradicionalno organizacijo ustvarjalnih de- in estetiki in da se šola ob različnih priložnostih lavnic na temo podjetništva za učence osmega in odene v različne odtenke in tematike. devetega razreda naše šole. Tako vsako leto poskrbimo za aktualne razstave na prvi šolski dan, za novoletno druženje, za dan od- Pod organizacijo učitelja tehnike sva se timu ve- prtih vrat, za vse kulturne dneve, aktualna tekmo- dno priključila še učitelj računalništva in jaz kot vanja in prireditve, konec šole in podobno. Vsa šola odgovorna za ustvarjalni, estetski ter prodajni del. takrat zasije v isti tematiki, pod vodstvom učitelji- Ustvarjalne delavnice so zastavljene tako, da se ce likovne umetnosti izdelamo celostno podobo, prijavljeni učenci udeležijo dvodnevnega tabora v izberemo barvne odtenke in uredimo vse kotičke Fiesi, kjer se poizkusijo v podjetništvu. šole ter morebitno sceno na odru v primeru nasto- pa. Pred epidemijo koronavirusa smo žal izvedli le en tabor, leta 2019, nato pa s podjetništvom nadalje- Ker sem vsako leto del tega ustvarjalnega tima, vali v obliki tabora leta 2022 in 2023, ko smo podje- sem bila počaščena, da sem bila povabljena tudi v tniške delavnice ter popoldanski dogodek »Dam- skupino za podjetniške delavnice, ki jih za učence -Daš, se fino imaš« organizirali kar v šoli. organizira učitelj tehnike in tehnologije. Tabor 9 Didakta USTVARJANJE TRAJNOSTNE PRIHODNOSTI Marca 2019 se je skupina dvajsetih učencev in treh bredlo v dolgove, je poskrbela ekipa ekonomistov, učiteljev odpravila na podjetniški tabor v Fieso, kjer ki so izvedli tržno analizo ter iz fiksnih in variabilnih smo skupaj preživeli petek in soboto. stroškov izračunali minimalno ceno naših izdelkov. Tabor je bil zastavljen tako, da učenci ustanovijo Delo smo zaključili v soboto dopoldne v Piranu, svoje podjetje, kar pomeni, da določijo ime pod- kjer smo prodali vse izdelke ter zaslužili ravno do- jetja, postavijo spletno stran, predvidevajo stroške volj, da smo si vsi privoščili kepico sladoleda. podjetja, se lotijo priprave izdelkov za prodajo (ti- skali smo 3D nakit), raziščejo trg, izdelajo dovolj Leta 2022 smo ponovno izpeljali podjetniški tabor izdelkov, jih lično zapakirajo, pripravijo prodajno v Fiesi, na enak način kot leta 2019. Tabora se je mesto, znajo nagovoriti stranke, znajo ravnati z za- udeležilo podobno število učencev in učiteljev, služenim denarjem, skratka prava odrasla dejanja. program je bil zelo podoben programu iz leta 2019. Seveda so pa bili učenci drugi, situacija dru- V petek dopoldan smo si v Kopru najprej ogledali ga, tako da so nastali popolnoma drugačni izdelki, majhno, vendar zelo uspešno podjetje, ki se zelo nastala je drugačna spletna stran, vzdušje je bilo hitro širi v svet. Začeli so z le nekaj zaposlenimi v drugačno, podjetje je dihalo v drugačnem ritmu, lastni garaži, zdaj pa kot uspešen start-up žanjejo vendar enako prijetno kot vedno. Naše podjetje je uspehe po vsem svetu. Našim učencem so pred- šlo v korak s časom in odprlo tudi svoj Instagram stavili svoje začetke, jim pokazali današnje prosto- profil, ki je samo pospeševal tudi našo online pro- re in svoje delo ter nas prijazno pogostili. dajo. In to tako zelo, da smo s prodajo nadaljevali še po vrnitvi v šolo. Nadaljevali smo z obiskom Kopra, kjer so učenci raziskali trg ter preverili, kakšen nakit in po kakšnih V program smo dodali še obisk uspešnega pod- cenah se najbolje prodaja. jetnika, katerega rast podjetja se strmo stopnjuje. Predstavil nam je svoje delo in dokazal, da so po- Opremljeni z novimi izkušnjami in znanjem smo gum, znanje, vztrajnost in kanček sreče pri podje- v CŠOD Breženka v Fiesi lahko začeli z delom. tju ravno tako pomembni kot dobra ideja. Ustanovili smo svoje podjetje za izdelavo nakita in ga tudi poimenovali. Skupina učencev je najprej Z obeh taborov smo se vrnili polni znanja, izkušenj, skicirala na desetine različnih kosov nakita, ekipa prijetnih trenutkov ter zavedanja, da gresta znanje računalničarjev je skice pretvorila v 3D modele in in učenje zlahka skupaj z zabavo, če sta prisotni jih s pomočjo 3D tiskalnika natisnila. Nato smo delavnost in ustvarjalnost. nadaljevali s sestavljanjem nakita, pripravili lično embalažo, prodajne kotičke ter se počasi lotili pro- Delavnice daje na plaži v Fiesi. Prodajni ekipi sta se pridružili V letu 2023 je organizator in avtor ideje o podje- še dve učenki, ki sta prodajo pospremili z igranjem tništvu, učitelj tehnike in tehnologije, dogodek na ukulele in flavto. Hkrati s to ekipo je druga eki- dvignil na višjo raven ter k dvodnevnemu delu s pa fotografirala izdelke, izdelala logotip podjetja prijavljenimi učenci dodal dogodek s starši, Šol- ter postavila spletno stran podjetja, kjer ni manjkal skim skladom ter vsemi učenci in zaposlenimi OŠ niti promocijski video. Da naše podjetje ne bi za- Trnovo v popoldanskem času pred šolo. 10 Didakta Tokratne dejavnosti smo izpeljali kar na šoli, prav nimi zelišči, peka kruha), pa pri izdelavi spletne strani, tako v petek in soboto, zato jih imenujemo delav- Instagram profila ter pri oblikovanju besedil in pro- nice in ne tabor. Prav tako se je spremenil koncept grama za popoldanski dogodek. našega podjetja, kajti tokrat nismo več izdelovali in prodajali nakita, temveč smo se posvetili novi, zelo Ker je za organizacijo takšnega dogodka zelo po- aktualni temi. membna tudi reklama, smo veliko časa posvetili tudi vabilom. Izdelali smo lične plakate, ki smo jih opre- Bili smo mnenja, da sta trg in naše življenje prepolna mili celo s QR kodo, ki je ljudi povezala z vabilom ter vseh mogočih izdelkov, da se premalo posvečamo programom dogodka na spletu. Druga QR koda je okolju in druženju med generacijami. Avtor ideje, ki naše mlade obiskovalce vodila do Instagram profila, je prav tako član Šolskega sklada, se je tokrat povezal kjer se je reklama za naš dogodek širila s svetlobno s starši člani Šolskega sklada. Združili so se v ideji, da hitrostjo. bi učenci ustvarjali iz starih odpadnih materialov, da bi ustvarjali kaj, kar bi pripomoglo k boljši družbi, da Na delavnicah je za nas pripravila kratko predavanje bi sodelovali tudi s starši in nenazadnje tokrat ne bi tudi gospa Nika Veger, mami ene izmed sodelujočih zaslužili le za kepico sladoleda, temveč so bile delav- učenk, ki nam je kot pionirka organizacije trajnostnih nice namenjene organizaciji dogodka, kjer se je zbi- dogodkov predstavila trajnostni način organizacije ralo prispevke za Šolski sklad, torej za šolo. dogodka. Želeli smo namreč izpeljati dogodek, ki ne bi bil obremenitev za naše okolje, zato smo veliko Ampak o dogodku malo pozneje. Najprej smo se poudarka dali tudi embalaži, posodi in ostalim pri- prijavljeni učenci in trije učitelji na šoli družili v petek pomočkom, ki niso bili za enkratno uporabo, ampak do večera ter v soboto do popoldneva, dokler nismo smo posodo sproti pomivali, embalažo se je dalo po- zaključili z vsemi obveznostmi. Prednost delavnic novno uporabiti, za smeti pa smo poskrbeli skupaj. na šoli je bila tudi ta, da so nam na pomoč priskočili tudi nekateri drugi učitelji, ki so z veseljem prevzeli Gospa Veger se nam je pridružila tudi pozneje na kakšno dejavnost z učenci. dogodku, kjer je pomagala pri pripravi dogodka ter obiskovalcem ponudila več svojih spretnosti. Namen dvodnevnega druženja je bil spodbujanje k razmisleku o bolj trajnostnem načinu življenja. Učen- Čeprav tokratne aktivnosti niso potekale izven šole na ci so se najprej izobraževali, brali članke, si ogledovali taboru, smo se učenci in učitelji prav tako povezali, saj posnetke ter poslušali predavanja, nato pa so sesta- smo skupaj preživeli veliko časa, si skupaj pripravljali vili načrt, kako bodo pripravili trajnostni dogodek za malico in kosilo, kuhali kavo, pomivali posodo, sesta- učence, starše in druge obiskovalce. vljali nakit, kuhali sirupe, pekli piškote in kruh, risali ter tipkali, stiskali »všečke« na telefonih, se zabavali Delo so si razporedili in začeli. Nekateri so izdelovali ter bili zelo veseli pomoči drugih učiteljev in staršev. plakate oziroma vabila, drugi EKO izdelke (nastalo je veliko izdelkov za prodajo iz odpadnega materiala: Kot vedno pri organizaciji takšnih dogodkov smo obeski, uhani, prstani …), spet tretji so pomagali pri tudi na teh delavnicah dokazali, da so učenci željni pripravi pijače (bezgov, metin, melisin sirup) in hrane ustvarjanja in druženja z učitelji, le prisluhniti jim mo- (nabiranje zelišč, priprava skutnih namazov z nabra- ramo in jim dati priložnost. 11 Didakta USTVARJANJE TRAJNOSTNE PRIHODNOSTI Polni znanja, idej in dobre volje smo vikend zaklju- čili z odštevanjem dni do našega dogodka, ki je sledil en teden po naših delavnicah – izveden je bil takoj naslednji petek. Dogodek »Dam-Daš, se fino imaš« Le en teden po zaključenih delavnicah je sledil do- godek »Dam-Daš, se fino imaš«, ki smo ga orga- nizirali v petek v popoldanskem času na šolskem dvorišču. Dejavnosti, material in načrti so bili pripravljeni, potreben je bil le še kak sestanek z učenci, udele- ženci delavnic ter starši, ki so se priključili organi- zaciji dogodka. Zelo smo hvaležni staršem, da so prevzeli finanč- ni del ter na dogodek prinesli natisnjene QR kode, POS terminal ter ogromno steklenico za zbiranje kovancev. Učenci pa so poskrbeli za lične škatle za prostovoljne prispevke, ki so bile postavljene na vseh stojnicah in drugih vidnih točkah prireditve. In najbolj bistveno? Ob vsem tem so nove ideje kar Tako so lahko obiskovalci na dogodku prispevali švigale po prostoru. Zakaj kupujemo nove pustne prostovoljne prispevke na več različnih načinov. kostume, zakaj se ne dobimo pred šolo na menjavi Zbrana sredstva smo po koncu prireditve prešteli kostumov? Zakaj naši učenci ne izvajajo koncer- in jih z velikim veseljem namenili Šolskemu skla- tnih vaj pred šolo? Zakaj ne bi še česa nabavili za du. Z zbranimi sredstvi je šola nabavila opremo za boljše počutje učencev? Zakaj se ne bi kmalu spet šolske avle, ki učence kar vabi k druženju in načrto- tako dobili? vanju prihodnjih ustvarjalnih dogodkov. K prijetnemu vzdušju je pripomogla tudi šolska In kaj vse smo obiskovalcem ponudili? maskota, Zmajček Trma, ki nas je obiskal na do- Na prizorišču je bilo postavljeno veliko število stoj- godku. nic (šolskih miz), ki smo jih udeleženci delavnic lič- no opremili, nanje postavili škatle za prostovoljne Z idejami je bilo treba prekiniti, ko sta bila na vrsti prispevke, lep plakat z naslovom stojnice, poskrbe- pospravljanje prostora in štetje denarja. Tudi tukaj li za naraven dekor stojnice in določili odgovorne smo se združili učenci, starši in učitelji. učence na stojnici. Zaključek Nato so se stojnice začele polniti z različno ponud- Polni vtisov in dobre volje smo odkolesarili proti bo. Obiskovalci so se lahko posladkali na stojnicah domu. Ja, tudi pri prevoznih sredstvih smo mislili s palačinkami, vaflji, jabolčnim zavitkom ter ostali- na okolje in obiskovalce na prireditev povabili peš mi sladkimi prigrizki. Ponudba je zajemala tudi do- ali s kolesi. mače zeliščne sirupe ter skutine namaze z zelišči. Pa še nekaj vas verjetno zanima za konec: ja, res je Na ostalih stojnicah so obiskovalci lahko izmenjali nekaj stvari ostalo na stojnicah. Knjige in igre, ki so oblačila, knjige, igrače in družabne igre. Obiskoval- ostale, smo z veseljem razdelili po učilnicah naše ci so lahko stvari samo prinesli, zamenjali ali jih za šole, kjer so dobile nove lastnike – učence. simbolični prispevek vzeli in odnesli domov. Res je, da smo idejo in glavno organizacijo dogod- Prav tako smo obiskovalcem nudili poslikavo obra- ka izvedli učitelji, vendar brez pripravljenosti učen- za in popravilo koles, skirojev, rolk in ostalih podob- cev in velike požrtvovalnosti njihovih staršev takšni nih prevoznih sredstev. dogodki ne bi bili tako kvalitetni. Ni se težko lotiti takšne organizacije, če so učenci vaše šole ustvar- Na športnem igrišču se je zbrala mladina skupaj s jalni, vedoželjni, delovni, srčni in sodelovalni. starši in odigrala par iger z žogo, nekaj mladih glas- benikov nam je privoščilo krajši koncert, vsi pa smo Učitelji pa že kujemo nove ideje in načrtujemo ide- veselo pohajkovali ob stojnicah, se okrasili z novim jo podjetništva širiti tudi izven meja Slovenije ter jo nakitom, si privoščili poslikavo obraza in se nasta- v sklopu mednarodnega projekta Erasmus+ pred- vljali pred ogledali ob pomerjanju novih oblačil. staviti tudi v tujini. 12 Didakta Poskočna zdrava škatla: kako v razred vnesti zabavno minutko za zdravje? Nives Zelenjak, pedagoginja, šolska svetovalna delavka, Osnovna šola Mengeš Na OŠ Mengeš ima vsak oddelek svojega predstavnika zdrave šole, t. i. »zdravošolca«, s ka- terim se pripravljamo na izvajanje načrtovanih vsebin. Ena od aktivnosti je na naši šoli še posebej priljubljena, tako s strani zdravošolcev, ker uživajo kot izvajalci, kot s strani učencev udeležencev. Gre za poskočno zdravo škatlo. Izdelali smo jo z namenom promocije zdravja in zdrave šole – kot minutko za zdravje v času pouka. Poskočna zdrava škatla je sicer navadna kartonasta škatla, dovolj velika, da je vidna in da lahko vanjo shranimo pripomočke, ter hkra- ti okrašena, da pritegne pozornost. Vsebuje navodila in pripomočke za dejavnosti na temo gibanja, prehrane in duševnega zdravja ter spodbuja zdrav življenjski slog. Učitelju ne vzame veliko časa, a kot element aktivnega odmora v učnem procesu pripomore k zmanjševanju sedečega načina poučevanja, spodbuja povezovanje med učenci, ustvarja pozitivno vzdušje v razredu ter posledično izboljša učno učinkovitost. Ključni pojmi: poskočna zdrava škatla, zdrav ži- proste glede navodil in izvedbe (časovna omeji- vljenjski slog, izvajanje dejavnosti v času pouka. tev izvedbe ter učenci v vlogi izvajalcev). • Pripravimo pisna navodila za aktivnosti, da jih UVOD lahko izvajalec prebere, pa tudi zato, da so zbra- Šola je okolje, ki s svojim delovanjem, učnimi ak- na in shranjena za nadaljnjo uporabo. tivnostmi, medosebnimi odnosi, klimo in celotnim • Pripravimo oz. izdelamo pripomočke za izvedbo okoljem nudi priložnosti za promocijo zdravja oz. aktivnosti. zdravega življenjskega sloga. Strokovni delavci • Pripravimo evidenco izvedbe (oddelek, dejav- smo pri izbiri načinov skrbi za zdravje lahko avto- nost). nomni, ustvarjalni in izhajamo iz razvojnih potreb učencev. Otrokom in mladostnikom tako zago- Ko imamo škatlo izdelano in gradiva za aktivnosti tavljamo raznolike priložnosti za ozaveščanje o pripravljena, se naslednje šolsko leto posvetimo pomenu zdravja in celostnega dobrega počutja. samo še izvedbi, po potrebi dodajamo oz. spremi- Naša dolžnost je, da jih na različne načine ozave- njamo aktivnosti. ščamo o zdravju, tako telesnem kot duševnem, o pomenu gibanja, spanja, zdrave prehrane, sprosti- SEZNANITEV UČITELJEV tve, pozitivne naravnanosti, skrbi zase. Zdrav otrok Pomembno je, da so z vsebino in s potekom dejav- je zadovoljnejši in učno uspešnejši, zdravje je na- nosti seznanjeni tudi učitelji – razredniki, saj so pri ložba, za katero si mora prizadevati vsaka šola. S izvedbi izjemno pomembni, pomembno je spo- tem namenom delujemo tudi v okviru zdrave šole štovati njihovo avtonomijo vodenja razreda. in dejavnost poskočna zdrava škatla je ena od ak- tivnosti v mozaiku ozaveščanja o zdravem življenj- Razrednike vsako leto znova prosim, da potrdijo in- skem slogu. teres za obisk škatle v svojem razredu. Razumem, da škatla na neki način tudi zmoti učni proces (kot IZDELAVA POSKOČNE ZDRAVE ŠKATLE ga seveda hkrati obogati), in želim, da imajo razre- • Potrebujemo kartonasto škatlo velikosti 60 cm. dniki možnost, da se sami odločijo in presodijo, ali • Škatlo pobarvamo, nanjo nalepimo napis (po je dejavnost primerna za njihov oddelek (občasno eno besedo na vsako stranico). V mojem pri- npr. sporočijo, da določen teden ne želijo obiska meru smo za izdelavo napisa, slike jabolka (sim- škatle, ker imajo ocenjevanje znanja ali tehniški bol telesnega zdravja), kapljice (simbol vode, dan, da pa so zainteresirani kak drug teden). življenja) in zvezde (simbol duševnega zdravja) uporabili penasto gumo. Razredniki namreč »odprejo vrata« za možnost kva- • Na telefon posnamemo uvod (naveden v nada- litetne izvedbe dejavnosti, oni izrečejo dobrodošlico ljevanju). zdravošolcu, ko sredi dneva »prikoraka« v razred z • Snujemo ideje za aktivnosti. Na naši šoli smo veliko škatlo in »zmoti« učni proces, po potrebi po- si jih nekaj izmislili sami, nekaj smo si jih »izpo- magajo zdravošolcu pri izvedbi, s svojo naklonjeno- sodili« od drugih virov. Aktivnosti naj bodo pre- stjo pripomorejo, da je naša dejavnost uspešna. 13 Didakta USTVARJANJE TRAJNOSTNE PRIHODNOSTI Zato sem opis dejavnosti predhodno posredovala PRVI OBISK POSKOČNE ZDRAVE ŠKATLE učiteljem (in navedla, da aktivnosti lahko izvajajo Ko zdravošolec prvič prinese škatlo v razred, mora tudi ob drugih priložnostih) in se jim zahvalila za učence presenetiti, razveseliti, motivirati za sode- podporo pri izvedbi. lovanje ter škatlo učencem predstaviti na igriv na- čin. Učence vpraša, ali vedo, kaj se dogaja, zakaj je PRIPRAVA ZDRAVOŠOLCEV prišel, kaj ima v rokah … Dejavnost po oddelkih izvaja skupina starejših zdravošolcev, ki škatlo že poznajo, saj jih je obisko- Nato najavi, da zna škatla govoriti in da jim bo po- vala, ko so bili sami v nižjih razredih. Za izvedbo se vedala nekaj pomembnega. Škatla »spregovori« – zdravošolci javijo prostovoljno. Pomembno je, da v zdravošolec predvaja zvočni posnetek na telefonu, izvedbi uživajo in se čutijo suverene. ki je skrit v škatli, in ob tem pazi na primerno gla- snost posnetka: Naredimo seznam zdravošolcev, ki bodo dejavnost izvajali. Za termine se vnaprej dogovorimo – npr. »Ojla, učenci! Sem poskočna zdrava škatla, ki vas škatla bo v razrede potovala ob torkih tretjo šolsko bom poskočno obiskovala in vam zdravo pope- uro in ob petkih četrto šolsko uro (izogibamo se strila pouk v aprilu – mesecu zdravja. Nastala sem obisku v času prvih dveh šolskih ur). Javi se, kdor pod okriljem zdravošolcev. In kdo ve, kaj je letošnja ima na ta termin čas – odsotnost od pouka z do- tema zdrave šole? GIBANJE, PREHRANA IN DU- voljenjem učitelja, to uro ne potekajo ocenjevanja, ŠEVNO ZDRAVJE!1 učenec mora nadoknaditi zamujeno snov. Zato se bomo ob mojih obiskih z dejavnostmi, ki Zdravošolci se pri izvedbi menjajo, oddelek obišče- vam jih bom tisti dan pripravila, za par minutk posve- ta tudi dva hkrati (posebej mlajši in začetniki imajo tili zdravemu načinu življenja. Verjamem, da boste na začetku raje izvedbo v paru). sodelovali. DOBRO POSKRBI ZA SVOJE TELO, SAJ JE TO EDINI KRAJ, KI GA IMAŠ ZA ŽIVLJENJE!« Zdravošolec se ob dogovorjeni uri oglasi pri meni. Pomembno je, da so prostovoljci aktivno vključe- ni in da imajo možnost izbora dejavnosti, ki je tudi njim samim všeč oz. se jim zdi obvladljiva, zato skupaj izbereva aktivnost in se nanjo pripraviva – prebereva navodilo, po potrebi mu svetujem glede izvedbe oz. me vpraša za dodatna pojasnila. Dolo- čiva (označiva na seznamu) oddelke, ki jih bo obi- skal (število oddelkov glede na trajanje dejavnosti). IZVEDBA Zdravošolci na takšen način obiskujejo učence od 1. do 5. razreda in jim popestrijo pouk z izbranimi dejavnostmi v mesecu aprilu, mesecu zdravja. 14 1 Teme so določene za vsako šolsko leto posebej, po potrebi ta del spreme- nimo. Didakta NADALJNJI OBISKI Zdravošolec škatlo prinese v razred in pozdravi učence. Iz škatle vzame material, prebere navodila in izvede dejavnost. Po izvedeni dejavnosti prebere informacije »Ali veš …«. Izvedene dejavnosti beležimo v za ta namen pripra- vljen seznam, ki ga imamo kar v škatli, da se ne iz- gubi – izvajalci se menjajo, obiskujejo več oddelkov naenkrat ob različnih dnevih. PRIMERI DEJAVNOSTI USEDI SE Učenci stojijo. Usedali se bodo na različne načine: Usedi se počasi. Usedi se sproščeno. Usedi se odločno. Usedi se hitro. ri, kaj ima rad (največ štiri stvari), npr. »Rad imam Usedi se zaspano. nogomet, sonce, češnje, risanje …« Naenkrat se Usedi se krožno. ustavi pred enim od sošolcev in reče: »In tebe!« Iz- Usedi se zibajoče. brani učenec vstane iz svoje klopi in nadaljuje igro Usedi se z rokami, dvignjenimi visoko nad glavo. na enak način, prejšnji igralec pa sede na njegovo Usedi se zaskrbljeno. mesto. Igro se igramo, dokler si vsi učenci ne za- Usedi se začarano. menjajo mest/sedeža. Usedi se s sklenjenimi rokami pred sabo in zelo zelo počasi. Ko vsi učenci zamenjajo mesto, gremo v obratno Usedi se kot robot. smer: Zadnji učenec gre do svojega prvotnega Usedi se najbolj tiho, kot je možno. mesta v klopi in pohvali sošolca, ki sedi tam, npr. Usedi se tresoče. »Maja mi pomaga pri učenju./Vid je spoštljiv./Z Usedi se kot pomembnež/vzvišeno/prevzetno. Janom se je zanimivo igrati.« Igra se konča, ko so Usedi se navdušeno, v veselem pričakovanju. spet vsi na svojih prvotnih mestih. Usedi se vzravnano. Usedi se miže. Ali veš, da se veliko bolje počutimo, če razmišljamo o stvareh in osebah, ki jih imamo radi? Ali veš, da je preveč sedenja glavni problem dana- šnje generacije? Naše telo je narejeno za gibanje in BARVNO RAZGIBAVANJE hojo. Pomisli, v katerih situacijah lahko stojiš name- Učenci stojijo. Izvajalec iz škatle izžreba kartonček sto sediš (npr. ob gledanju filma, branju navodil za določene barve. Učenci, ki imajo na sebi take barve domačo nalogo, pogovoru s starši …). oblačilo ali del oblačila, opravijo vajo, zapisano na hrbtni strani kartončka. BALON Učenci stojijo. Po razredu si bodo podajali balonček, ki ne sme pasti na tla, vsak odbija balonček na svo- jem prostoru/»terenu«. Učenci morajo zbrano opa- zovati dogajanje in sodelovati. Imajo tri poskuse. Izvajalec meri čas, razred poskuša čim dlje obdržati balon v zraku. Če so spretni (več kot minuta), doda- ste še en balon (odbijajo dva balona hkrati) oz. za zelo spretne razrede tri balone. Ali veš, da ti ta vaja pomaga pri urjenju zbranosti in prilagajanja oči, kar potrebuješ pri vsakodnevnem šolskem delu? »RAD IMAM …« Najmlajši učenec začne igro tako, da vstane, v ro- kah drži blazinico ali napis »RAD IMAM …«, hodi naokrog po razredu med klopmi, ob tem govo- 15 Didakta USTVARJANJE TRAJNOSTNE PRIHODNOSTI Vaje na kartončkih: • Z očmi poišči prasko ali majhno smet na tleh. • 5-KRAT POSKOČI NA DESNI NOGI, • Poglej nekaj vsaj en meter velikega. • PRETEGNI SE KOT MAČKA, • Zapri oči in si zamisli svoj najljubši kraj. • 5-KRAT NAREDI PREDKLON, • 5 SEKUND STOJ NA ENI NOGI, Ali veš, da lahko s telovadbo za oči izboljšaš svoj • DOTAKNI SE PRSTOV NA NOGAH, vid? Če veliko delaš za računalnikom, moraš na • MOČNO DVIGNI RAMENA K UŠESOM, ZADRŽI vsakih 15 minut za 15 sekund pogledati 15 metrov TRI SEKUNDE IN JIH SPROSTI, stran od računalnika. • GLOBOKO, KOT MOREŠ, VDIHNI IN IZDIHNI. Ali veš, da vsakodnevna vadba pomembno vpliva na dobro počutje in nas ohranja zdrave tudi v sta- rosti? ČAROBNA OMARA Vodena fantazija (beremo počasi, s presledki) UVOD: »Udobno se namestite ... Zaprite oči ... Po- slušajte zvoke zunaj učilnice ... Poslušajte zvoke v tem prostoru ... Sledite svojemu dihanju ... Globoko vdihnite ... in izdihnite … Sledite mojemu glasu ... Predstavljaj si, da vstopiš v ogromno, dolgo sobo ... Soba ni opremljena, le na koncu te sobe zagledaš nekaj rjavega ... Približaš se ... Zagledaš ogromno starinsko leseno omaro ... Počasi se ji približuješ ... Postaja čedalje večja ... Vedno bliže si ji ... Že se lahko dotakneš njenega starega, hrapavega lesa in vonjaš njen starinski vonj ... Ta omara je nekaj posebnega! Je čarobna omara sreče! V njej je shra- njeno vse, vse, vse, kar lahko osrečuje ljudi! Vse! Po- časi odpreš vrata omare ...Kaj vidiš? Nato razmisliš, kaj iz čarobne omare sreče boš vzel ti: kaj te najbolj osrečuje? Vzameš lahko le tri stvari ... Omara se od- pre le enkrat. Danes imaš priložnost … Dobro raz- misli, kaj v življenju te najbolj osrečuje (tišina 10 s) ... Počasi zapreš omaro ... Stvari, ki si jih vzel, imaš pri sebi in počasi se poslavljaš od omare ... Čedalje bolj se oddaljuješ ... Še zadnjič se ozreš ... Vidiš le še rjavo pikico in občutiš srečo ob sebi ...« MOJE VREME IZHOD: »Globoko vdihneš ... in izdihneš ... Spomniš Učenci ob plakatu s pomočjo prispodobe vreme- se, kdo sedi zraven tebe na levi strani ... in kdo je na povedo, kako se danes počutijo: »Predstavljaj tvoj desni sosed ... In počasi odpreš oči.« si, da si napovedovalec vremena. Opazuješ sebe: Kdor želi, pove, kaj je vzel iz omare in zakaj. počutje, čustva, misli. Kakšno je vreme danes pri tebi?« Otroke spodbudimo, da svoje trenutno po- Ali veš, da nam dajo minutke za sproščanje misli čutje opišejo v obliki vremenske napovedi: sončno, nov zagon za miselno delo, npr. za računanje, pisa- deževno, mirno, vetrovno, viharno, delno oblačno, nje, učenje težke snovi? megleno … in ob sličico pripnejo ščipalko z napi- som »moje vreme«. POIŠČI Z OČMI Učenci sedijo. Vse odložijo, se umirijo, se naslonijo Ali veš, da imaš boljše odnose z drugimi in lažje re- na stol. Sledijo navodilom. Vajo izvajamo v tišini. šuješ svoje osebne probleme, če poznaš svoja ču- • Z očmi poišči nekaj zelenega. stva in občutja? • S pogledom se osredotoči na tri stvari rdeče barve. • Poišči in preberi poljuben napis v razredu. VSILJIVCI • Z očmi poišči nekaj mehkega. Učenci stojijo. Izvajalec bere spodnje besede, in • Poglej nekaj kvadratnega. ko učenci zaslišijo besedo, ki poimenuje sadje, • Z očmi poišči svoj izdelek. naredijo vajo, npr. poskočijo, naredijo razkorak ali • Poglej sošolca/sošolko, s katerim se veliko smejiš. dvignejo nogo, plosknejo nad glavo … Po navodilu • Osredotoči se na stvar, ki je iz kovine. izvajalca vmes lahko vajo spremenimo: 16 Didakta tabla, borovnica, šilček, malina, zvezek, predme- tnik, ananas, naravoslovje, test, melona, angle- ščina, karambol, znanje, kosmulja, knjiga, limeta, lubenica, figa, poštevanka, nalivno pero, ribez, da- telj, lepopis, šola, šestilo, breskev, granatno jabol- ko, telovadnica, banana, liči, jabolko. Ali veš, da miselne vaje razmigajo naše možganč- ke, da so še dolgo prožni in aktivni? ORIENTACIJA Učenci stojijo. V tišini sledijo navodilu: • Dvigni roko nad glavo. • Z desnico se dotakni svojega nosu. • Poglej svoja stopala. • Z levo roko se dotakni levega kolena. Ali veš, da jeza sproži fizične odzive, ki lahko škodu- • Dvigni desno nogo. jejo zdravju, npr. pospešitev proizvodnje adrenali- • Poskoči na desni nogi. na? Kdor se velikokrat jezi, drastično poveča svoje • Z obema rokama se primi za glavo. tveganje za srčni infarkt, bolj je tudi dovzeten za • Z levo nogo stopi pred desno nogo. glavobole in težave z želodcem. Zato se je vredno • S kazalcem desne noge pokaži na levi gleženj. naučiti obvladovati jezo. • Z obema rokama se objemi pod koleni. • Z levo dlanjo prekrij desno oko. SMEH • Pomežikni osebi poleg sebe. List s šalami (zvit v rolico, pripet s ščipalko) potuje • Nasmehni se. od enega do drugega učenca, vsak prebere eno • Če ti je bila igra všeč, počepni. šalo in prestavi ščipalko. Ali veš, da se z gibi križanja leve in desne polovice telesa krepijo orientacija in miselne sposobnosti možganov? OBVLADOVANJE JEZE Učenci sedijo, stole pomaknejo malo nazaj, da bodo lahko vstajali. Izvajalec jih povpraša, če so kdaj jezni in zakaj je pomembno jezo obvladova- ti. Obvladovanje jeze bodo preizkusili z igro: izva- jalec bo postopoma iz škatle izžrebal primerne in neprimerne načine ravnanja ob čutenju jeze. Učenci pri primernih odzivih vstanejo/poskočijo/ se pretegnejo, pri neprimernih obsedijo na stolu. Kartice/napisani načini ravnanja pri jezi: • Pomislim na semafor obvladovanja jeze. • Grem do pedagoginje. • Močno zaloputnem vrata. • Naredim 10 globokih vdihov, izdihov. Ali veš, da ima organizem z vsakim smejanjem več • Grem na zrak. obrambne moči – proizvajajo se celice imunskega • Cepetam na vso moč. sistema? Zaradi smeha se skrčijo mišice, v ožilje pri- • Grem do prijatelja in mu vse povem. de adrenalin in za kratek čas se poveča krvni tlak. • S pestmi boksam v nekaj mehkega. Že malo zatem pa se celotno telo sprosti, krvni tlak • Pomirim se, nato povem, kaj me moti in zakaj se konstantno niža, zavira pa se izločanje hormo- sem jezen. na stresa – kortizola. Telesne celice je treba oskr- • Na glas izrečem veliko grdih besed. bovati s kisikom, da lahko delujejo. Tudi pri tem je • Ustavim se in razmislim. pomemben smeh, saj se zaradi globokega vdiha • Grem nekam, kjer sem sam. in dolgega izdiha izboljša izmenjava zraka v orga- • Kričim kot nor. nizmu. Smejanje je tudi dobrodejna gimnastika za • Grem do svoje domače živali. trebušni in črevesni predel. V Veliki Britaniji lahko • Zdrvim ven in tečem na vso moč. depresivni bolniki obiskujejo smejalne tečaje celo na recept. Smeh je torej najboljše zdravilo. 17 Didakta USTVARJANJE TRAJNOSTNE PRIHODNOSTI ba, podajanje žogic …). Ideje podajo tudi učenci ali pa po izvedbi povedo, kako bi določeno aktivnost lahko izboljšali glede na izkušnje (npr. pri aktivnosti o šalah so povedali, da prvošolčki še ne zmorejo branja in je dobro, da izvajalci berejo šale oz. da so šale natisnjene z velikimi tiskanimi črkami in opremljene s sličico). Odzivi na aktivnost so vsako leto zelo pozitivni: zdra- vošolci izvajalci po obiskih v oddelkih navdušeno pripovedujejo o nasmejanih, razigranih in zadovolj- nih učencih, posebej pri najmlajših (1. in 2. razred), ki brez zadržkov in z igrivostjo izvajajo vaje. Vsako leto vprašajo, če bomo dejavnost izvajali tudi naslednje šolsko leto in če bodo lahko oni izvajalci, ker je to ABC res super. Seveda jim je všeč tudi to, da so odsotni Učenci se razdelijo v skupine. Skupina dobi list in pi- od pouka in da lahko pokukajo v sosednje učilnice. salo. Naloga skupin bo, da na določeno črko abece- Zelo si želijo iti v oddelke svojih bivših razredničark de (ki jo bo iz poskočne škatle izžrebal izvajalec) v eni ali tja, kjer imajo sorojence. Na ta način se starejši in minuti napiše čim več besed za sadje ali zelenjavo mlajši povezujejo tudi medgeneracijsko. Zdravošol- oz. zdravo hrano (npr. na črko A: ananas, avokado, ar- ci pa se urijo v vodenju, pridobivajo komunikacijske tičoka, aronija, amarant ...). Po pretekli minuti skupine spretnosti, marsikateri učenec premaga tremo, saj odložijo pisala in vsaka prebere napisano. Skupina z iti v polno učilnico ni lahka naloga, v takih primerih največ besedami dobi točko/sličico sadeža (iz škatle). izvajajo aktivnost v paru. Izžrebamo naslednjo črko in ponovimo igro. Najbolj so učencem všeč vaje z gibanjem. Tudi sicer si ACTIVITY na šoli prizadevamo v pouk vnašati minutke za zdrav- Izvajalec obesi na tablo seznam pojmov (iz škatle) – je. Iz tega namena je poskočna zdrava škatla tudi na- pojmi so v povezavi z zdravo šolo (gibanje, prehrana stala, saj smo hoteli na igriv in zanimiv način vnesti in duševno zdravje). Učenec izžreba listek z napisa- gibanje in ozaveščanje o posameznih vidikih zdravja nim pojmom in ga tiho prebere. Nato vrže kocko, ki v pouk. Učence pritegnejo barviti in posebni rekviziti mu pokaže način razlage pojma sošolcem (pantomi- (npr. plakat vreme, blazinica, kartice, pri plesu Baby ma, opis z besedami, risanje). Izžrebani pojem nato Shark smo narisali velikega morskega psa, ki je takoj prikaže oz. razloži. Sošolci ugibajo – v pomoč jim je vzpodbudil motivacijo …). seznam pojmov na tabli. Pripravljenost učiteljev in zdravošolcev za izvedbo, povezovanje (tako učencev kot učiteljev, s katerimi se srečujemo in se potem pohecajo oz. kaj pokomentira- jo na račun obiska škatle), ustvarjanje pozitivne ener- gije, ozaveščanje o vrednotah zdravja in predvsem otroška iskrivost nas ženejo dalje, da poskočno zdravo škatlo vsako leto malce oživimo. Za letos smo si zadali še obisk pri gospodu ravnatelju, kateremu smo hvale- žni za podporo pri tovrstnih preventivnih aktivnostih. Gre za majhne utrinke v šolskem prostoru, za katere pa menim, da jih ob večkratnem ponavljanju tekom več let (vsako leto nekaj dejavnosti, saj vseh časovno ne zmoremo izvesti) otroci ponotranjijo. In če bodo kot odrasli zato pogosteje športno aktivni, zdravo jedli, se znali poglobiti vase, se sprostili in vzpostavljali do- bre medosebne odnose, je namen dosežen. VIRI IN LITERATURA Jeriček Klanšek, H. in Bajt, M. (2015): Ko učenca strese stres in kaj lahko pri tem naredi učitelj: priročnik za učitelje in svetovalne de- ZAKLJUČEK lavce. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Predstavila sem vam nekaj dejavnosti, ki pa jih vsako Maksimović, Z. (1991): Mladinske delavnice. Ljubljana: Sekcija za preventivno delo pri Društvu psihologov Slovenije. leto dodajamo, saj je idej na pretek (gibalni spomin, Zelenjak, N. (2001): Tabor mladinskih delavnic za osnovnošolce zdrava abeceda, ples, vadba za prste, gibalna zgod- kot oblika izkustvenega učenja: diplomsko delo. Ljubljana: Filo- zofska fakulteta. 18 Didakta Otroci raziskujejo, kaj je mleko Katja Požar, dipl. vzg., Vrtec Sežana V vrtcu Sežana vsako leto izvajamo različne EKO projekte, pri katerih sodelujejo vsi otroci. V naši skupini, kjer so otroci stari od 4 do 5 let, smo se odločili za učenje z raziskovanjem zaprtega tipa na temo »Kaj je mleko?«. Izhajali smo iz EKO projekta »Mlekastično! izberem domače« na temo »Za zdravje pijmo mleko kravje«. Namen raziskovalne naloge je bil, da otroci na zan- imiv, aktiven in samostojen način spoznajo vlogo, pomen mleka in mlečnih izdelkov za zdravje, EKO pridelavo in lokalno samooskrbo. Pomembno je, da že v predšolskem obdobju pripravl- jamo vsebine, s katerimi osveščamo otroke, da bodo zaznali pomen skrbnega in odgovornega ravnanja s hrano in lokalno samooskrbo. Posledično bodo ozaveščali tudi svoje starše. Ključni pojmi: hrana, zdravje, lokalna pridelava, na podeželju in v živilsko predelovalni industriji, učenje z raziskovanjem, dobra praksa. prizadevanja za zmanjšanje revščine in družbene neenakosti, varovanja okolja (dolgi transporti živil UVOD prispevajo k povečani porabi fosilnih goriv, hrupu Ekološko kmetijstvo je oblika kmetovanja, kjer se in onesnaženju zraka, povečani uporabi embalaže celostno dopolnjujeta rastlinska pridelava in reja in dodajanju umetnih barvil ter konzervansov živi- živali in s tem sledenje naravnim metodam in kro- lom), izboljšanja zdravja prebivalstva kot posledica ženju snovi v naravi. Ob pridelavi zelo kakovostne uživanja s stališča prehranske vrednosti kakovo- in varne hrane, ekološko kmetijstvo pomeni traj- stnejše hrane (višja hranilna vrednost, višja vseb- nostno gospodarjenje z naravnimi viri ter uvelja- nost vitaminov) in trajnejšega zagotavljanja virov vljanje načela blaginje živali. živil ter posledično manjše možnosti primanjkljaja določenih mikrohranil v prehrani. Lokalna trajnostna samooskrba s hrano predstavlja lokalno pridelano in predelano hrano, ki je fizično V današnjem hitrem tempu življenja je pomemb- in cenovno dostopna lokalnemu prebivalstvu ter no, da otroci spoznajo, da zdravje temelji na zdra- porabljena na lokalnih trgih. Zadostna lokalna pri- vi in uravnoteženi prehrani, na telesni dejavnosti, delava, predelava in poraba hrane je pomembna medsebojnih odnosih in varnem okolju. Zato je predvsem zaradi zagotavljanja državne varnosti za potrebno, da se seznanijo z bolj zdravo, sezonsko in obdobje ekonomskih kriz, zmanjšanja odvisnosti neoporečno hrano, pridelano doma, v lokalnih trgih od zunanje trgovine, kar je pomembno predvsem in ekoloških kmetijah, saj zaradi prezaposlenosti, v času motene globalne oskrbe, urejenosti in ob- nezanimanja staršev in preveč časa pred ekrani, delanosti podeželja, ohranjanja delovnih mest otroci vse manj časa preživijo v stiku z živalmi. 19 Didakta USTVARJANJE TRAJNOSTNE PRIHODNOSTI UČENJE Z RAZISKOVANJEM IN PRIPRAVA RAZI- jo in opozarjajo na pravila, urejajo učno okolje. S ta- SKOVALNE NALOGE kšnim pristopom boljše in globlje razumejo svoje iz- Učenje z raziskovanjem je metoda aktivnega učenja, kušnje ter dogodke in pojave v svojem okolju, samo- pri kateri vzgojitelj ustvari pogoje, da lahko otroci po- stojno sprejemajo odločitve in izbire v sodelovalnem skušajo reševati probleme čim bolj samostojno in na položaju. Prav tako se s to metodo izboljšajo otro- razne načine. S tem načinom dela otrokom omogo- kovo zaupanje v lastne intelektualne zmožnosti in čimo, da se aktivno učijo, in sicer v interakciji s tako njegove dispozicije za nadaljnje učenje, saj učenje z socialnim kot tudi fizičnim okoljem, saj ves čas pre- raziskovanjem spodbuja k uporabi grafičnih jezikov, delujejo in ustvarjalno prenašajo svoje prejšnje izku- s katerimi otroci beležijo in predstavljajo svoje zami- šnje v nove situacije (Cotič Pajntar, 2011). sli, hipoteze, predstave, opažanja, občutke. Razisko- vanje omogoča jezikovno in nejezikovno (verbalno in Poznamo odprti in zaprti tip raziskovanja. neverbalno) izražanje skozi igro vlog, dokumentira- Raziskovanje zaprtega tipa je raziskovanje, pri kate- nje in beleženje otroških opažanj, izjav otrok, seznam rem sta vprašanje ali problem nastavljena tako, da njihovih želja, pričakovanj, preko raziskovanja pa od- obstaja le en pravilen odgovor oziroma ena možna rasli otrokom omogočajo tudi proces učenja. rešitev. Začne se tako, da najprej opredelimo pro- blem, zaznamo zanimanje otrok in ga izkoristimo, »Kaj je mleko?« zastavimo si eno vprašanje. Nato izražamo domne- Tudi v letošnjem šolskem letu smo z otroki iz Vrtca ve, ugotovimo, kaj otroci že vedo in kakšne izkušnje Sežana veliko pozornosti namenili pomenu skrbne- imajo. Temu sledi iskanje informacij, podatkov ter ga in odgovornega ravnanja s hrano in ozaveščeno- njihovo dokumentiranje in urejanje. Rešitve oziroma sti za lokalno samooskrbo. odgovori na vprašanja se lahko izražajo na različne načine, npr. preko izdelave plakatov, ponovnega Pobudo za raziskovalno nalogo na temo mleka so mi pogovora, primerjave z uvodnimi izjavami otrok, pri- dali otroci v času dopoldanske malice. Vsaj trikrat te- merjave začetnih in končnih risb, izdelkov … Uporaba densko je za malico mleko ali mlečni izdelek. Otroci novih spoznanj se lahko prikaže preko igre, izdelave so se pogovarjali, kaj je mleko, in se spraševali, če je izdelka, razstave ipd. dobrega okusa, ker nekaterim ni všeč. Ob pogovorih sva s sodelavko ugotovili, da nekateri otroci še niso Učenje z raziskovanjem je za otroke pomembna videli žive krave in da ne vedo, kateri so mlečni izdelki učna metoda, preko katere lahko aktivno sodelujejo ter kako pride mleko v trgovino. Razmišljali sva, kako in se dogovarjajo, skrbijo drug za drugega, upošteva- začeti, s čim bova vzbudili zanimanje, radovednost 20 Didakta otrok. Odločili sva se za obisk ekološke kmetije. Imeli V naslednjih dnevih sva s sodelavko otrokom posta- sva pomisleke glede odzivnosti staršev, vendar je bil vili štiri raziskovalna vprašanja: najin strah odveč. Obisk, ogled in nadaljnje aktivno- sti so podprli vsi starši s sorojenci, dedki z babicami. 1. Kaj je mleko? Cilji naše raziskovalne naloge so bili, da otrokom nu- 2. Katere vrste mleka poznamo? dimo možnost biti raziskovalec, otroke navajati, da 3. Kako pride mleko v trgovino? bodo čim bolj samostojno prišli do želene rešitve, 4. Kje dobimo informacije o mleku, koga vprašamo? ohranjati radovednost pri otroku, spodbujati trajen interes za odkrivanje sveta, znanja, razvijanje meta- Otroci so vedeli, da mleko lahko dobimo od krave, kognitivnih sposobnosti in razvijanje ustvarjalnega koze in ovce ter da gre za neke vrste živilo. Spomnili mišljenja pri otrocih. so se, da ga vidijo na policah v trgovini, kamor ga najprej pripeljejo s kamionom, tam pa ga trgovski Pri izvajanju vsebin raziskovalne naloge smo vsesko- delavci nalijejo in dajo na polico. Za pridobivanje in- zi uporabljali metode aktivnega učenja. Otroci so formacij o mleku se otroci najraje obrnejo na svoje preko aktivnega raziskovanja spoznavali nove bese- starše, babice in dedke ali pogledajo v knjige. de, kot so: molža, paša, pasma krav, krmilo, mlekarna, Otroci so si v sklopu raziskovalne naloge dnevno predelava, sirotka, pinjenec, mlekomat. ogledovali fotografije obiska ekološke kmetije in komentirali, kaj jim je bilo na kmetiji najbolj všeč. Motivirali sva jih z obiskom ekološke kmetije, ki sva Obiskali smo Kosovelovo knjižnico in se s knjižničar- ga izvedli v okviru srečanja s starši. Na kmetiji so otro- ko pogovarjali o kmetiji, kravah, mleku, mlečnih iz- ci videli krave na travniku in v hlevu, teličke in bika v delkih, o prevozu in predelavi mleka. Vsakodnevno svoji ogradi. Otroci so bili nad kravami, telički in bi- smo si ogledovali knjige, priročnike ter slikanice in kom navdušeni. jim prebrali, kar jih je zanimalo. Otrokom je bila predstavljena tako strojna kot tudi Ogledali smo si tudi mlekomat, otroke pa sva spod- ročna molža krave. Gospa Božeglav jim je pred- budili, da so prinašali prazne embalaže mlečnih stavila delo na kmetiji, skrb za krave, imena krav, izdelkov, o katerih smo se pogovarjali. Povedali so hrano, pasmo krav in mlečne izdelke. Povedala jim nama, da so njihovi najljubši mlečni izdelki slado- je, da so z mlekom in mlečnimi izdelki samooskrb- led, sladka in kisla smetana, kefir, maslo, skuta in sir. ni in da pridelane mlečne izdelke tudi prodajajo. Vedeli so, da ima mleko veliko kalcija, ki je dober za S pogostitvijo smo mlečne izdelke okusili in kupili. zobe in kosti. Mleko pa jim je najboljše kot čokola- Otrokom so bili najbolj všeč sadni in navadni jo- dno mleko ali s kakavom, čokoladnimi kroglicami, z gurt, mehki sir in skuta. muslijem, s čokolinom in v mlečnem zdrobu. V sklopu projekta sva otroke seznanili z različnimi mlekarnami, ogledali so si posnetke o molži krave, o predelavi mleka v mlekarni, o predelavi mleka v skuto in smetane v maslo, ogledali so si mleko in mlečne izdelke v trgovini, na delovni list »Kravica Berta« so lepili slike mlečnih izdelkov, ki jih imajo najraje. Ob plakatih so si ogledali mlečno pot, izde- lali so manjše kravice, pomagali so pri izdelavi večje krave Jagode bambole iz kartona in jo skušali po- molsti. Ugotovili so, da je ročna molža krave zah- tevna, saj je treba ravno prav stisniti, da iz rokavice priteče tekočina. V kuharskih knjigah so iskali slike receptov z upora- bo mlečnih izdelkov. Tako smo mleko spremenili v sladko rjavo mleko z dodatkom kakava, sodelovali pa so tudi pri izdelavi skute, masla in smutijev. Ugo- tovili so, da pri izdelavi skute ostane tekočina, ki se imenuje sirotka, ki smo jo nato uporabili za izdelavo sadnega smutija. Pri izdelavi masla pa ostane pinje- nec, ki smo ga pokusili, a otrokom njegov okus ni bil všeč. Maslo, skuto in smuti smo pokusili ob tradi- cionalnem slovenskem zajtrku. Večini otrok sta bila maslo in skuta všeč, najbolj pa jim je teknil sadni smuti z jagodami, borovnicami in bananami. 21 Didakta USTVARJANJE TRAJNOSTNE PRIHODNOSTI Ob zaključku raziskovalne naloge »Kaj je mleko?« sva otrokom s sodelavko ponovno zastavili zgoraj omenjena štiri raziskovalna vprašanja. Tokrat so nama otroci znali odgovoriti, da je mle- ko pijača, da poznamo kravje, ovčje, kozje, kamelje mleko ter mleko oslice. Naučili smo se, da mleko s kamionom v cisterni najprej pripeljejo do mle- karne, kjer ga delavci spremenijo v mlečne izdelke in nato prodajo v trgovino, kjer ga lahko kupimo. Svoje vire pridobivanja znanja o mleku in mlečnih izdelkih so otroci razširili na uporabo knjižnice, re- klam, receptov, računalnika in spleta. Otroci so povedali, da večkrat pomagajo svojim staršem v kuhinji, kjer mesijo testo in pečejo piško- te. Dogovorili smo se, da izdelamo svojo kuharsko knjigo z recepti mlečnih izdelkov. Otroci so jih ve- stno prinašali in predstavljali svoj recept ostalim otrokom v skupini. Zbrane recepte smo predstavili v kuharski knjigi, namenjeni vsem otrokom in star- šem v našem vrtcu. Zaključek Otrokom smo želeli zastaviti vprašanje, ki jih bo izzvalo in na katerega bodo iskali odgovore, kar nam je uspelo že z začetnim vprašanjem o mleku. Otroci so se največkrat učili z lastno aktivnostjo, s spoznavanjem, z igro, s ponavljanjem in posnema- njem. Bili so komunikativni, delovni, vztrajni, delno samostojni, spretni, radovedni in iznajdljivi. Načrto- vane dejavnosti so potekale zelo uspešno. Pri otrocih smo okrepili zavedanje pomena hrane v vsakdanjem življenju in soodgovornost pri izbiri viti varno okolje, v katerem bodo nalogo lahko iz- ter količini hrane pri obrokih. S skupnimi močmi vedli. Naučili smo se, da nam aktivno raziskovanje smo ugotovili, da je za raziskovalno nalogo treba nudi širjenje obzorja, otroku pa poleg tega omogo- imeti predvsem dovolj časa, potrpljenja in zagoto- ča iskanje lastnih rešitev, mu dovoljuje napake, ga spodbuja k razmišljanju in učenju. Vsi imamo možnost, da se vsak dan izboljšujemo na vseh področjih življenja. Torej, začnimo danes. Viri in literatura Brezočnik, J., Turnšek, N., Hodnik Čadež, T., Krnel, D. (2009): Projek- tno delo kot izziv in priložnost. Strategije spodbujanja participacije otrok v vrtcu. V: Izzivi pedagoškega koncepta Reggio Emilia. Lju- bljana: Pedagoška fakulteta. Cotič Pajntar, J. (2010/2011): Učenje z raziskovanjem. Zreče: ZRSŠ – usposabljanje izvajalk ŠS za vrtce. Lepetit, E. (2012): Zvedavčki kmetija Majer, B. (2010): Bela pot knjiga za radovedne otroke. Ljubljana: Založba Kres. Kurikulum za vrtce (2008). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Ray, H. (2007): Tam na kmetiji krave. Murska Sobota: Pomurska založba. Turnšek, N. (2005): Gradivo iz predavanj na Pedagoški fakulteti Ko- per, predmet: Metodika uvajanja v družbena okolja. Koper: Peda- goška fakulteta. Vir 1: https://ekosola.si/ Vir 2: https://www.gov.si/teme/ekoloska-pridelava/ Vir 3: https://www.nasasuperhrana.si/clanek/lokalna-samooskrba- -eden-od-kljucev-do-varnejse-oskrbe-s-hrano/, 5. 6. 2020 Vir 4: https://www.nasasuperhrana.si/clanek/lokalna-samooskrba/ 19. 8. 2013 22 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Mreženje dijakov: »znam oživljati!« Branko Čeh, dipl. zdr., učitelj strokovnih predmetov in praktičnega pouka, Srednja zdravstvena šola Ljubljana »Oživljati znam! Ali znajo tudi drugi? Kako gre mojim sošolcem v drugi skupini? Ali delajo enako ali drugače?« Takšne so bile navdušene misli mojih dijakov med poukom, ko smo predelali snov temeljnih postopkov oživljanja. »Želim pokazati drugim sošolcem, kar sem se naučil!« Le kako jim kot njihov učitelj tega ne bi omogočil? Dijaki so tudi izrazili željo, da si želijo spoznati delo zdravstvenega osebja ob prihodu reševalnega vozila na kraj nezgode. S sodelavko sva sestavila načrt mreženja dijakov istega letnika in mreženje z dijaki višjih letnikov ter ga izpeljala. Dijaki imajo radi praktični pouk iz poglavij iz prve ZN (4-letni program) z dijaki srednjega poklicnega pomoči. Učijo se, kako prepoznati znake ogrožajočih izobraževanja bolničar negovalec BN (3-letni pro- življenjskih stanj in kako ukrepati pri reševanju člove- gram). kovega življenja. Znajo zaustaviti krvavitev, ukrepati pri opeklinah, zlomih, zastrupitvah … Pouk poteka Učni temi (za 2 šolski uri) sta bili: hkrati v dveh učilnicah, razred se prepolovi. Po usvoji- • prehospitalna reanimacija in vloga BN (mreženje tvi znanj temeljnih postopkov oživljanja dijaki posta- med obema skupinama dijakov istega razreda nejo zelo radovedni, zanima jih predvsem, ali znajo BN), njihovi sošolci v drugi skupini oživljati enako dobro, • hospitalna reanimacija in vloga BN v sklopu tim- kot so se naučili sami. Zato z učiteljico skleneva, da ske obravnave vitalno ogrožene osebe v domu sta- jim dava možnost, da se predstavijo. Obe skupini di- rejših občanov (mreženje med tehniki ZN in BN). jakov istega razreda sva združila v eni učilnici. Prvo šolsko uro sva posvetila ponovitvi in utrjevanju Dijaki šolskega predmeta nega in oskrba 2 Srednje snovi. Pri tej uri so bili dijaki prvič po treh mesecih zdravstvene šole Ljubljana so tako bili deležni prak- ločenega dela skupaj. Učna klima je bila popolnoma tičnega pouka v šoli, ki je potekal v blok urah (2 ali 4 drugačna kot doslej in se jo je bilo treba privaditi, zato ure skupaj, odvisno od urnika), v dveh ločenih razre- sva na začetku pripravila vajo za ogrevanje. V razredu dih hkrati. Eno skupino sem vodil jaz, drugo pa sode- smo imeli na tleh dve vadbeni blazini, okoli katerih so lavka prof. Darja Žnidaršič, ki je vodila tudi teoretični se razporedili dijaki obeh skupin. Za nalogo so morali pouk. sestaviti algoritem pristopa k ponesrečeni osebi ter ga z magneti pritrditi na tablo. Zelo važno je bilo po- S tem sva s sodelavko omogočila mreženje dijakov udariti, da so napake v učilnici dovoljene, da se o njih srednjega strokovnega programa zdravstvena nega pogovarjamo in jih odpravljamo. 23 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Nato smo se posvetili reševanju učne situacije srč- ostarele gospe, ki so jo bolničarji oživljali prvo šol- nega zastoja. Na tabli se je pojavila zgodba: »Ste na sko uro. Z igro vlog so izvedli reanimacijo na simu- praktičnem pouku v domu starejših občanov. Pride- latorju (to je program na avtomatskem monitorju te v sobo, da bi ostareli gospe pomagali pri jutranji za merjenje vitalnih funkcij), s katero so gospo negi. Gospa vstane, a že po nekaj korakih do kopal- vrnili v življenje. Dijaki smeri bolničar-negovalec nice se zgrudi in negibna obleži na tleh. Kaj storite?« so spremljali simulirano situacijo. Ker je tema oži- vljanja na tej stopnji mnogo zahtevnejša, je po S profesorico sva jim dala naslednja navodila: Sku- predstavitvi sledila razlaga nekaterih postopkov. pina štirih dijakov vsake skupine izvede nalogo, Odgovorili so tudi na vsa vprašanja ter vrstnikom ostali dijaki iste skupine izvedejo formativno spre- pripravili učni list. Dijaki smeri bolničar-negovalec mljanje pouka po metodi »kritični prijatelj«. V ta so bili navdušeni, kar so pokazali z bučnim plo- namen dijaki s pomočjo vodenega obrazca oceni- skanjem. jo pravilnost izvedbe. S tem se je blok ura končala. Povzetek obeh ur je Temeljni postopki oživljanja trajajo nekaj minut. Za- profesorica s celim razredom naredila pri nasle- ključijo se, ko dijaki zaslišijo sireno reševalnega vozila dnji uri teorije. Predstavila je video prehospital- (v animaciji na računalniku). Vsi v učilnici smo de- ne reanimacije v resnični situaciji in vlogo smeri monstratorjem zaploskali, nato pa smo prisluhnili bolničar-negovalec v timski obravnavi osebe v mnenjem sošolcev po vodenem obrazcu, kjer smo srčnem zastoju, jaz pa sem naredil evalvacijo blok ugotavljali pravilnost izvedbe. ure o mreženju dijakov v obliki ankete. Anketa je pokazala same odlične rezultate, kar samo potr- Drugo šolsko uro so dijaki višjih letnikov (v pro- juje dejstvo, da je mreženje dijakov, prenos njiho- gramu tehnik ZN) predstavili delo zdravstvenega vega znanja na sošolce ali dijakom nižjih letnikov osebja, ki se je pripeljalo z reševalnim vozilom do zelo zaželeno. 24 Didakta Rezultati 1. šolske ure: Tekmovanje med skupi- Kaj ste se naučili iz predstavitve, kar vam bo kori- nama istega razreda stilo v prihodnosti? Ali vam je bil zanimiv 15% potek učne ure? 40 30 Da, zelo zanimiv. 85% Da, dokaj zanimiv. 20 10 Ali ste se počutili dobro med predstavitvijo? 0 Podpora Komunikacija Reanimacija Ne sploh skupine ne dobro. Ne preveč ne dobro. Mreženje ali povezovanje zaradi izobraževanja po- Da dokaj teka v šolstvu na dveh nivojih. Poznamo mreženje dobro. šol in mreženje dijakov. Razlika med njima je zelo Da zelo velika. dobro. 0 8 15 23 30 Mreženje šol ima pomembno vlogo v vzgoji in izobraževanju. Gre za sodelovanje med šolami, v katerih izobražujejo za različne poklice. V takšnih Ali je bila zanimiva tema, 14% izmenjavah se sestavljajo in realizirajo različni projekti, ki imajo večje razsežnosti, kot bi jih bilo ki so jo predstavili? možno realizirati v eni sami šoli. Vsaka šola ima svoje učne pripomočke glede na poklic, ki ga izo- Da, zelo zanimiva. 86% bražuje. Znanje pa nima meja, je medpredmetno Da, dokaj zanimiva. in raznoliko. Dijaki ugotovijo, da je njihovo znanje fleksibilno, kreativno, s svojimi idejami napredu- jejo in ustvarjajo nova znanja ter posegajo tudi v raziskovalno dejavnost. Z mreženjem šol se dose- ga višje kakovosti učenja, saj so dijakom ustvarje- Ali so bili dijaki višjih le- 6% na nova, bolj učinkovita učna okolja. tnikov prijazni, spoštljivi in odgovorni do vas? Mreženje dijakov na isti šoli pa je bolj intimne na- 94% rave. Z njim vzpostavljamo stike z drugimi dijaki, Da. ki imajo podobne interese in cilje. Učitelj mora Da, dokaj. voditi takšno združevanje na primeren način, ki bo upošteval dijakovo individualnost. Med dijaki ne sme prihajati do primerjanja s sovrstniki, saj to lahko poslabša njihovo samopodobo in interes za Ali bi tudi vi kdaj pripravili in izvedli predstavitev učenje. za dijake nižjih letnikov? Mreženje mora dijaka voditi k spoštljivi medse- 16 bojni komunikaciji, sodelovanju, kritičnemu mi- šljenju, ustvarjalnosti in reševanju problemov. Do- 12 bro obvladovanje naštetih veščin bo pomembno vplivalo na njihovo bodoče življenje in poklicno 8 pot. Raziskave kažejo, da mreženje dijakov lahko pozitivno vpliva na njihovo motivacijo, angažira- 4 nost, dosežke in zadovoljstvo z učenjem. Zato je izredno pomembno, da se dijaki na takšni učni uri 0 dobro počutijo, da jim je zagotovljena psihološka Da, zelo Da, dokaj Ne, ne preveč Ne, sploh varnost in da imajo pri učitelju podporo pri svojih rad/a. rad/a. rad/a. ne rad/a. uspehih in neuspehih. 25 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Spodbujanje jezikovnih zmožnosti v vrtcu Nataša Petrič, dipl. vzgojiteljica, Vrtec Martin Krpan Cerknica Znanja, spretnosti in sposobnosti pismenosti otrok so že v predšolskem obdobju odvisne od go- vornih spodbud tako v primarnem okolju kot tudi v vrtcu. Pri načrtovanju tematike v oddelku otrok starosti 4-5 let sva s sodelavko izhajali iz ugotovitev, da nekateri otroci zaradi slabšega go- vora, skopega besednega zaklada ali tujejezične komunikacije v domačem okolju potrebujejo dodatne spodbude za razvoj govora in bogatenje besednega zaklada. Globalni cilj: • spodbujanje jezikovnih zmožnosti (artikulacija, besednjak, besedila, komunikacija itd.). Operativni cilji: • otrok v vsakdanji komunikaciji posluša jezik in je vključen v komunikacijske procese z otroki in od- raslimi, • otrok razvija jezikovno zmožnost ob vsakodnev- nih dejavnostih ter v različnih socialnih situacijah, • otrok uživa in se zabava ob nesmiselnih zgodbah, rimah, glasovih in besednih igrah, ugankah, izšte- vankah …, • otrok se uči pravilnega rokovanja s knjigo. Poleg načrtovanih dejavnosti, omenjenih in pred- stavljenih v nadaljevanju, so naju otroci navdihnili tudi za številne spontane dejavnosti, za katere sva ideje dobili iz trenutnih razmišljanj, vprašanj, pogo- vorov otrok. Skrivnostna škatla Načrtovane dejavnosti smo najpogosteje izvajali po zajtrku v čarobnem krogu. Vsakodnevno sva pripra- vili skrivnostno škatlo, v katero sva skrili pripomočke za izvedbo posameznih dejavnosti, otroke pa sva spodbujali k ugibanju, kaj jim je škatla skrila. Ob tem sva dobili veliko zanimivih, smešnih in tudi ne- smiselnih odgovorov (npr. slon, drevo …), otroci pa so pogosto tudi ponavljali en za drugim. Da bi otroke spodbudili k samostojnemu razmišljanju, sva upora- bili igro Bomba, pri kateri mora otrok povedati bese- do, ob tem pa paziti, da bomba v njegovih rokah ne »eksplodira«. Kljub temu da so otroci med igro zelo Ključni pojmi: otrok, predšolsko obdobje, vrtec, pri- uživali, pa sva opazili, da pod pritiskom težje razmi- marno okolje, govor. šljajo. Poleg omenjene igre sva otrokom skrili sliko- pise, igre za artikulacijo, uganke, izštevanke, prav in Uvod narobe pravljice, zgodbe za vsak dan, gledališče (po Na podlagi najinih opažanj in ugotovitev ob vsako- vsebini pravljice), abecedo … Otroci so skrivnostno dnevni komunikaciji z otroki sva s sodelavko načr- škatlo popolnoma sprejeli, in če je kakšen dan nismo tovali tematski sklop s področja jezika, ki smo ga iz- uporabili v krogu, so spraševali, zakaj jim ni nič skrila. vajali več mesecev. V tematski sklop so se spontano Odgovorili sva jim, da skrivnostna škatla počiva. Ob vključevala vsa področja kurikuluma. Pri izbiri ciljev odsotnosti škatle smo ponavljali pesmice in dekla- sva si pomagali s Kurikulumom za vrtce (2009). macije, se pogovarjali o doživetjih med vikendi, se 26 Didakta igrali izmišljarije (govorne igre), iskali rime, ustvarjali spontane predstave, ponavljali vrtčevska pravila, iz- vajali socialne, gibalne in rajalne igre … Slikopis Tematski sklop smo pričeli s slikopisom. Skrivnostna škatla, ki tudi sicer vsakodnevno razveseljuje otroke, jim je tokrat skrila zgodbo v obliki slikopisa. Nekaj otrok je takoj ugotovilo, da sličice v zgodbi nadome- ščajo besede. Ostali otroci so za to potrebovali več slikopisov. Zgodbe v obliki slikopisov so bile otrokom zelo zanimive in s sodelavko sva prišli na idejo, da bi s tem tudi zaključili tematski sklop. Sprva sva razmi- šljali, da bi vsak otrok z najino pomočjo izdelal svoj sli- kopis. Ker pa bi bil postopek dolgotrajen, otrokom pa želiva vsakodnevno omogočiti čim več proste igre in gibanja na prostem, sva se odločili, da izdelamo sku- pinski slikopis. Vsak otrok je iz revije samostojno izre- zal tri sličice in ob njih povedal kratko zgodbo, ki se je nadaljevala s sličicami naslednjega otroka. Vse sličice so sestavile zanimivo zgodbo, na katero so bili otroci zelo ponosni. Midve pa sva vsakemu otroku zgodbo pripravili za domov. Lačna žabica smicami, deklamacijami in črkovlakom, ki ga bom Za spodbujanje razvoja govora sva z otroki izvajali predstavila v nadaljevanju. Prav tako imajo otroci različne igre z artikulacijskimi vajami. Pri pripravi sva vsakodnevno na voljo Lačno žabico. Gre za didaktični si pomagali s slikanico Larino potovanje, v kateri so pripomoček, s katerim sva s sodelavko želeli doseči, poleg igrive zgodbe tudi kartice z vajami. Kartice sva da otroci preko igre izvajajo artikulacijske vaje. Upo- večkrat skrili v skrivnostno škatlo in si sproti izmišljali rabili sva večjo kartonsko škatlo in vanjo naredili ve- naloge. Otroci so se ob najinih smešnih obrazih zelo čjo luknjo. Naloga otrok je bila, da žabico s pihanjem zabavali. Kartice imajo otroci še vedno vsakodnevno kosmov vate nahranijo. Pripomoček je otrokom pri- na voljo v jezikovnem kotičku, skupaj s slikopisi, pe- nesel veliko zabave, med seboj pa so tudi tekmovali, kdo bo žabico bolj nahranil. Spontano gledališče V čarobnem krogu smo večkrat brali zgodbe iz skriv- nostne škatle. Otroci so seveda budno spremljali ilustracije, ki so se skrivale v slikanicah. Ker nisva že- leli ostati zgolj pri branju, sva otroke spodbudili, da izdelajo ploske lutke z motivi likov iz zgodb. Nekateri otroci so izdelali lutke, ki niso nastopale v zgodbah, vendar naju to ni motilo. Otrokom sva omogočili, da so se prepustili ustvarjalnosti in domišljiji. Lutke sva jim pomagali nalepiti na paličice in jih spodbujali k temu, da nama pripravijo predstavo. Pred tem so se že srečali z gledališčem Kamišibaj in večina otrok je razumela, kaj pričakujeva od njih. Kljub temu da sva imeli pripravljen kotiček, ki bi ga uporabili za izved- bo predstave, so naju otroci prehiteli in naju prijetno presenetili. Sami so postavili stole v vrsto in nanje pri- slonili telovadno blazino. Nekaj otrok se je nato skrilo za blazino, izza blazine so pokukale lutke. Otroci so bili med izvedbo predstave v svojem domišljijskem svetu in so se lepo dopolnjevali. Ob koncu predsta- ve so seveda prejeli glasen aplavz, ki pa je spodbudil tudi ostale otroke k izvedbi predstave. Tako sva kar nekaj časa sedeli pred odrom in opazovali izvirnost in ustvarjalnost izpod otroških rok. 27 Didakta ŠOLSKA PRAKSA V knjižnici Obiskali smo tudi knjižnico v domačem kraju, kjer si je vsak otrok izbral eno knjigo za izposojo. V vrtcu smo jih nato v čarobnem krogu prebirali. Za ta namen sva uporabili čarobno škatlo, v kateri se je skrivalo toliko lističev, kolikor je bilo prisotnih otrok. Le na enem od lističev pa je bila narisana rumena pika. Tisti otrok, ki je iz škatle izvlekel listič z rumeno piko, je prinesel knjigo, ki si jo je izbral v knjižnici. Knjigo smo prebrali, si pogledali ilu- stracije ter se pogovorili o njeni vsebini. Rdeča nit pogovora je bila odvisna od vsebine izbrane knji- ge. V primeru pesmic in izštevank smo le-te po- navljali, v primeru zgodbe smo obnovili zgodbo in predstavili glavne junake, v primeru poučnih sli- kanic pa sva otroke spodbujali k iskanju ustreznih odgovorov. Z obiskom knjižnice sva želeli, da bi se vsi otroci srečali s svetom, v katerem živijo pravlji- ce, in tja čim pogosteje popeljali tudi svoje starše. Črkovlak Otroci v vrtcu običajno še ne znajo pisati, med igro pa sva s kolegico večkrat opazili, da upora- bljajo posamezne črke kot simbole za zapis (dela- jo se, da pišejo). Pokazalo se je, da večina otrok že pozna posamezne črke abecede, eden od njih pa celo črkuje besede. Kljub temu da otroci niso za- dnje leto v vrtcu, sva se na podlagi opažanj in in- teresa otrok odločili, da vključiva abecedo. Preko pesmi Črkovlak sva otroke popeljali v pisani svet črk, iz abecede pa smo izdelali vlak, ki jim je vsa- kodnevno na razpolago za opazovanje, prepozna- vanje in preslikavo posameznih črk, pa tudi besed. V čarobnem krogu smo simbole otrok zamenjali s prvimi črkami njihovih imen – vsak otrok je poi- skal svojo črko in jo postavil na svojo piko v krogu. Da bova v tematski sklop vključili dejavnosti za zgodnje predopismenjevanje, se je pokazalo šele kasneje, saj so otroci pokazali veliko zanimanja za spoznavanje črk in abecede. Zato sva v ta namen izdelali preprost didaktični pripomoček. Vrečko za živila sva napolnili z brivsko peno, otroci pa so na vrečko s prsti pisali in brisali črke, se pri tem zabavali in si sproti izmišljali, kaj bi narisali na pre- dlogo. Ko sva na roditeljskem sestanku staršem predlagali, naj otroci v vrtec prinesejo brezčrtne zvezke, je bil najin namen, da usvojijo uporabo zvezka (da ga prav obrnejo, vedo, kje je začetek in kje konec, rišejo na vsako stran …). Kasneje pa smo zvezke uporabili tudi za preslikavo in prepoznava- nje posameznih črk in imen otrok. Povej mi zgodbo Poleg spodbud, ki jih otroci dobijo v vrtcu, pa je zelo pomembno, da je dovolj ustreznih spodbud za razvoj govora in besednega zaklada tudi v pri- marnem okolju. Zato sva se odločili, da k sodelo- vanju povabiva tudi starše. Razmišljali sva, kako bi nalogo naredili otrokom čim bolj zanimivo, hkrati 28 Didakta pa dali poudarek na samostojno pripovedova- nje. Obenem sva želeli pripraviti nalogo, s katero ne bi preveč obremenili staršev. V škatlico, ki sva jo tematsko okrasili, sva dali ploščke s sličicami (sedem sličic) in jasno navodilo za izvedbo: vsak otrok ob sličicah pove zgodbo, starš pa njegove besede zapiše na list papirja. Vsak otrok je zgodbo potem predstavil v vrtcu. Dobili smo veliko različ- nih kratkih zgodb in pri večini zgodb se je čutilo, da so avtorji otroci. Pri zgodbah, iz katerih je bilo razvidno, da so avtorji starši, pa sva otroke spod- budili, da so ob sličicah povedali svojo zgodbo. Nad izbiro in izvedbo naloge sva bili zadovoljni, saj je bilo prijetno vedno znova opazovati otroke, kako komaj čakajo, da pokažejo svoje sličice ter povedo svojo zgodbo. Uspešno pa je bilo tudi so- delovanje s starši. Evalvacija Čeprav sva tematski sklop načrtovali za določeno obdobje, sva z njim nadaljevali, saj so naju otroci sproti navdihovali za številne spontane dejavnosti. Kljub ustrezno načrtovanim in izvedenim dejav- nostim je bil ob koncu tematskega sklopa viden le manjši napredek. Vendar pa je to glede na sta- rostno obdobje povsem po pričakovanjih, saj gre za področje, pri katerem je proces napredovanja dolgotrajen, zato še naprej spontano vključujeva dejavnosti z artikulacijskimi vajami, pogovori, bra- njem pravljic … S tem želiva vsem otrokom omo- gočiti, da dosežejo razvojne mejnike na področju govora še pred vstopom v šolo. Zaključna misel Spodbudno učno okolje v predšolskem obdobju igra pomembno vlogo pri razvoju in učenju, saj otrok že v zgodnjem otroštvu razvija svoje jezi- kovne zmožnosti. Uči se komunicirati z okolico in sporočati svoje želje in potrebe. Zato je pomemb- no, da tako v vrtcu kot v domačem okolju dobi do- volj možnosti, da pripoveduje, se pogovarja, in je v največji možni meri vključen v komunikacijske procese. Naloga strokovnih delavcev je, da otro- kom pripravimo spodbudno in zanimivo učno okolje, zelo pomembno pa je tudi sodelovanje staršev s strokovnimi delavci, saj jih s svojim zna- njem in idejami oz. izkušnjami lahko usmerjamo, spodbujamo, jim pomagamo. Z roko v roki bomo otrokom zagotovili dovolj možnosti za bogatitev svojega znanja. Ne le na jezikovnem področju, temveč na vseh področjih njihovega razvoja. Viri in literatura Bahovec, E. D. idr. (2009): Kurikulum za vrtce. Ljubljana: MIZŠ, Za- vod RS za šolstvo. Vojsk Jakofčič, J. (2018): Larino potovanje: Zgodbica z vajami za razgibavanje govoril. Ljubljana: Mladinska knjiga. 29 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Stili ustvarjalnega reševanja problemov specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Nastja Gomilšek, mag. prof. spec. in reh. ped., Center Gustava Šiliha Maribor V prispevku se ukvarjamo s stili ustvarjalnega reševanja problemov specialnih in rehabilitaci- jskih pedagogov. Izhodišče je Basadurjev model ustvarjalnega reševanja problemov. Pri tem je ustvarjalno reševanje problemov opredeljeno kot proces, znotraj katerega posameznik na pod- lagi svojih močnih področij na različne načine razmišlja na ravni štirih stopenj, ki jih omenjeni model predpostavlja (ustvarjanje, opredeljevanje, izboljševanje in preizkušanje idej). Posameznik običajno daje eni stopnji prednost pred drugo, kar določa njegov stil ustvarjalnega reševanja problemov. Z vprašalnikom smo empirično ugotavljali stile ustvarjalnega reševanja pri special- nih in rehabilitacijskih pedagogih (n = 41) na izbrani vzgojno-izobraževalni instituciji. Ugotovili smo, da je najpogostejši stil ustvarjalnega reševanja problemov praktično preizkušanje idej, kar pomeni, da je za te posameznike kognitivna aktivnost sestavljena iz eksperimentiranja z novo rešitvijo, vrednotenja rezultatov in prilagajanja, če je potrebno. Ključni pojmi: ustvarjalno mišljenje, reševanje nega je, da je šola tista, ki razvija in krepi posame- problemov, Basadurjev model, stili reševanja pro- znikovo ustvarjalnost. Glavni cilj šole kot vzgojno- blemov, specialni in rehabilitacijski pedagogi. -izobraževalne institucije je, da učenci v njej usvo- jijo znanje. Ker pa znanje zaradi novih spoznanj Ustvarjalno mišljenje in odkritij hitro »zastara«, je pomembno, da se je Ena izmed zmožnosti, ki jih potrebuje učitelj pri posameznik zmožen prilagoditi spremembam svojem delu, je ustvarjalno mišljenje. Krušič (2014) (Soh 2017). Einstein (v Soh 2017) pravi, da pravi pravi, da je ustvarjalnost lahko doma le tam, kjer znak inteligentnosti ni znanje, temveč domišljija. ni prisilnega dela. J. Wellman (2014) navaja ugoto- Ker je ustvarjalnost učencev postala pomemben vitve Isaksna iz leta 2004, ki kažejo na to, da so se izobraževalni cilj, je dodatna odgovornost učiteljev v preteklosti raziskave o ustvarjalnosti navezovale postala ustvarjalno poučevanje (Soh 2017). predvsem na to, koliko je posameznik ustvarja- len, in ugotovitve Iskasna, Dorvala in Treffingerja Basadurjev model ustvarjalnega reševanja pro- iz leta 2011, ki poudarjajo, da se je sedaj zanima- blemov – reševanje problemov kot proces nje premaknilo predvsem na to, kako je posame- Prvi korak procesa ustvarjalnega reševanja pro- znik ustvarjalen. V današnjem času, ki temelji na blemov je ustvarjanje idej (»Narediti, da se stva- znanju, je krepitev ustvarjalnosti v izobraževanju ri začnejo«). Gre za proaktivno pridobivanje in postala zelo pomembna (Craft 2007, v Hun Ping ustvarjanje novih idej, zaznavanje novih priložno- Cheung in Hung Leung 2014). Danes razpolaga- sti in težav. Stik z realnostjo posameznika opozar- mo z več empiričnimi dokazi, da učiteljeva oseb- ja na pojav neskladnosti in težav. Neskladnosti se nost vpliva na ustvarjalnost učencev v razredu. nato uporabljajo za predlaganje novih problem- Učitelji so namreč ustvarjalni vzorniki, učenci pa skih področij ter za prepoznavanje priložnosti za se učijo od ustvarjalnega učitelja oziroma njego- izboljšave in novosti. Pri tem koraku so težave in vega vedenja (Cropley 1994, v Hun Ping Cheung priložnosti prepoznane, vendar še niso jasno iz- in Hung Leung 2014; Pergar Kuščer 1994). Trendi ražene in razumljene. Drugi korak je opredelje- v oblikovanju strokovne in pedagoške kulture uči- vanje idej (»Dajati ideje skupaj«). Težava, ki je bila telja, vključno z ustvarjalnim mišljenjem, so sred- predhodno opredeljena, se tukaj analizira tako, da stva za posodabljanje izobraževalnega sistema. lahko ustvarimo celovito konceptualizacijo. Razu- Razvoj pedagoške ustvarjalnosti je zato pomem- mevanje problemskega področja je pridobljeno z ben pogoj za uspešno izobraževanje. Pedagoška abstraktno analizo in ne preko izkušenj. Koncep- ustvarjalnost neposredno vpliva na razvoj učen- tualno znanje se uporabi kot osnova za idejo, pri cev. Proces razvijanja poklicne motivacije v sodob- čemer se razvije ena ali več idej za rešitev proble- nih razmerah ni mogoč brez uporabe pedagoške ma. Sledi tretji korak, kjer gre za izboljševanje idej ustvarjalnosti (Zivitere, Riashchenko in Markina do optimalne mere (»Abstraktne ideje spreminjati 2015). Potreba po ustvarjalnosti se izraža v števil- v praktične rešitve in načrte«). Koncepte iz druge nih in raznolikih kontekstih. Nekaj povsem običaj- faze se tukaj kritično elaborira na podlagi predvi- 30 Didakta denih težav v realnem svetu. Alternative sistema- Povprečna starost udeležencev znaša 43,44 let tično pregledamo, da lahko pripravimo načrt za (SD = 12,03). Udeleženci imajo v povprečju 18,92 izvajanje optimalne rešitve. Zadnji, četrti korak je let delovne dobe (SD = 11,99). Starost otrok, ki jih namenjen praktičnemu preizkušanju idej (»Do- poučujejo vključeni udeleženci, v povprečju znaša končati stvari«). Kognitivna aktivnost je sestavlje- 14,21 let (SD = 4,48). na iz eksperimentiranja z novo rešitvijo, vrednote- nja rezultatov in prilagajanja, v kolikor je to potreb- Instrument no (Basadur, Gelade in Basadur 2014). Basadurjev profil ustvarjalnega reševanja proble- mov (angl. the Basadur Creative Problem Solving Stili ustvarjalnega reševanja problemov Profile) so leta 1990 oblikovali Min Sidney Basad- Proces ustvarjalnega reševanja problemov sega ur, George B. Graen in Mitsuru Wakabayashi (Ba- preko mej modela ustvarjalnosti kot kognitivnega sadur, Gelade in Basadur 2014). S pomočjo tega večstopenjskega procesa reševanja problemov. vprašalnika smo ocenili, kateri stil reševanja pro- Predlaga, da posameznik na podlagi svojih moč- blemov prevladuje pri sodelujočih na izbrani usta- nih področij na različne načine prispeva k vsaki novi. Vprašalnik zajema 18 sklopov s štirimi bese- izmed štirih stopenj procesa ustvarjalnega reše- dami (18 vrstic in 4 kolone). Naloga izpolnjevalca vanja problemov. Posameznik običajno daje eni je bila, da v vsaki vrsti razporedi štiri besede po vr- stopnji prednost pred drugo. Glede na to, kateri stnem redu od ena do štiri. Pri tem je z ena ozna- stopnji daje posameznik prednost, se uvrsti v eno čil besedo, ki najmanj označuje njegov način/stil izmed štirih t. i. stilov ustvarjalnega reševanja pro- reševanja problemov, s štiri pa besedo, ki njegov blemov. Le-ti so tesno povezani s štirimi stopnjami način/stil reševanja problemov najbolje označuje. prej omenjenega procesa. Stili ustvarjalnega reše- Vprašalnik je bil za namene raziskave preveden v vanja problemov so »ustvarjalec idej«, »opredelje- slovenščino. valec idej«, »izboljševalec idej« (do skrajne mere) in »praktični preizkuševalec idej«. Vsak stil vključuje Veljavnost in zanesljivost vprašalnika smo preverili različne kognitivne dejavnosti (Basadur, Gelade in preliminarno s študenti na študijskem programu Basadur 2014). specialne in rehabilitacijske pedagogike, ki so v študijskem letu 2016/17 obiskovali prvi letnik dru- Raziskovalni problem ge stopnje (n = 29). Basadurjev profil ustvarjalne- Zanimalo nas je, kateri stil ustvarjalnega reševa- ga reševanja problemov je pokazal visoko notra- nja problemov je najpogostejši pri specialnih in njo zanesljivost pri vseh merjenih dimenzijah, na rehabilitacijskih pedagogih (v nadaljevanju: peda- podlagi katerih smo potem umeščali udeležence gogih) na izbrani vzgojno-izobraževalni instituciji. v dominantne stile (izkušnje: α = 0,93; ideje: α = Basadur, Gelade in Basadur (2014) namreč nava- 0,93; mišljenje: α = 0,91; in vrednotenje: α = 0,92). jajo, da reševanje problemov lahko poteka na štiri različne načine. Ljudje uporabljajo tistega, ki jim Postopek zbiranja in obdelave podatkov je najbližje. Temu pravimo, da imajo določen stil Za namen raziskave smo uporabili kvantitativni reševanja problemov. pristop. Vprašalnik je bil v tiskani obliki razdeljen učiteljem na izbrani osnovni šoli. Odzivnost je bila EMPIRIČNI DEL 83,7 %. Zbiranje podatkov je potekalo maja 2017. Raziskovalni vzorec Dominantne stile ustvarjalnega reševanja pro- Vzorec je zajemal 41 učiteljev, ki so zaposleni na blemov smo določili tako, da smo števila pred be- izbrani vzgojno-izobraževalni ustanovi v Sloveni- sedami iz vsake posamezne kolone sešteli. Vsote ji. Od tega je bilo 35 žensk (85,37 %) in 6 moških števil smo vnesli v graf in iz njega odčitali, kateri je (14,63 %). Na posebnem programu vzgoje in izo- dominantni stil reševanja problemov. braževanja v izbrani ustanovi poučuje 23 učiteljev (56,1 %), od tega je 21 profesorjev specialne in re- Ostale podatke smo obdelali s programom za sta- habilitacijske pedagogike (91,3 %), eden ima opra- tistično analizo podatkov IBM SPSS Statistics 23.0. vljeno pedagoško dokvalifikacijo (4,35 %), eden pa Za opis vzorca smo uporabili deskriptivno statistiko. dokončan študij inkluzivne pedagogike (4,35 %). V programu z nižjim izobrazbenim standardom Pred izvedbo inferenčnih analiz smo preverili je zaposlenih 18 učiteljev (43,9 %), od tega 10 pro- predpostavke posameznih statističnih postop- fesorjev specialne in rehabilitacijske pedagogike kov (npr. Levenov test homogenosti variance pri (55,6 %), 5 takšnih, ki imajo opravljeno pedagoško t-testu za neodvisne vzorce). Pri analizah, katerih dokvalifikacijo (27,8 %), dva sta dokončala študij cilj je bil primerjati izraženost določene intervalne inkluzivne pedagogike (11,1 %), eden pa ima opra- spremenljivke (npr. dolžina delovne dobe) med vljeno defektološko dokvalifikacijo in študij inklu- več kot dvema skupinama, smo uporabili posto- zivne pedagogike (5,6 %). pek ANOVA, ki smo ga dopolnili še s post hoc te- 31 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO sti, ki omogočajo parne primerjave (LSD testi). Pri problemov in dolžina delovne dobe pedagogov, postopkih, ki zahtevajo le primerjavo izraženosti stil ustvarjalnega reševanja problemov in starost intervalne spremenljivke med dvema skupinama, učencev, ki jih poučujejo, ter stil ustvarjalnega re- smo, na drugi strani, uporabili t-test za neodvisne ševanja problemov in vzgojno-izobraževalni pro- vzorce. Za izračun korelacij smo uporabili Pearso- gram osnovne šole, na kateri poučujejo. nov korelacijski koeficient (v primeru, ko se obe vključeni spremenljivki porazdeljujeta normalno) Tabela 1 prikazuje rezultate, vezane na dolžino de- ali pa Spearmanov rho korelacijski koeficient (v lovne dobe pri udeležencih, ki se umeščajo med primeru, ko se vsaj ena spremenljivka ne porazde- »ustvarjalce idej«, »izboljševalce idej« in »praktične ljuje normalno). Za analizo dveh nominalnih spre- preizkuševalce idej«. Med »opredeljevalce idej« se menljivk smo uporabili hi-kvadrat test, katerega ni uvrstil nobeden izmed udeležencev raziskave, smo – v primerih, ko tabela presega velikost 2x2 – zato te kategorije v tabeli 1 ni. Rezultati analize so dopolnili z vrednostmi popravljenih rezidualov. Pri pokazali, da se delovna doba statistično pomemb- testih, ki se močno opirajo na velikost vzorca, smo no razlikuje glede na stile ustvarjalnega reševanja izračunali še velikost učinka Cohenov d. problemov ( (2) = 8,10, p = 0,02). Statistično po- membna razlika je med »ustvarjalci idej« in »prak- Rezultati in interpretacija tičnimi preizkuševalci idej« ter med »izboljševalci Prvo raziskovalno vprašanje se je nanašalo na idej« in »praktičnimi preizkuševalci idej«. »Praktič- ugotovitev, kateri stil ustvarjalnega reševanja ni preizkuševalci idej« najbolj odstopajo od preo- problemov prevladuje pri pedagogih na izbrani stalih dveh skupin. »Praktični preizkuševalci idej« vzgojno-izobraževalni instituciji. Ugotovili smo, da imajo manj delovne dobe (slabih 14 let) v primer- je najpogostejši stil ustvarjalnega reševanja pro- javi z »ustvarjalci idej« (slabih 23 let) in »izboljševal- blemov med sodelujočimi pedagogi »praktični ci idej« (slabih 27 let). Med »ustvarjalci idej« in »iz- preizkuševalec idej« (Graf 1). V to kategorijo se je boljševalci idej« razlika ni statistično pomembna uvrstila dobra polovica (53,7 %) vseh udeležencev, (rezultati kot zgoraj). Iz tega lahko sklepamo, da kar je bilo glede na pridobljene kompetence pe- se stil ustvarjalnega reševanja problemov skozi ča- dagogov po končanem študiju tudi pričakovano. sovno obdobje spreminja. Ne gre za nekaj stalne- ga in nespremenljivega. Z razvojem človekovega Drugo raziskovalno vprašanje se je nanašalo na to, znanja in pridobljenih izkušenj se spreminja tudi v kakšnem odnosu sta stil ustvarjalnega reševanja njegov način mišljenja. 60 45 30 15 0 Ustvarjalec Praktični Izboljševalec idej in praktični pre- idej preizkuševalec idej izkuševalec idej Graf 1: Prevladujoči stil ustvarjalnega reševanja problemov. N M SD Min. Max. Ustvarjalec idej 7 22,71 8,10 11,00 35,00 Izboljševalec idej 7 26,71 9,96 8,00 37,00 Praktični preizkuševalec idej 22 13,76 11,33 0,17 34,00 Tabela 1: Delovna doba udeležencev raziskave glede na njihov stil ustvarjalnega reševanja pro- blemov. 32 Didakta Prav tako kot z delovno dobo je tudi s starostjo učen- učujejo »praktični preizkuševalci idej«, so statistično cev. Tabela 2 vsebuje rezultate o starosti učencev, pomembno mlajši od otrok, ki jih poučujejo »ustvar- ki jih poučujejo udeleženci z različnimi stili ustvar- jalci idej«. Blizu statistični pomembnosti je tudi raz- jalnega reševanja problemov. Ta se glede na stile lika med »praktičnimi preizkuševalci idej« in »opre- ustvarjalnega reševanja problemov statistično po- deljevalci idej« (p = 0,07). Najbolj odstopajo »praktični membno razlikuje (F (2, 33) = 4,35, p = 0,02). Statistič- preizkuševalci idej« – njihovi otroci so najmlajši. V ta- no pomembna razlika je samo med »ustvarjalci idej« beli 2 ni kategorije »opredeljevalec idej«, saj se vanjo in »praktičnimi preizkuševalci idej«. Učenci, ki jih po- ni uvrstil nobeden izmed udeležencev raziskave. N M SD Min. Max. Ustvarjalec idej 7 17,21 5,04 9,00 23,00 Izboljševalec idej 7 15,71 3,45 11,00 21,00 Praktični preizkuševalec idej 22 12,34 4,13 7,00 20,00 Tabela 2: Starost učencev glede na stil ustvarjalnega reševanja problemov udeležencev raziskave. Tabela 3 prikazuje frekvenčno porazdelitev udele- žencih, ki delajo v posebnem programu vzgoje žencev glede na stil reševanja problemov in njiho- in izobraževanja in pri tistih, ki delajo v programu vo delovno mesto. Kljub temu da na ravni odstot- z nižjim izobrazbenim standardom. Iz dobljenih kov opazimo rahlo interakcijo med delovnim me- rezultatov lahko sklepamo, da na posameznikov stom in stilom reševanja problemov, je hi-kvadrat dominanten stil vplivajo različne spremenljivke. test pokazal, da učinek ni statistično pomemben Med »opredeljevalce idej« se ni uvrstil nobeden ( (2, N = 35) = 1,23, p = 0,54). To pomeni, da so stili izmed udeležencev raziskave, zato te kategorije reševanja problemov približno enaki pri udele- ni v tabeli 3. Delovno mesto Posebni program VIZ Program z nižjim izobrazbenim standardom f f % f f % Ustvarjalec idej 5 71,4 2 28,6 Stil reševanja Izboljševalec idej 4 57,1 3 42,9 problemov Praktični preizkuševalec idej 10 47,6 11 52,4 Tabela 3: Odnos med stilom ustvarjalnega reševanja problemov udeležencev raziskave in njihovim delovnim mestom. SKLEP Raziskava kaže, da je najpogostejši stil ustvarjal- gogov po končanem študiju tudi pričakovano. nega reševanja problemov med sodelujočimi pe- Kompetence so vezane predvsem na znanje o dagogi »praktični preizkuševalec idej«. Pri tem je tem, kako teorijo prenesti v prakso. Pedagog se kognitivna aktivnost sestavljena iz eksperimen- pri svojem delu z učenci s posebnimi potrebami tiranja z novo rešitvijo, vrednotenja rezultatov in vsakodnevno sooča s številnimi nepredvidenimi prilagajanja, če je potrebno. V to kategorijo se situacijami v razredu. V takšnih situacijah se mora je uvrstila dobra polovica vseh udeležencev, kar znajti predvsem kot »praktični preizkuševalec je bilo glede na pridobljene kompetence peda- idej«, sicer lahko pride v razredu do zmede. 33 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Zdi se, da pedagogi ne razmišljajo načrtno o (ustvarjalnih) miselnih procesih. Nekateri so pri reševanju problemov bolj, drugi manj uspešni. Če želimo izboljšati kompetence za reševanje pro- blemov, moramo miselne procese ozavestiti. Kot dobra se v praksi vse pogosteje izkaže intervizija. Znotraj takšne skupine lahko na izbrani instituci- ji izboljšamo strategije reševanja problemov, saj tako pedagogi krepijo svoje spretnosti reševanja problemov in večajo svojo ustvarjalnost. K. Smith (2003, v Profesionalni razvoj strokovnih delavcev 2012) namreč pravi, da je profesionalni razvoj uči- teljev pomemben, ker je to sredstvo za izboljšanje šolstva, za ohranjanje zanimanja za učiteljski po- klic in za osebni razvoj, ki je nujen za napredova- nje. Razlogov je še veliko več, med drugim tudi potreba po usvojitvi novega znanja, sposobnosti in spretnosti. Ugotovljeni dominantni stil ustvar- jalnega reševanja problemov bi lahko pripomogel k boljši učinkovitosti pri iskanju novih idej in pri uresničevanju le-teh. Viri in literatura Basadur, M., Gelade, G. in Basadur, T. (2014): Creative problem-sol- ving: process styles, cognitive work demands, and organizational adaptability. The journal of applied behavioral science, 50(1), 80–115. Pridobljeno s http://journals.sagepub.com.ezproxy.lib.ukm.si/doi/ pdf/10.1177/0021886313508433 Hun Ping Cheung, R. in Hung Leung, C. (2014): Preschool teachers’ perceptions of creative personality important for fostering crea- tivity: Hong Kong perspective. Thinking Skills and Creativity, 12(2), 78–89. Pridobljeno s http://www.sciencedirect.com.ezproxy.lib.ukm. si/science/article/pii/S1871187114000042?_rdoc=1&_fmt=high&_ origin=gateway&_docanchor=&md5=b8429449ccfc9c30159a5f9ae aa92ffb&ccp=y Krušič, Z. (2014, april 27): Ali šola ubija ustvarjalnost? [Web log post]. Pridobljeno s http://www.publishwall.si/zkrusic/post/101751/ali-sola- -ubija-ustvarjalnost1 Pergar-Kuščer, M. (1994): Povezava med učiteljevo osebnostjo in ustvarjalnostjo otrok. Sodobna pedagogika, 45, 5/6, 254–264.  Profesionalni razvoj strokovnih delavcev. (30. 12. 2012). Pridoblje- no s http://www.pei.si/UserFilesUpload/Porocilo_ES%20Prof%20 razvoj%20strok%20del%20v%20poklic%20in%20strok%20izob_ DOPOLNJEN.pdf Soh, K. (2017): Fostering student creativity through teacher behavi- ors. Thinking Skills and Creativity, 23(1), 58–66. Pridobljeno s http:// www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1871187116301584 Wellman, J. (2014): Relationship between creative problem solving profiles and career choice. V Honors projects. Paper 93. Pridobljeno s http://scho- larworks.bgsu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1098&context=hono rsprojects Zivitere, M., Riashchenko, V. in Markina, I. (2015): Teacher – Peda- gogical Creativity and Developer Promoter. Procedia - Social and Behavioral Sciences, 174(1), 4068–4073. Pridobljeno s http:// www.sciencedirect.com.ezproxy.lib.ukm.si/science/article/pii/ S187704281501215X?_rdoc=1&_fmt=high&_origin=gateway&_docan chor=&md5=b8429449ccfc9c30159a5f9aeaa92ffb 34 Didakta »Od zrna do kruha«: aktivno učenje v vrtcu Mateja Novljan, mag. prof. pred. vzg., Vrtec Litija V članku bom predstavila svoje poglede na raziskovalno učenje v vrtcu. Na začetku članka je opisano aktivno učenje v vrtcu, cilj učenja v predšolskem obdobju, raziskovalno naravnano učenje – kako naj ga vzgojitelji spodbujajo in na kakšen način izvajajo raziskovalno naravnano učenje v vrtcu. Povzeto je, kako različni avtorji opredeljujejo raziskovalno naravnano učenje. Sledi teoretična predstavitev dveh tipov raziskovanja, raziskovanja zaprtega tipa in projektnega dela v vrtcu. Predstavitvam sledi opis raziskovalnih tipov po fazah. Na koncu je predstavljen zaprti tip raziskovalne naloge, izveden v oddelku v vrtcu. Raziskovalna naloga je izbrana z namenom, saj so otroci zaradi vse prehitrega tempa življenja vse manj seznanjeni z načinom pridobivanja kruha, in sicer od zrna do samega izdelka. Ključni pojmi: otrok, projektno delo, predšolsko torji razvojno ustrezne prakse (Bredekamp 1996, obdobje, raziskovanje, učenje. 52) pravijo, da otroka ni treba siliti k učenju, saj je zanj motiviran z željo, da si osmisli svet. Nekateri UVOD zagovarjajo, da mora učenje v vrtcu izhajati iz ži- Učenje predšolskega otroka temelji na neposre- vljenjskih situacij otrok in vsakodnevne realnosti dni aktivnosti s predmeti in pridobivanju konkre- otrokovega sveta. Otrok se najbolje uči, kadar se tnih izkušenj z ljudmi, stvarmi, razmisleku o de- sooča s problemi, ki so zanj osebno smiselni in po- javnostih ter oblikovanju predstav in pojmovnih membni (Batistič 2000, 35–36). struktur na osnovi prvih generalizacij, na notranji motivaciji in reševanju konkretnih problemov ter RAZISKOVALNO NARAVNANO UČENJE pridobivanju socialnih izkušenj (Kurikulum za vrt- Dolgoročni cilj učenja skozi raziskovanje je to- ce 1999, 19). rej proces narave: ohraniti radovednost, željo po spoznavanju novega »raziskovalnega duha«. Iz- AKTIVNO UČENJE V VRTCU hajamo iz predpostavke, da je želja po odkrivanju Cilj učenja v predšolski dobi je sam proces učenja, novega, iskanja smisla in razlag našega življenja v katerega cilj niso pravilni in nepravilni odgovori, svetu nekaj, kar je otrokom lastno. Raziskovanje je temveč spodbujanje otrokovih lastnih strategij eden temeljnih principov učenja v vrtcu, saj mer- dojemanja, izražanja in razmišljanja, ki so zanj ljivi rezultati (ocene, testi) še niso privlačna moti- značilne v posameznem razvojnem obdobju (Ku- vacija za učenje (Turnšek 2004, 3–4). rikulum za vrtce 1999, 16). Učenje v vrtcu je na eni strani povezano z vpra- šanjem o razvoju mišljenja in drugih področij osebnosti predšolskega otroka, na drugi pa z na- čeli, metodami in oblikami vzgojnega dela, ki naj bi prispevale k otrokovemu razvoju in učenju. V predšolskem obdobju prevladuje spontano uče- nje, otroci se učijo preko dejavnosti in rutine ter preko igre, ki poteka v vrtcu v raznolikih socialnih interakcijah med vrstniki in odraslimi. Učijo se s pomočjo opazovanja, posnemanja, preizkušanja in reševanja problemov, komentiranja dejavno- sti, spraševanja in poslušanja drugih, reševanja medsebojnih konfliktov in dogovarjanja … Učenje ni povezano le z otrokovim miselnim razvojem, ampak zadeva vsa področja, kot so: gibalni, spo- znavni, čustveni, socialni in moralni razvoj (Batistič Zorec 2000, 25–26). Učenje je povezano z otrokovo radovednostjo oz. Spoznavanje različne vrste moke s težnjo, da razume svet ter rešuje probleme. Av- 35 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO 2. Izražanje domnev Domneve, predpostavke in predznanje otrok za- beležimo, da jih lahko kasneje skupaj preverimo, in ugotovimo, kaj smo se novega naučili. Ta posto- pek je pomemben za celoten proces raziskovanja, tako zagotovimo, da proces poteka od izhodiščne točke. Pomembno pa je, da otroci tudi na kon- cu preverijo, kaj so imeli prav ter kje so se motili (Turnšek 2004, 7). 3. Iskanje informacij, podatkov ter njihovo doku- mentiranje in urejanje Sprva spodbudimo otroke, da razmišljajo, kje, kako in od koga bi dobili odgovore. Pomembno je, da odgovornost za učenje v čim večji meri prepu- stimo otrokom. Pravo raziskovanje vključuje skrb- no spravljene podatke in informacije. Zato je zelo pomembno, da vsako iskanje informacij spremlja tudi eden od načinov dokumentiranja (Turnšek Maxim (1997) opredeljuje raziskovanje kot strate- 2004, 7–8). gijo dejavnega učenja, ki je usmerjena v reševanje problemov. 4. Rešitev oz. odgovori na vprašanja Proces zaključimo tako, da pregledamo zbrane Raziskovanje zagotavlja uveljavljanje iniciative informacije, jih uredimo in strnemo. Ugotovimo, otrok in aktivno udeležbo v vseh fazah razisko- kakšni so odgovori na vprašanja in česa smo se vanja. Ena od pomembnih zadnjih etap je ugo- naučili. tavljanje uporabnosti znanja. S tem postopkom preizkušamo relevantnost novih spoznanj; ugota- 5. Uporaba novih spoznanj vljamo, kako lahko nova spoznanja, izkušnje, nove Razmislimo, kako bi lahko pridobljeno znanje predstave in poimenovanja uporabimo v vsakda- uporabili v vsakdanjem življenju (Turnšek 2004, 7). njem življenju (Turnšek 2004, 5). PROJEKTNO DELO V VRTCU TIPI RAZISKOVANJ Kilpatrick, eden izmed utemeljiteljev projektnega Maxim se opira na teoretična izhodišča Piageta in dela na področju vzgoje in izobraževanja, pravi, da Brunerja in govori o dveh tipih raziskovanj: se mnoge stvari zdijo razumne in tako normalne, • raziskovanje problemov zaprtega tipa, da jih zato ne preverjamo (Glogovec 1993, 15). Vča- • proces reševanja problemov odprtega tipa sih je zadoščala avtoriteta, da se je v nekaj verjelo, (Turnšek 2004, 5). danes pa je potrebno vse preveriti ali dokazati z eksperimentom (Glogovec 1993, 15). ZAPRTI TIP V različnih literaturah obstajajo različne definici- O zaprtem tipu govorimo, kadar otroci rešujejo je projektov. Projekt je lahko vsaka naloga, ki ima problem oz. skušajo odgovoriti na raziskovalno določljiv začetek in konec, ki zahteva uporabo več vprašanje s pomočjo določenih informacij in po- vrst virov za izvedbo posameznih, med seboj po- datkov. Rešitev problema temelji na analizi infor- vezanih delnih nalog, da bi bil uresničen želeni cilj macij, ki jih otroci poiščejo sami oziroma s pomo- (Glogovec po Wiesbaden 1970, 17). čjo vzgojiteljice (Turnšek 2004, 5). Projektno delo v vrtcu in projektno učno delo sta Faze pri zaprtem tipu so naslednje: med seboj identična in vsak zase specifična le za- 1. Opredelitev problema radi različne uporabe obeh na različnih razvojnih 2. Izražanje domnev stopnjah. 3. Iskanje informacij, podatkov ter njihovo doku- mentiranje in urejanje K. Frey členi projekt v sedem etap, od katerih je 4. Rešitve oz. odgovori na vprašanja pet glavnih in si sledijo po določenem zaporedju, 5. Uporaba novih spoznanj (Turnšek 2004, 6) ostali dve pa sta vmesni in dopolnilni ter se izvaja- ta samo po potrebi (Glogovec 1993, 16–17). 1. Opredelitev problema Problem, ki ga raziskujemo, jasno izrazimo tako, 1. etapa POBUDA da postavimo raziskovalna vprašanja širšega in 2. etapa RAZDELAVA ZAMISLI (SKICIRANJE PRO- ožjega tipa. JEKTA) 36 Didakta 3. etapa NAČRTOVANJE ETAPE PROJEKTOV 4. etapa IZVAJANJE (vmesna etapa) 5. etapa SKLEPNA ETAPA (vmesna etapa) 1. POBUDA Prva etapa (pobuda) je za uspešnost projektnega Znotraj lastnega sistema je projektno vzgojno vzgojnega dela ključnega pomena. Zato ji name- delo dinamično. Dinamika se izraža v časovnem nimo največ pozornosti. Osvetlimo jo z vidika ra- okviru enega dne, ko se projekt uresničuje z ve- zvoja otroka in s pedagoškega vidika. Po Eriksonu čjo ali manjšo intenziteto prek celega dne in si nastopi okrog četrtega leta starosti obdobje po- vsebinsko podredi tudi vsakodnevne dejavnosti. bud (Glogovec 1993, 17–20). Dinamika se izraža v času izvedbe projekta, saj ima projekt značilne krivulje intenzivnosti, kate- Otrok je izredno zadovoljen ob lastnih pobudah, re vrh najdemo v vsaki etapi. Ugotovili so, da se ki jih daje. Opazimo tudi povečano možnost načr- z intenzivnim delom v projektu včasih otroci in tovanja, organizacije in doseganja ciljev. Otrok ne- tudi vzgojitelji izčrpajo in potrebujejo odmor kot nehno preizkuša svoje sposobnosti in moči. Potre- vmesni čas, ko emocionalno zapuščajo projekt, buje potrditve, da je njegova spodbuda sprejeta ki se je iztekel, in se umirijo, hkrati pa že nabirajo in da je njegov majhen prispevek še kako vreden. moči za novega. Večkrat prav v tem času nastane- Vzgojitelji otroku pomagamo, da usmeri pobude jo projekti na pobudo otrok. Saj so nekateri otroci na spremenljive aktivnosti. Pomembno je, da se ves čas zelo aktivni in želijo navidezno aktivnost vzgojitelj ne ustraši nobene pobude otrok, tem- preseči tudi z novimi pobudami. Predšolski otrok več o vsaki pobudi razpravlja z otroki; le tako bo je pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb dosegel sproščeno vzdušje in navdušenje, ki je in zagotavljanju pogojev za razvoj in učenje odvi- za projektno delo izjemnega pomena (Glogovec sen od odraslih, zato celotna struktura temelji na 1993, 17–20). medsebojnih odnosih med otrokom, vzgojitelji, predšolskim vodstvom in strokovnimi sodelav- 2. SKICIRANJE PROJEKTA ci ter družino otroka in zunanjimi sodelavci. Po- Ko je pobuda predelana in usvojena, temo vsebin- membno je, da pedagoški proces, ki se uresničuje sko razčlenimo. Vzgojitelj ob tem otrokom razlo- na osnovi strukture projekta, oblikujejo v celoti ži, kako bo delo potekalo v prihodnje. V tej etapi in enakovredno vsi trije sklopi udeležencev, saj določimo tudi nekaj osnovnih pravil, po katerih se le tako lahko nudijo otroku celovito in med seboj bomo ravnali. V tej etapi otroci izražajo svoje in- usklajeno podporo k njegovem razvoju (Glogovec terese in pričakovanja oziroma hotenja in želje po 1993, 16–17). določenem udejstvovanju. Če so zelo različni, jih 37 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO uskladimo do take mere, da bodo vsi sodelovali. vrednotijo. Plakat naj bo vedno pritrjen v vidnem Razmišljamo o informacijah, ki jih še potrebujemo, polju otroka. Tako si ga lahko vsak otrok pogleda, odkrivamo poti do njih in njihove izvore. Skiciranje kadar želi ugotoviti, v kolikšni meri je naloga že projekta je etapa, ki je v odnosu do drugih etap uresničena in koliko ter kakšno pot ima še pred časovno kratka, vendar pomembna, saj predsta- seboj (Glogovec 1993, 21–22). vlja rdečo nit projekta. V tej etapi se že nakazujejo operativni cilji projekta. Skico napišemo, otroci jo 4. IZVAJANJE opremijo s svojimi podatki (Glogovec 1993, 20). Kljub temu da so vsi udeleženci projekta v prej- šnjih etapah aktivni, se sedaj aktivnost prenese 3. NAČRTOVANJE tudi na zunanjo raven delovanja. Vsak otrok je Načrtovanje je idealno zamišljanje poteka dejav- polno samoaktiven, v dejavnost vlaga napor in se nosti za doseganje določenega cilja. V začetku na- trudi, da nalogo opravi. Različni problemi, ki jih črtovanja cilje jasno definiramo in jih pojasnimo otrok razrešuje, terjajo tudi različne načine reševa- do take mere, da bomo točno vedeli, kaj želimo. nja problemov. Nekatere bo rešil preko igre, druge Ugotovimo, kje bomo projekt izvajali in katere s praktično aktivnostjo, socialnimi interakcijami, delne naloge bodo potekale na določenih lokaci- z raziskovalno dejavnostjo, odkrivanjem, eksperi- jah. Okvirno določimo tudi čas projekta, tako da mentiranjem. Ob tem razvija konvergentno in di- imajo otroci oporo za ritem dela. Načrt predstavi- vergentno mišljenje. S projektnim delom omogo- mo na plakatu. Za predšolskega otroka je pot od čimo razvoj vseh otrok, tudi nadarjenih otrok, že ideje do cilja, posebej pri zahtevnejših projektih, v vrtcu. Etapa izvajanja traja v odnosu do drugih dolga in tudi zapletena. Pomagamo jim z vizualno etap projekta najdlje. Oblike vzgojno-izobraževal- predstavitvijo poteka projekta. Pripravimo plakat, nega dela so prav v izvedbi etape izvajanja najbolj ki je osnovna struktura projekta po etapah. Pla- pestre (Glogovec 1993, 22–23). kat nam pomaga pri usmerjanju in usklajevanju, predvsem pri informiranju otrok, do kam smo pri- 5. SKLEPNI DEL šli, kaj smo že opravili in kaj je še pred nami. Pla- Po Freyu so možni trije tipi sklepnega dela projek- kat je zgoščena informacija, zato ga opremimo ta: zavesten konec projekta, ki se izraža v končnem likovno in pisno. Pri pripravi plakata sodelujejo dosežku, povratek k pobudi, ki je primerjava dosež- otroci in starši. Plakat je zelo pomemben v sklepni ka v zadnji etapi z začetno iniciativo, ter svobodni etapi. Otroci, vzgojitelji in starši naredijo refleksi- iztek projekta, ko se aktivnosti nadaljujejo v drugih jo celotnega procesa, na osnovi katerega projekt neprojektnih aktivnostih (Glogovec 1993, 23). Otro- 38 Didakta ci z refleksijo procesa lažje pridejo do vrednotenja 3. ISKANJE INFORMACIJ IN PREVERJANJE PRA- vsega, kar so v projektu naredili, da bi bil dosežen VILNOSTI cilj, ki so ga določili v etapi pobude oz. skiciranja. Sestavljanje zemljevida Slovenije po pokrajinah Z vidika aktivnosti otrok in drugih udeležencev je sklepna etapa zaključek projekta z dosežkom Otroci poiščejo recept za kruh pri določeni pokrajini ali produktom in vrednotenjem procesa, ki so ga • Iskanje informacij v knjigah opravili. Za vzgojitelja je sklepna etapa še eno deja- • Občutiti moko ali žito s čutili nje več – vrednotenje po značilnostih projektnega • Pesmica o kruhu dela z vidika vseh udeležencev, evalvacija global- • Prirejanje žit k moki nih ter razvojnih ciljev (Glogovec 1993, 23). • Izdelovanje plakata, na katerih so značilnosti za določeno pokrajino 6. VMESNI ETAPI • Intervju s sosednjo skupino in kuharico Vmesni etapi usmerjanja in usklajevanja sta do- • Peka kruha polnilni in nujni iz več vzrokov, saj otrok potrebuje • Pokušina kruha okolje, v katerem je spodbujen in pohvaljen. Otro- kom dopuščamo, da delajo napake. Omogočimo 4. UGOTOVITVE REŠITVE PROBLEMA ustvarjalni pristop, v katerem gre za iskanje različ- Ogled fotografij in video posnetkov nih možnih rešitev. Nastopi čas, v katerem odra- sli otroka spodbujajo k razmišljanju, in uporablja 5. UPORABA INFORMACIJ postopke, s katerimi pomagajo otroku, da lahko Ogled peke kruha v krušni peči samostojno razmišlja. Ko je vse to delo opravljeno, je projekt zaključen (Glogovec 1993, 23–24). ZAKLJUČEK Z izvedbo raziskovalne naloge zaprtega tipa sem PROJEKTNO DELO KOT EDEN IZMED MOŽNIH prišla do končnih spoznanj, da so preko celotne DIDAKTIČNIH MODELOV V VRTCU naloge otroci aktivno sodelovali in bili aktivno Pedagoški proces v vrtcu je sestavni del sistema vključeni v projekt. Otroci so se pri raziskovalni vzgoje in izobraževanja, torej mora biti z drugimi nalogi še bolj povezali, sodelovali in dogovarjali. podsistemi tega sistema primerljiv, sočasno pa Raziskovalna naloga zaprtega tipa je naloga, pre- mora zaradi specifike razvoja otrok imeti svoje ko katere sem spoznala, da je takšen način dober posebnosti. Projektno delo kot didaktični model način podajanja znanja otrokom. Otroci so bili v vrtcu je, ne glede na to, da ima posebnosti, isto- med potekom raziskovalne naloge motivirani, kar vetno s projektnim učnim delom kot didaktičnim so sproti sporočali tudi starši, saj so se doma po- modelom v osnovni šoli. Istovetnost didaktičnih govarjali večinoma o kruhu in pokrajinah. Starši so modelov zagotavlja neprekinjenost pedagoške- bili presenečeni nad znanjem otrok, nad zmožno- ga procesa na prehodu otroka iz vrtca v osnovno stjo povezave z drugimi področji. Otroci so bili ak- šolo, torej je tudi eden izmed ključnih elementov v tivni skozi celoten potek raziskovalne naloge, kar povezavi podsistemov celotnega vzgojno-izobra- je pripomoglo tudi k temu, da smo raziskovalno ževalnega sistema (Glogovec 1993, 25). nalogo pripeljali do zadnje faze. Skozi celoten pro- ces so pridobivali informacije iz različnih virov. V RAZISKOVALNO UČENJE PO NAČELU ZAPRTE- vrtcu se je to odražalo skozi njihove ideje in izvirne GA TIPA – »OD ZRNA DO KRUHA« odgovore. Njihovo aktivno sodelovanje sem sproti dokumentirala s fotografijami in video posnetki, OPREDELITEV PROBLEMA vsak udeleženec pa je raziskovalno nalogo usvajal Izvedba raziskovalne naloge je bila cilj raziskoval- po svojih zmožnostih in pri tem izražal veselje do no naravnanega učenja, preko katerega so otroci novo pridobljenega znanja. raziskali postopek, kako pridemo od zrna do kru- ha. V današnjem tempu življenja vse več ljudi ku- puje kruh v trgovinah ali pekarnah, otroci na ta- kšen način niso seznanjeni s procesom priprave kruha. S tem tipom raziskovalne naloge sem po- VIRI IN LITERATURA Bahovec, E. D. idr. (1999): Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministr- skušala vplivati na razvoj ozaveščenosti o zdravju stvo za šolstvo in šport in Zavod republike Slovenije za šolstvo. ter samooskrbi. Batistič Zorec, M. (2000): Učenje v vrtcu. Sodobna pedagogika, 3, 25-43. Glogovec, Z. idr. (1993): Kako drugače? Projektno delo v vrtcu. Lju- 1. ZAVEDANJE IN OPREDELITEV PROBLEMA bljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. Hohmann, M., Weikart, P. D. (2005): Vzgoja in učenje predšolskih Skrivnostni predmet (slika metrge) otrok. Ljubljana: DZS. Marjanovič Umek, L. (2001): Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulumu za vrtce. Maribor: Obzorja. 2. IZRAŽANJE OTROŠKIH DOMNEV IN PREDPO- Novljan, M. (2014): Od zrna do kruha. Ljubljana: Pedagoška fakul- STAVK teta, UL – diplomsko delo. Turnšek, N. (2004): Problemsko in raziskovalno naravnano uče- Beleženje na plakat nje v vrtcu. Študijsko gradivo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. 39 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Razvijanje komunikacijskih spretnos- ti dijakov zdravstvene nege s pomočjo umetne inteligence, kot je ChatGPT mag. Sonja Slana, profesorica angleščine in nemščine, Srednja zdravstvena šola Murska Sobota V prispevku raziskujem izzive komuniciranja med bodočimi zdravstvenimi delavci in pa- cienti v okviru angleščine kot tujega jezika. Predstavljam pristop k razvoju komunikacijskih kompetenc pri dijakih zdravstvene nege, kjer se osredotočam na uporabo iger vlog. Poudar- jam vlogo digitalnih tehnologij, kot je ChatGPT, pri izboljšanju učinkovitosti in učenja v tem procesu. Raziskujem prednosti in slabosti igranja vlog v živo kot tudi s pomočjo umetne inteligence. Pri igranju vlog v živo se poudarja neposredna interakcija med udeleženci, kar lahko okrepi realistično situacijo, vendar pa lahko prinaša tudi omejitve, kot npr. omejen čas, ki je na voljo. Z vključevanjem umetne inteligence se odpirajo nove možnosti. Kljub novim možnostim pa se moramo zavedati tudi njihovih omejitev. Uvod interaktivnih vaj, na primer igranje iger vlog. V ve- Razvoj komunikacijskih spretnosti pri dijakih zdra- čjih razredih s 25 dijaki lahko vsi istočasno vadijo vstvene nege je ključen dejavnik za uspeh in kako- komunikacijo s pomočjo ChatGPT-ja, kar omogoča vostno opravljanje njihovih nalog. Z izjemnim na- izvajanje funkcionalnih komunikacijskih dejavnosti. predkom tehnologije se odpirajo nove možnosti za izboljšanje teh veščin, pri čemer umetna inteligen- Igranje vlog v živo ali igranje vlog s pomočjo ca postaja vse pomembnejša. Vključevanje umetne umetne inteligence inteligence predstavlja potencial pri poučevanju tu- Ko primerjamo igranje igre vlog v živo z igranjem jih jezikov za bodoče zdravstvene delavce. igre vlog s pomočjo umetne inteligence, opazimo raznolike dinamike in vidike, čeprav se obe aktivno- Izkustveno učenje in igra vlog sti odvijata v učilnici ali kabinetu zdravstvene nege. Izkustveno učenje temelji na izkušnji posameznika v učnem procesu. In ker igra vlog temelji na direk- Pri igranju vlog v živo je prisotna fizična interakci- tni izkušnji dijaka, se uvršča med metode izkustve- ja med udeležencema, kar ustvarja močan obču- nega učenja. In kaj je pravzaprav igra vlog? Rupnik tek dinamike in poglobitve v fiktivni svet. Spletno Vec (2001) igro vlog opredeljuje kot vrsto aktivnosti igranje vlog z umetno inteligenco, čeprav prinaša pri pouku, v kateri učenci odigravajo raznovrstne dostopnost in priročnost, morda ne dosega enake bolj ali manj strukturirane situacije in vloge, da bi ravni poglobitve zaradi odsotnosti fizične prisotno- raziskali različne mentalne, ravnanjske in doživljaj- sti in morebitnih omejitev komunikacije. ske možnosti. Igra vlog temelji na interakciji med udeleženci, kjer se ti obnašajo tako, kot od njih zah- Poleg tega se pri igranju vlog s pomočjo umetne teva namišljena situacija. inteligence, na primer s pomočjo ChatGPT-ja, ve- činoma osredotočamo na pisno komunikacijo, če- Igra vlog se pogosto uporablja pri komunikacij- prav obstajajo aplikacije, ki omogočajo tudi razvoj skem pristopu pri pouku tujih jezikov, ki poudarja govornih spretnosti. ChatGPT trenutno omogoča razvoj komunikacijske kompetence dijaka in hkrati le pisno komunikacijo, zato za poglobitev govornih predstavlja pristop, ki je najbolj prisoten v modernih veščin lahko uporabimo dodatna orodja za razvoj učnih načrtih tujih jezikov. Vendar pa se pri pouku izgovorjave. tujih jezikov pogosto srečujemo s težavami, kot so omejene priložnosti za prakso dejanskega pogo- Pri igranju iger vlog v živo udeleženci lahko izražajo vora v tujem jeziku ali omejen čas za utrjevanje svoje misli z neverbalnimi namigi in telesno govo- pridobljenega znanja, in zato dijaki nimajo vedno rico, kar bistveno izboljša celotno izkušnjo igranja priložnosti pridobiti kakovostnih učnih izkušenj. vlog. Izrazi obraza, geste in ton glasu dodajajo av- Uporaba ChatGPT-ja nam omogoča prilagodljivost tentičnost in bogatijo igranje vlog. Nasprotno pa pri poučevanju, saj ga lahko vključimo za izvajanje spletno igranje igre vlog z umetno inteligenco ne 40 Didakta omogoča prenosa ali razumevanja neverbalnih pacienta. Dijak ne dobi natančnih iztočnic, kar namigov. Komunikacija je omejena zgolj na bese- spodbuja kreativnost, spontanost in prilagodljivost dilo, kar lahko zmanjša čustveno globino in poglo- v komunikaciji s pacientom. Kot virtualni pacient bljenost izkušnje. Čeprav imata oba pristopa svoje lahko ChatGPT ponudi nepričakovane odgovore, prednosti, je ključno upoštevati različne vidike, ki jih kar postavlja dijake v realistično okolje z različnimi prinašata fizična in virtualna interakcija pri igranju izzivi, podobnimi tistim v resnični zdravstveni pra- vlog v kontekstu zdravstvenega izobraževanja. ksi. Pomembna prednost uporabe umetne inteligence S tem pristopom dijaki razvijajo svoje komunikacij- pri igranju vlog je tudi možnost prilagajanja težav- ske veščine v dinamičnem okolju, kjer se srečujejo nosti naloge. Učitelji lahko prilagajajo zahtevnost z raznolikimi situacijami, ki jih lahko pričakujejo v in kompleksnost izzivov z dodatnimi navodili, kar svojem poklicu. Pridobivajo spretnosti hitrega raz- omogoča prilagajanje izkušenj glede na različne mišljanja, prilagajanja na nepričakovane situacije ravni znanja dijakov. Poleg tega lahko umetna in- ter izboljšujejo sposobnost vzpostavljanja stika s teligenca ponudi prilagodljivost in raznolikost sce- pacientom. narijev. ChatGPT omogoča ustvarjanje dinamič- nih in prilagodljivih situacij, ki se lahko prilagajajo Učitelj se lahko odloči za dialog z iztočnicami, zla- specifičnim potrebam in zahtevam dijakov. S tem sti za dijake z nižjim nivojem znanja. Dijak prejme se omogoča individualizirano učenje, kar je lahko navodila, ki jih generira ChatGPT, pri čemer gre za izjemno koristno za vsakega posameznega udele- dvogovor z jasno določeno konverzacijo. ChatGPT ženca. prevzame vlogo pacienta, ki se naroča na pregled pri zdravniku, pri tem pa mora upoštevati smer- Poleg tega ima ChatGPT sposobnost ustvarjanja nice na navodilih. Dijak pa prevzame vlogo zdra- nepredvidljivih situacij in odzivov, kar spodbuja kre- vstvenega delavca in postavlja vprašanja ob upo- ativnost dijakov in razvijanje njihovih sposobnosti števanju smernic na svojih navodilih. Ta strukturi- odločanja. Virtualna interakcija s klepetalnim ro- ran dialog se razlikuje od improvizacije, kjer Chat- botom lahko dijakom omogoči razširitev njihovega GPT preprosto prevzame vlogo pacienta, ki se želi besedišča in jih spodbudi k eksperimentiranju z naročiti za pregled pri zdravniku. različnimi načini izražanja. Uporaba iztočnic omogoča dijakom strukturiran Glede na različno stopnjo ustvarjalnosti dijakov in pristop k razvoju komunikacijskih veščin. To olajša njihove jezikovne zmožnosti se lahko učitelj odloči osredotočanje na specifične vidike komunikacije za dialog z iztočnicami ali simulacijo oz. improvi- in gradnjo dialoga. Hkrati pa kontroliran dialog s zacijo. Pri slednji dijaka usmeri kratka iztočnica, ChatGPT-jem zagotavlja varnost in smernice, ki di- smernica, ki jo prejmeta tako dijak kot klepetalni jakom nudijo jasna navodila pri razvijanju komuni- robot, kjer ChatGPT prevzame vlogo virtualnega kacijskih sposobnosti. Here's a language framework with prompts for the role-play scenario between a nurse and a patient who wants to make an appointment: Nurse: Patient: 1. Greet the patient and ask how you can assist them. 1. Greet the nurse and state that you want to make 2. Ask for the patient's name. an appointment. 3. Request a brief explanation of the reason for the 2. Provide your name when asked. appointment. 3. Briefly describe your symptoms or reason for 4. Inquire if the patient is a new or exisiting patient. appointment. 5. Ask for the patient's contact information, such as 4. Specify if you are a new or exisiting patient. phone number and email address. 5. Share your contact information. 6. Check the schedule and offer available appoint- 6. Listen as the nurse presents available appoint- ment options. ment options. 7. Let the patient choose a date and time that suits 7. Choose a suitable date and time from the opti- them. ons given. 8. Confirm the scheduled appointment. 8. Confirm the scheduled appointment. 9. Ask if the patient has any additional questions. 9. Ask any additional questions. 10. Express gratitude for their call and wish them a 10. Thank the nurse for their assistance and wish good day. them a good day. Tabela 1: Primer navodil za ustvarjanje dialoga z iztočnicami, ki ga je ustvaril ChatGPT. 41 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Igra vlog za dijake programa zdravstvene nege Dijaki včasih ne dobijo priložnosti za izkušnje, ki bi Benko (2012) ugotavlja, da so se metode izkustve- jim omogočile pridobivanje in utrjevanje znanja, ki nega učenja izkazale za koristne pri izobraževanju ga nato prenesejo v zdravstveno okolje. To je lahko bodočih medicinskih sester, kjer učenje poteka z posledica velikega števila dijakov v razredu ali pa aktivnim sodelovanjem študentov v določeni ak- omejenega razpoložljivega časa za utrjevanje znanja. tivnosti, ki vodi k izkušnji. Igra vlog je ena od učnih Zato se zdi smiselno vključiti umetno inteligenco, na tehnik metod izkustvenega učenja. Igranje vlog primer ChatGPT, v igro vlog, kjer se dijaki pogovarjajo lahko pomaga pri simulaciji resničnih scenarijev z virtualnimi pacienti, razvijajo komunikacijske vešči- v zdravstvenem okolju, kjer se zdravstveni delavci ne, empatijo in strpnost. Dodatna prednost uporabe srečujejo z različnimi izzivi in odločitvami. umetne inteligence je, da ChatGPT ponuja različne situacije in reakcije pacienta, prilagojene potrebam Igra vlog je osredotočena na to, da dijak prevza- dijakov. Poleg tega predstavlja varno okolje za uče- me identiteto bodisi zdravstvenega delavca bodisi nje, kjer dijaki lahko delajo napake in razvijajo svoje pacienta. Temelji na komunikaciji in aktivni vlogi veščine brez posledic v resničnem okolju. Ideja je, da dijaka pri pouku, kjer se trudimo ustvariti situacije, se s kombinacijo tradicionalnih učnih metod in teh- ki so čim bolj avtentične in odražajo izkušnje, ki jih noloških inovacij ustvari bogato in celovito izobraže- bodo dijaki doživeli v svojem poklicu. Igra vlog ne valno okolje za bodoče zdravstvene delavce. razvija zgolj spretnosti, povezanih z učenjem tuje- ga jezika, temveč krepi tudi sposobnosti, kot sta Primer učnega scenarija za uporabo umetne inteli- strpnost in empatija. gence pri pouku tujega jezika programa zdravstve- ne nege: 42 Didakta Naslov učnega IGRANJE VLOG S POMOČJO ChatGPT-ja scenarija Izmeriti pacientu krvni tlak Splošni učni cilji: - Seznanitev in delo z orodjem ChatGPT - Spodbujanje razvijanja kreativnosti, domišljije in sposobnost prilagajanja Specifični učni cilji: - Razvijanje jezikovnih spretnosti Dijak razvija svoje pisne spretnosti, izboljša svojo sposobnost tvorjenja stavkov, izbi- Učni cilji in re besed, sloga pisanja in skladnosti v povedih. pričakovani - Ustvarjalno reševanje problemov dosežki Dijak mora najti načine, kako se ustrezno odzivati na situacijo. - Kreativno pisanje Dijaki razvijajo ustvarjalnost pri ustvarjanju dialoga. Morajo izbirati ustrezne bese- de in stavke, ki bodo ustvarili koherentni dialog. - Kritično razmišljanje Dijak mora oceniti, ali je njegov stavek smiseln, ustrezen in v skladu s prejšnjim stavkom v dialogu. - Razvijanje govorne spretnosti Dijaki predstavijo dialog, ki so ga napisali v tandemu s ChatGPT-jem. Klepetalnemu robotu ukažemo, da prevzame vlogo pacienta, napiše začetek dia- Cilji, naloge loga, omejen le na en ali dva stavka, nato dijaki dodajo stavek, nato je spet na vrsti in kratek opis robot, da nadaljuje dialog z dodatnimi stavkom. Potek zgodbe je za dijake nepred- aktivnosti vidljiv, saj se morajo odzivati na nepričakovane preobrate. CILJI: Ob koncu šolske ure bo vsak dijak napisal svoj dialog v tandemu s ChatGPT- -jem in ga predstavil pred razredom. 1. Uvod in navodila: Učiteljica predstavi nalogo dijakom. Dijaki so seznanjeni, da bodo izmenično dodajali stavke v dialog, začenši s ChatGPT-jem. Učiteljica na tablo napiše ukaz, ki ga dijaki vpišejo v klepetalnega robota. Let's create a dialogue together. We will take turns writing it down, with each of us adding only one sentence. I will start with the first sentence. The language level for this activity should be B1. You will take on the role of the patient, and I will be the nurse responsible for taking your blood pressure. 2. Interakcija s ChatGPT-jem: Dijaki začnejo komunicirati s klepetalnim robotom. Odzovejo se na prvi stavek, ki ga je napisal ChatGPT. ChatGPT je odgovoril z naslednjim stavkom. Ta postopek izmenjave stavkov med dijaki in ChatGPT-jem se nadaljuje, dokler ne dosežejo ciljnega števila Opis dejavnosti stavkov ali dokler zgodba ni zaključena. dijakov 3. Ureditev in pregledovanje: Ko dijaki zaključijo dialog, ga pregledajo in preberejo, da se prepričajo, ali ima dosle- dno pripovedno nit. Dijaki zgodbo prepišejo v zvezek, še prej pa ChatGPT-ju ukažejo, da celoten dialog slovnično pregleda. 4. Poročanje o dialogu: Dijaki morajo o dialogu, ki so ga napisali v tandemu s ChatGPT-jem, poročati pred razredom. 5. Razprava in refleksija: Dijaki razpravljajo o sodelovanju s ChatGPT-jem in o tem, kako so se počutili pri ustvar- janju dialoga v tandemu. Učiteljica spodbuja dijake, da izrazijo svoje misli in ugotovitve glede te dejavnosti. Dijaki se osredotočajo na prednosti in izzive sodelovanja s Chat- GPT-jem ter na splošne spretnosti pisanja, ki so jih razvili med opravljanjem naloge. Učni pripomoč- ki, sredstva za tabla, računalnik učitelja Učni pripomoč- ki za dijaka mobilni telefon 43 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Opis prednosti in slabosti uporabljenega orodja kljivost nadomestili, je na koncu vsak predstavil V sproščenem učnem okolju so dijaki sproščeno dialog, ki ga je spisal skupaj s ChatGPT-jem. Hkra- eksperimentirali s pisanjem v tujem jeziku, ne da ti pa je odvisnost od tehnologije predstavljala do- bi se bali napak, kar je bistveno prispevalo k nji- daten izziv, saj so nekateri dijaki doživljali težave s hovi motivaciji. Med ustvarjanjem dialoga so se tehnologijo, kar je vplivalo na nemoten potek de- soočali z različnimi jezikovnimi strukturami, bese- javnosti. Slabost pri igranju vlog s ChatGPT-jem, ki diščem in izrazi, kar je pripomoglo k razvoju njiho- pa ni nujna, je, da se igra vlog morda ne zaključi vih jezikovnih spretnosti. Zdi se mi, da je s pomo- pravočasno oziroma da traja predolgo. čjo ChatGPT-ja to lažje doseči, saj omogoča širši spekter izraznih možnosti v primerjavi s sodelova- Sklep njem v paru s sošolci. V slednjem primeru bi dijaki Uporaba umetne inteligence, še posebej Chat- lahko bili bolj omejeni glede uporabe besedišča GPT-ja, v procesu izobraževanja bodočih zdra- in sloga, pri čemer bi se verjetno večkrat zatekli vstvenih delavcev je koristna, vendar ima tako k že naučenim izrazom in slovnici iz prejšnjih ur. prednosti kot tudi pomanjkljivosti. Izkustveno učenje, zlasti igranje vlog, se kaže kot učinkovito Sodelovanje s klepetalnim robotom, ChatGPT- sredstvo za razvoj jezikovnih spretnosti, empati- -jem, in nepredvidljivi preobrati so spodbudili di- je in strpnosti. Kljub temu da so številčni razre- jake k ustvarjanju zanimivih dialogov, kar je okre- di omejeni z malo priložnostmi za vaje v igranju pilo njihovo kreativnost in domišljijo. Hkrati pa vlog, uporaba umetne inteligence, kot je Chat- je individualizacija in prilagodljivost ChatGPT-ja GPT, omogoča individualizacijo in prilagodljivost omogočila, da smo mu naročili uporabo jezikov- nalog ter možnost, da vsi hkrati sodelujejo v igri ne ravni B1 evropskega jezikovnega okvirja, pri če- vlog. mer je učitelj lahko prilagajal zahtevnost naloge z dodatnimi navodili. V vlogi »varuha pisnega izra- V učnem procesu so dijaki dosegli visoko moti- žanja v razredu« je ChatGPT uspešno opozarjal na vacijo, sproščenost pri eksperimentiranju s tu- pisno neprimerno izražanje ali ideje. jim jezikom ter razvoj jezikovnih veščin. ChatGPT je spodbudil kreativnost in domišljijo dijakov ter Pri igranju vlog med pacientom in zdravstvenim uspešno izpolnil vlogo varuha pisnega izražanja v delavcem s pomočjo ChatGPT-ja morajo dijaki razredu. kljub temu izražati kreativnost in presojo, saj mo- rajo nadaljevati zgodbo tako, da ostane smiselna. Pri igranju vlog med pacientom in zdravstvenim Dijaki so se soočili z izzivom omejenega sponta- delavcem s pomočjo ChatGPT-ja se kažejo pred- nega izražanja, saj so morali upoštevati omejitve nosti v izraznih možnostih in širšem spektru jezi- klepetalnega robota pri dodajanju stavkov med kovne ustvarjalnosti, ki presegajo omejitve sode- ustvarjanjem dialoga. To je v določeni meri ome- lovanja s sošolci. Kljub temu pa se pojavljajo tudi jilo njihovo svobodo pri pisanju. Poleg tega so se nekatere pomanjkljivosti, kot so omejeno sponta- dijaki soočali z omejeno interakcijo v živo, saj niso no izražanje zaradi omejitev klepetalnega robota, imeli možnosti neposredne jezikovne interakcije, pomanjkanje neposredne jezikovne interakcije in kot je govorjenje in poslušanje. Da bi to pomanj- težave nekaterih dijakov s tehnologijo. Za zaključek lahko rečem, da je uporaba ume- tne inteligence, še posebej ChatGPT-ja, v proce- su igranja vlog v izobraževanju zdravstvenih de- lavcev obetavna, vendar je potrebno upoštevati tako prednosti kot tudi izzive, ki se pojavljajo pri tej tehnologiji. Individualizacija, prilagodljivost in motivacija dijakov so ključni elementi, ki jih je tre- ba nadalje razvijati pri vključevanju tehnologije v izobraževalni proces. Viri in literatura Benko, E. (2012): Igra vlog kot metoda izkustvenega učenja pri predmetu osnove zdravstvene nege s kliničnim usposabljanjem. Izola: Fakulteta za vede o zdravju, Univerza na Primorskem – ma- gistrsko delo. Rupnik Vec, T. (2001): Igra vlog in simulacija. Zbornik povzetkov 2. mednarodnega znanstvenega posveta: Didaktični in metodični vidiki prenove in razvoja izobraževanja. Maribor: Pedagoška Fa- kulteta. OpenAI. (2023). ChatGPT (različica iz 27. aprila) [Veliki jezikovni model]. https://chat.openai.com/chat 44 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Motivacija, lastnosti in znanja za vodenje mag. Mojca Čeferin Kveder, učiteljica za dodatno strokovno pomoč, OŠ Jurija Vege »Rastemo, kadar drugim pomagamo pri rasti in razvoju. Večina ljudi druge vidi takšne, kakršni so – vodja jih vidi takšne, kakršni bi lahko bili. Drugim pomaga videti, koliko potenciala je skritega v njih.« (Clemmer 2008, 164) Na svoji poklicni poti sem spoznala mnogo vodij, nji- Motiv je razlog, hotenje, da človek deluje. Motiviranje hovih stilov vodenja in vedenja. Ukvarjala sem se s pomeni, da pripravimo nekoga, da nekaj naredi, ker selekcijo kadrov, identifikacijo mladih potencialov, sam hoče to narediti. Motivacija je usmerjanje člove- kariernim razvojem posameznikov in z razvojem kove aktivnosti k želenim ciljem s pomočjo njegovih vodstvenih veščin ključnih kadrov v podjetjih. Sedaj motivov. Če resnično hočemo nekaj narediti, bomo sem zaposlena v šoli. Spremljam in spodbujam ra- bolj motivirani, če pa nečesa nočemo narediti, nam zvoj učencev, jim pomagam pri pridobivanju znanj bo manjkalo samomotivacije. Manipulacija pa je, da ter opazujem vodstvene stile ravnateljev in učiteljev nekoga pripravimo, da nekaj naredi, ker mi tako ho- v razredih. Glede na to, da sem študirala manage- čemo (Denny 1997, 9–10). ment kadrov, imam mnogo pomislekov in idej, kaj vse bi lahko vpeljali v šolo, da bi le-ta bila uspešnejša, Če bomo delali tisto, kar nas veseli, zaradi veselja sa- učinkovitejša in v koraku s časom. Predvsem pa iz- mega do tega dela, bomo vsekakor srečni in zado- postavljam, katera znanja in lastnosti bi moral imeti voljni pri delu, in to je poslanstvo učitelja. Motiviran uspešen vodja – tu mislim na ravnatelje in učitelje v in zadovoljen učitelj bo pridobil učence in jih spon- šolah –, da bi šola bila takšna, kot si jo vsi želimo. tano navdušil za šolsko delo. Ključni pojmi: lastnosti, znanja, vodenje, motivacija, stili vodenja, čustva. Raziskave so pokazale, da je za človeka najprimer- nejša tista služba, ki bi jo opravljal tudi, če zanjo ne bi 1. UVOD dobil plačila. Seveda v današnji družbi žal moramo Učitelj je vodja, ki je hkrati tudi zgled, karizma, avto- delati tudi za denar, ker ga potrebujemo. Vendar pa riteta in motivator. Včasih je učitelj tudi sam voden. plačilo za delo ne sme biti edino, kar nas motivira Za boljši vpogled v situacijo vodenja predstavljam za delo. Imamo tudi notranje tipe motivacije, kot so motivacijo, lastnosti in znanja za vodenje, stile vode- radovednost, potreba po razvijanju sposobnosti in nja, načine vodenja in več vrst različnih vodij glede potreba po dosežkih. na stil, ki ga uporabljamo pri svojem delu. Vedno se je dobro zazreti vase, analizirati svoje vedenje in vo- Radovednost je dejanje ranljivosti in poguma. denje in ga morda kje malce spremeniti ali izboljšati Raziskovalci odkrivajo dokaze, da je radovednost v skupno dobro. Najpomembnejše pa se mi zdi, da povezana z ustvarjalnostjo, inteligenco, izboljša- učitelji pri svojem delu ne pozabimo na vodenje s nim učenjem in spominom ter z reševanjem pro- srcem in na srčno kulturo, ki jo razvijamo pri sebi, so- blemov. Študija, objavljena 2014 v reviji Neuron, je delavcih in učencih. pokazala, da se možganska kemija spremeni, ko postanemo radovedni, in nam pomaga, da se bo- 2. MOTIVACIJA lje učimo in ohranjamo informacije (Brown 2020, Sposobnost motiviranja za delo je največja moč 186–87). nadrejenega. Učitelj kot vodja razreda, ki zna reše- vati vsakodnevne situacije tako, da obenem pozitiv- 2.1. ZAKONITOSTI MOTIVACIJE no motivira, nosi ključ do uspeha in je kreator do- - Za motiviranje moramo biti motivirani. brih medsebojnih odnosov, ki so v šoli bistvenega Nemogoče je motivirati drugega, če sami nismo pomena. Dober učitelj se zaveda, katera vedenja motivirani (Denny 1997, 17). pozitivno vplivajo na učence in katera negativno. - Za motiviranje je potreben cilj. Bistvenega pomena je njegov osebni vzgled. Dober motivator je lahko tisti, ki zna navdušiti, ki išče re- Motivacija pomeni prizadevanje za prihodnost in šitve, ki je v odnosih pozitiven in prijazen. Če hoče- prizadevanje brez cilja nima smisla. Veseliti se mora- mo, da bo naš šolski sistem produciral uspešne in mo česa in se truditi za kaj. Zato si moramo zastaviti proaktivne učence, moramo pri njih najprej zbuditi določene cilje in naloge (Denny 1997, 19). radovednost in željo po novem, po raziskovanju, po- - Motivacija, ki jo vzbudimo enkrat, ne traja dolgo. stavljanju in doseganju ciljev ter usvajanju znanja. Motivacija mora biti stalen proces. Za to pa potrebujejo motivacijo. - Za motiviranje je potrebno priznanje. 45 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Priznanje se lahko izrazi v različnih oblikah, lahko je Osebnostne lastnosti, ki naj bi jih vodje imeli, so: am- tudi pohvala. Nikoli pa ne smemo pozabiti pohvaliti bicioznost, vztrajnost, iniciativnost, odločnost, želja nekoga, ki si priznanje zasluži (Denny 1997, 21). po napredovanju, organizacijske sposobnosti, ko- - Soudeležba in pripadnost skupini motivirata. munikativnost, ekstravertiranost, smisel za humor (Možina 1990, 56). Kadar ljudje čutijo, da sodelujejo in so vključeni v poskus nečesa novega ali v uresničevanje nekega Ovire za uspešno vodenje pa so predvsem naslednje projekta, se raven njihove motivacije močno zviša. lastnosti, ki naj jih vodilni ne bi imel: pretirana obču- Ravno tako tudi občutek pripadnosti skupini; čim tljivost, labilnost, togost, zaprtost, ozkost, pasivnost, manjša je skupina, bolj so ji ljudje zvesti, bolj so pri- samovolja, trma, zaletavost, pretirana opreznost, okle- padni in motivirani (Denny 1997, 22; 28). vanje, nedoslednost, nepoštenost (Možina 1990, 56). - Če vidimo, da napredujemo, nas to motivira. Katere vrste znanj naj bi vodilni imel, je odvisno od Nasprotno pa nam motivacija upada, če opazimo, vodstvenih ravni, ki jih razdelimo na nižjo, srednjo in da nazadujemo. Na katerem koli področju življenja visoko raven. Katz (Katz, v Možina 1990) ocenjuje, da – osebnem, športnem ali poklicnem – nas napredek mora vodja uporabljati tri vrste znanj: spodbuja dalje (Denny 1997, 25). - Tehnična znanja so znanja iz stroke in pomenijo sposobnost uporabljati ustrezna orodja, postop- Motivacijska moč vodje ni v poznavanju motivacij- ke, metode. skih mehanizmov, ampak v ravnanju z ljudmi, nači- - Znanja o človeku in medčloveških odnosih po- nu dela in odnosu do sočloveka. Motivacijska moč je menijo sposobnost za delo z ljudmi, za razume- del osebnosti vodje. vanje in motiviranje posameznikov in skupin. - Konceptualna znanja so umske sposobnosti 3. LASTNOSTI IN ZNANJA ZA VODENJE usklajevanja in povezovanja zamisli in dejavnosti, Vse, kar vpliva na uspeh pri delu, je v veliki meri odvi- to so ustvarjalne in organizacijske sposobnosti. sno od mnogih okoliščin. Še tako visok intelektualni potencial ne zagotavlja visoke delovne uspešnosti, 4. STILI VODENJA če posameznik ne opravlja dela z veseljem ali če Na stil vodenja vpliva vrsta dejavnikov: narava delov- zanj nima ustreznega znanja (Mayer 2002). nih nalog, osebnostne lastnosti, filozofija in znanja vodje, značilnosti vodenih in situacije, v katerih vodja Ena ključnih osebnostnih lastnosti vodilnih ljudi je deluje. dominantnost, gospodovalnost, ki je podlaga ini- ciativnosti v aktiviranju drugih ljudi in moči vpliva Stil vodenja razumemo tudi kot vedenjsko usme- nanje. Brez te značilnosti si je težko predstavljati vo- ritev vodje, bodisi k odnosom ali k izvajanju nalog. dilnega človeka, ki bi mu drugi sledili (Mayer 2002). W. J. Reddin se je ukvarjal z vidikom učinkovitosti vodenja in razvil 3D teorijo stilov vodenja (Reddin, v Yukl (1981) je ugotovil, da ima večina učinkovitih vo- Možina 1994, 540). Njegova teorija temelji na analizi dij nekatere skupne značilnosti in veščine. Le-te so učinkovitosti vodij in sicer glede prej opisanih usme- prikazanje v spodnji tabeli: ritev – usmerjenosti k odnosom ali k nalogam. Mo- ZNAČILNOSTI VEŠČINE FLEKSIBILNOST POŠTENOST AMBICIOZNOST PREMIŠLJENOST TRDNOST INOVATIVNOST KOOPERATIVNOST INICIATIVNOST ODLOČNOST TAKTIČNOST ZANESLJIVOST KOMUNIKATIVNOST VPLIVNOST TIMSKO DELO AKTIVNOST PRI DELU ORGANIZIRANOST DELA VZTRAJNOST PREPRIČLJIVOST SAMOZAVESTNOST DRUŽABNOST STRPNOST ODGOVORNOST PRI DELU Tabela 1: Značilnosti in veščine uspešnega vodje (povzeto po Yukl 1981, 70). 46 Didakta žina (1994) opisuje stile vodenja po W. J. Reddinu in in uspešnostjo. Reddin je povzel številne predhodne njegovo 3D teorijo stilov vodenja uvršča v modele si- raziskave, ki so odkrile ta dva elementa v vodenju: tuacijskega vodenja. Reddin (Reddin, v Možina 1994, usmerjenost k odnosom ali k nalogam. Pri vodjih je 540) izhaja iz opredelitve učinkovitosti vodenja kot poudarjena enkrat ena, drugič druga usmerjenost, stopnje, s katero vodja dosega rezultate, ki se od nje- ali pa obe v majhnem ali velikem obsegu. Medseboj- ga pričakujejo. Izpostavi razliko med učinkovitostjo na kombinacija prinese štiri načine vodenja. USMERJENOST K NALOGAM VISOKA NIZKA USMERJENOST VISOKA ZAVZET ZDRUŽEVALEN K ODNOSOM NIZKA ZADRŽAN PRIZADEVEN Tabela 2: Štirje načini vodenja (povzeto po Možina 1994, 541). 47 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Glede na usmerjenost vodje in načine vodenja, ki 5. ČUSTVA IN VODENJE jih vodje uporabljajo pri svojem delu – zavzeti stil, Enako kot so čustva neločljiva od različnih življenj- združevalni ali strnjeni stil, zadržani stil in pri- skih področij, so neločljiva tudi od dela. Vodja, ki zadevni stil vodenja –, lahko poimenujemo tudi uresničuje cilje organizacije s tem, da vodi ljudi, vodje: mora posedovati določena psihološka znanja. Ta znanja morajo biti uporabna, ker samo tako po- stanejo poklicna veščina. Socialne veščine so torej osnovno delovno orodje vsakega vodje (Milivoje- • Združevalni vodja je močno usmerjen tako vić 1996, 125). k odnosom kot k nalogam. Usmerjen je predvsem v prihodnost. Je zagovornik tim- Čustvo vedno pomeni odziv osebe na neko doga- skega dela in se enači celo s podrejenimi, ki janje. Ker se oseba na dogodke v svetu odziva na jih ocenjuje po pripravljenosti za sodelova- različne načine, pojem čustva za nas vedno po- nje v timskem delu. Ta način je najprimer- meni posebni odziv osebe na življenjske razmere nejši za dela, pri katerih morajo člani skupi- (Milivojević 1996, 127). ne tesno sodelovati med seboj, za kreativne naloge, najmanj pa je primeren za rutinska Goleman (2001) v svoji knjigi Čustvena inteligenca dela. na delovnem mestu ugotavlja, da čustvena inteli- genca na delovnem mestu pove, koliko spretnosti • Zadržani vodja je zelo šibko usmerjen tako k obvladovanja sebe in medosebnih odnosov smo nalogam kot k odnosom. Predvsem popra- pripravljeni pretvoriti v delovne spretnosti in uspe- vlja napake podrejenih. Ni preveč komuni- šnost organizacije. Pravi, da danes ni več dvoma, kativen, zelo upošteva tradicijo, je konserva- da 80 % človekove celostne uspešnosti tvori nje- tiven in verjame v moč pravil in postopkov. gova čustvena inteligenca, samo 20 % pa njegov Primeren je za administrativna, računovod- IQ in strokovno znanje. Ti podatki temeljijo na ska, statistična in konstruktorska dela. podlagi raziskav, ki so zajele več deset tisoč zapo- slenih v vsakdanjih poklicih tako v ZDA kot v EU. • Zavzeti vodja je močno usmerjen k odno- som, manj pa k nalogam. Je pravi izvede- nec v medsebojnih odnosih, odprt do sode- lavcev, rad se pogovarja, pri komuniciranju spodbuja druge, da govorijo. Spore poskuša spretno ublažiti. Primeren je zlasti za vode- nje strokovnih del, pri katerih vsak delavec sam najbolje pozna svoje delo in kjer prevla- dujejo profesionalni standardi. • Prizadevni vodja poudarja usmerjenost k delovnim nalogam, zelo malo pa k odno- som, zato se vede gospodovalno. Druge ocenjuje predvsem po sposobnostih in po delovnih rezultatih. Sam se prišteva k teh- ničnemu sistemu organizacije. Najprimer- nejši je pri delu, kjer je potrebno dajati veliko navodil. Ne znajde pa se v položajih, kjer ima malo oblasti. Noben način ni vedno učinkovit. Vodilni navadno uporabljajo več načinov in zato je pomembno, da poznajo tako svoj način kot vsakega posebej. Tako lahko zavestno izberejo najuspešnejšega glede na situacijo, v kateri se znajdejo (Možina 1994, 526–27). Za uspešen stil vodenja je potrebna kombinacija vodenja med vodenjem, usmerjenim v izvajanje nalog, in vodenjem, usmerjenim v odnose med vodjo. V primeru šolskega sistema je to kombinaci- ja med učiteljem, ki je vodja, in učenci, ki so vodeni. 48 Didakta V nasprotju z IQ, ki se po puberteti skoraj ne spre- Čustva v splošnem niso pomembnejša od inte- minja, čustvena inteligenca ni podedovani talent ligentnosti in obratno, sta pa obe razsežnosti v in se je učimo vse življenje. Za ljudi z visoko ču- nenehni interakciji in vsaka situacija, v kateri se stveno inteligenco lahko rečemo, da so tudi zre- človek znajde, zahteva njuno drugačno razmerje. li, sposobni so obvladovanja sebe in medosebnih Vloga vodje na primer zahteva veliko večjo mero odnosov. Hitro prepoznajo svoja in sogovornikova čustvovanja, izražanja odnosnega kot vloga ek- čustva, vedenja, notranje procese. Poznajo svoje sperta, ki terja predvsem visoko inteligentnost zmogljivosti in omejitve, vrednosti in sposobnosti. (Mayer 2002). Vse našteto znajo tudi zdravo obvladati. So odkri- ti, pošteni, izjemno prilagodljivi, samoiniciativni 6. VODENJE S SRCEM in optimistični. Vztrajno težijo k izpolnitvi cilja, k Ko ljudje zaživimo s srcem, sploh ni pomembno, odličnosti, za osebno uspešnost pa prevzamejo kaj kdo od nas dela v življenju, kajti vsakdo pač polno odgovornost. Na področju obvladovanja dela stvari, ob katerih se počuti srečno in izpolnje- medosebnih odnosov so posamezniki z visoko ču- no. Srečne se počutimo, ko opravljamo stvari, ki stveno inteligenco izjemno empatični, zanimajo jih imamo radi (Babarović 2003). To pomeni, da se za občutke, potrebe in poglede drugih ter jih jih opravljamo s srcem. Babarović v svojem delu razumejo; znajo jih prepričati o njihovih sposob- Vodenje in življenje s srcem ugotavlja še, da je nostih in spretno ustvarjajo priložnosti za sodelo- ključna razlika vodenja s srcem in ostalimi načini vanje različnih ljudi. Te lastnosti so za vodje nujno vodenja v konceptu vodenja. Pri vodenju s srcem potrebne. So tudi vplivni, odločni in karizmatični. je osnovni koncept kvaliteta življenja in ne denar. Obvladajo učinkovite tehnike prepričevanja, od- Kajti izboljšana kvaliteta življenja lahko rodi tudi dajanja sporočil in pozornega poslušanja. Učinko- več denarja, boljše zdravstveno stanje, boljšo pri- vito se pogajajo, rešujejo nesporazume, motivira- lagodljivost organizacije v okolju, na trgu … Med- jo, navezujejo stike in uvajajo ter obvladujejo spre- tem ko samo koncept večjega denarja na račun membe. Zato lahko rečemo, da z uvedbo termina zatiranja človeških potreb in želja povzroči to, da čustvene inteligence posameznikovo celostno se naše zdravstveno stanje poslabša, uspešnost in uspešnost ocenjujemo po novih merilih, ne le po učinkovitost pa zmanjšata (Babarović 2003). bistrosti, izobrazbi in izkušnjah. 49 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Ljudje delujemo kot celota. Imamo čustva, misli, ZAKLJUČEK občutke. Nikakršne potrebe ni, da bi čustva in Glavna naloga vodenja je usmerjanje, v primeru občutke v poslovnem svetu zatirali, saj so ti le del učitelja je to usmerjanje učencev k postavljenim nas samih. V primeru, ko to storimo, škodujemo ciljem preko motiviranja, vplivanja na njihovo samemu sebi – našemu zdravju. vedenje in delovanje. Poznamo različne stile in načine vodenja. Vodilni navadno uporabljamo Pri človeku imajo čustva zelo velik pomen za iz- različne stile, načine in zato je pomembno, da koriščanje človeškega potenciala. Človeku lahko poznamo svoj stil. Tako lahko zavestno izberemo omogočijo, da v celoti deluje skladno ali pa ne. V najuspešnejšega glede na situacijo, v kateri se prvem primeru bomo naš potencial izkoriščali v znajdemo. Zelo pomembni za uspešno vodenje polni meri, saj bo nivo naše energije velik, v dru- in vsakdanje delo učitelja so predvsem motivaci- gem primeru pa ga bomo izkoriščali zelo malo, ja, znanje in lastnosti vodje ter socialne spretnosti ker bo nivo naše energije majhen. oz. t. i. čustvena inteligenca vodje, učitelja. S tem, ko se neskladno delovanje pri človeku spremeni v skladno, se pojavi naslednje: večja Viri in literatura: Babarović, P. (2003): Vodenje in življenje s srcem. Seminar z delavnico. kreativnost, boljša koncentracija, povečanje uč- Ljubljana. nih sposobnosti, boljše reševanje problemov, bolj- Brown, R. (2020): Pogum za vodenje. Tržič: Učila International. Clemmer, J. (2008): Učinkoviti vodja: brezčasna načela osebnega, po- še zdravstveno stanje … klicnega in družinskega uspeha. Ljubljana: Tuma. Denny, R. (1997): O motivaciji za uspeh. Ljubljana: Gospodarski vestnik. Goleman, D. (1998): Working with Emotional Intelligence. New York: Zadovoljevanje naših notranjih potreb ima zelo Bantam Books. velik pomen za naš uspeh v življenju. Ko delamo Goleman, D. (2001): Čustvena inteligenca na delovnem mestu. Ljublja- na: Mladinska knjiga. tisto, kar si v resnici želimo, podzavestno gojimo Mayer, J. (2002): Specialno usposabljanje za glavne medicinske sestre pozitivna čustva, kar nam omogoča optimalno iz- Kliničnega centra Ljubljana. Interno gradivo. Logarska dolina. Milivojević, Z. (1996): Čustva in vodenje. V Možina, S. (ur.): Človeku prija- koriščanje lastnega potenciala. zno in uspešno vodenje. Ljubljana: Pantha Rhei – Sinteza. Str. 125 – 127. Možina, S. (1994): Vodenje. V Možina, S. (ur.): Management. Radovljica: Didakta. Ljudje ne delamo samo za denar. Veliko vlogo pri Možina, S. (1990): Vodenje podjetja. Ljubljana: Gospodarski vestnik. delu ima tudi smisel tistega kar počnemo. Ko so Reddin, W. J. (1979): The 3D Management Style Theory. Training and Development Journal, 33(6). Str. 65 - 67. na Univerzi v južni Kaliforniji raziskovali šestdeset Trstenjak, A. (1981): Oris sodobne psihologije. Maribor: Obzorja. zelo uspešnih podjetnikov, so ugotovili, da je zelo Yukl, A. G. (1981): Leadership in Organizations. New Jersey: Prentice Hall, Engewood Cliffs. malo od njih motiviral denar. Večino so motivira- Zavod RS za šolstvo. Projekt K A K O? Pedagoško vodenje za kakovo- le stvari, kot so izziv začeti nov posel, občutek biti stno učenje in poučevanje. Dostopno na https://kako.zrss.si/vodenje- -sodobne-sole-1/ sam svoj šef, priložnost, da so kreativni, in prilo- RS Ministrstvo za zdravje, RS Ministrstvo za delo, družino, socialne zade- žnost, da s tem, ko pomagajo sebi, pomagajo tudi ve in enake možnosti. Program vodenje razreda v program Neverjetna leta. Dostopno na https://neverjetna-leta.si/programi/program-vode- drugim (Goleman 1998, 58). nje-razreda-za-ucitelje-vru/ 50 Didakta Samoregulacija učenja pri učencih z učnimi težavami (in brez njih) Nuša Gruden, prof. spec. in reh. ped., študentka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani Ustrezna razvitost samoregulacije učenja je bistvenega pomena za učno uspešnost vseh učencev. Gre za kompleksno sposobnost oz. veščino, ki jo učenci razvijejo s časom, njen razvoj pa je odvisen od številnih dejavnikov ter sposobnosti samoregulacije vedenja, čustev in motivacije. Članek na podlagi študija literature raziskuje pomembnost in značilnosti samoregulacije ter samoregulacijskega učenja, potek in vplive njunega razvoja ter razlike v samoregulaciji učenja med učenci z učnimi težavami in brez njih. Raziskave namreč kažejo, da so učenci z učnimi težavami manj uspešni pri samoregulaciji svojega učenja, pri čemer imajo pomanjkljivo razvite strategije in procese samoregulacije. Ključni pojmi: samoregulacija, samoregulacijsko in motivacije (Zimmerman in Martinez Pons 1988, v učenje, strategije samoregulacije, metakognicija, Černe in Juriševič 2018). Učenci samoregulirajo svoje učne težave. učenje, ko so kognitivno, metakognitivno, motivacij- sko in strateško aktivni udeleženci v procesu učenja UVOD (Zimmerman 1990; Panadero 2017, v Kampylafka idr. Samoregulacija učenja je pomemben dejavnik 2023). učne uspešnosti, učinkovitosti in doseganja učnih ciljev. Gre za kompleksno metakognitivno aktivnost, Pri samoregulacijskem učenju razlikujemo med ki zahteva učenčevo direktno pozornost in razvitost procesi samoregulacije (npr. zaznavanje samoučin- sposobnosti sklepanja (Zimmerman 1990) ter nabor kovitosti) in med strategijami, ki omogočajo samo- nase usmerjenih strategij samoregulacije (Mitchell regulacijo (npr. vmesno postavljanje ciljev). Strategi- 2014, v Černe in Juriševič 2018). Samoregulacijsko je se nanašajo na dejanja in procese, ki so usmerjeni učenje za uspešno rabo zahteva specifičen čas za v pridobivanje informacij ali spretnosti. Vsi učenci razvoj, ki sovpada z nevrokognitivnim in osebno- do neke mere uporabljajo samoregulativne procese stnim razvojem ter s postopnim samospoznava- učenja. Tisti, ki so uspešni pri samoregulaciji učenja, njem lastnega funkcioniranja. Razvoj samoregulaci- se od ostalih razlikujejo v (Zimmerman 1990): je je progresiven in prehaja iz intuitivnega v vse bolj strateškega, ki temelji na rabi strategij samoregula- a. zavedanju odnosov med vedenjem (samoregu- cije učenja. Razvoj samoregulacije učenja je indivi- lacijskimi procesi in strategijami) in učnimi rezul- dualen in odvisen od posameznikovih kognitivnih tati, ter značilnosti, raznih subjektivnih predstav, spodbud iz b. uporabi strategij za doseganje postavljenih uč- okolja, močnih in šibkih področij ter socialne kogni- nih ciljev – sistematična uporaba metakognitiv- cije, zaradi česar prihaja do razlik pri samoregulaciji nih, motivacijskih in vedenjskih strategij. učenja pri učencih z učnimi težavami in brez njih (Zimmerman 1990). Samoregulacija učenja vključuje vidik samokontrole in samostojne proaktivnosti, samoiniciativnosti pri SAMOREGULACIJA IN SAMOREGULACIJSKO UČE- učenju ter sprotno prilagajanje učnih odzivov glede NJE na spreminjajoče se pogoje in povratne informaci- Samoregulacija je osnova samoregulacijskega uče- je iz okolja (Zimmerman 1990). V samoregulacijsko nja, ki jo avtorji definirajo na dva načina. Prvi način učenje so vključene tudi številne nase usmerjene jo opredeli s tremi sestavinami samoregulacije, ki strategije, npr. samonadzor, samopotrjevanje, sa- zajemajo metakognitivne strategije za načrtovanje, mozavedanje, samoučinkovitost, samousmerjeno opazovanje in prilagajanje svojega mišljenja, kogni- učenje in samovrednotenje (Mitchell 2014, v Černe tivne strategije, ki jih učenci potrebujejo pri učenju, in Juriševič 2018). ter upravljanje in nadzor svojih ciljev, prizadevanj za izvajanje učnih nalog (Pintrich in DeGrott 1990, RAZVOJ SAMOREGULACIJSKEGA UČENJA v Černe in Juriševič 2018). Drugi način pa samore- Samoregulacija učenja je sposobnost oz. veščina, ki gulacijo definira z opredelitvijo treh splošnih vidikov jo učenci razvijejo s časom. Večina avtorjev predpo- učenja, ki zagotavljajo učinkovitost in doseganje stavlja, da mlajši otroci nimajo sposobnosti samo- učnih ciljev. To so samoregulacija čustev, vedenja regulacije učenja na formalni ravni, ki jo premorejo 51 Didakta ŠOLSKA TEORIJA starejši učenci. Razvoj sposobnosti samoregulacije Na področju motivacije in vedenja so za učence, ki učenja naj bi bil odvisen od otrokovega oblikova- samoregulirajo učenje, značilni samoučinkovitost, nja subjektivnih predstav o lastni kompetentnosti, notranje zanimanje za nalogo in pripisovanje vzro- akademskih nalogah, uporabnosti in naboru ko- kov za (ne)uspeh sebi (Schunk 1986; Zimmerman gnitivnih strategij, motivaciji ter socialni kogniciji. 1985, v Zimmerman 1990). Učence z opisanimi la- V otroštvu so ta prepričanja pogosto nenatančna, s stnostmi pogosto dojemamo kot samoiniciativne in starostjo pa učenci reflektirajo svoje poglede in raz- vztrajne učence, ki v svoje delo vlagajo veliko ener- vijajo kognitivne sposobnosti, s čimer pripomorejo k gije in truda. Imajo tudi zmožnost, da si prilagodijo samoregulaciji (Zimmerman 1990). učno okolje na način, ki optimizira njihovo učenje (Henderson 1986; Wang in Peverly 1986, v Zimmer- Glede na mnoge avtorje (Flavell idr. 1970; Stipek in man 1990; Zimmerman in Martinez Pons 1986). Taki Tannatt 1984, v Zimmerman 1990) so otroci do 7. učenci poiščejo različne nasvete, dodatne informa- leta starosti oz. do vstopa v šolo pretirano optimi- cije, se samoinštruirajo in si nudijo podkrepitve, ki stični glede svojih učnih sposobnosti ter menijo, izboljšujejo njihovo učinkovitost samoregulacije da so dobri rezultati odvisni le od količine vložene- (Rohrkemper 1989, v Zimmerman 1990). ga truda. Njihove sposobnosti strateškega učenja so predvsem intuitivne, samorefleksija učenja pa Schunk (1981, v Zimmerman 1990) je povezal samo- večinoma ni prisotna (Paris idr. 1983; Skinner idr. zaznavo samoučinkovitosti s postavljanjem učnih 1988, v Zimmerman 1990). V času adolescence se ciljev. Učenci, ki samoregulirajo svoje učenje, naj samozaznava akademskih sposobnosti poveča bi vedno imeli možnost, da učenja ne samoreguli- (Harter 1985, v Zimmerman 1990), hkrati se spre- rajo. Učenci, ki naj ne bi imeli jasno definiranih uč- meni dojemanje/razumevanje učnih nalog in zah- nih ciljev, verjetno ne bodo samoregulirali svojega tev (Brown in Smiley 1977, v Zimmerman 1990). V učenja. Težave pri samoregulaciji učenja se pojavijo tem času se povečata tudi količina in učinkovitost ob diskrepanci med kratkoročnimi in dolgoročni- različnih kognitivnih strategij (Pressley idr. 1984, v mi cilji (Thoresen in Mahoney 1974, v Zimmerman Zimmerman 1990). 1990). Mlajši učenci težje odložijo trenutne zadovo- ljitve za doseganje dolgoročnih ciljev v primerjavi s McCombs in Marzano (1990, v Zimmerman 1990) starejšimi učenci (srednješolci, študenti). Sledenje predpostavljata, da učenci akademske naloge za- dolgoročnim ciljem zahteva zadostno samozavest znavajo in filtrirajo skozi sistem samostruktur, ki ga in zaupanje v svoje sposobnosti ter odločitev o od- sestavljajo učenčevi učni cilji, prepričanja o sebi in logu začasnih zadovoljitev (Mischel in Mischel 1983, samoocena. Ko učenec razvije zavedanje ter razu- v Zimmerman 1990). Kognitivne teorije za izboljša- mevanje, da je on sam (tj. njegova lastna aktivnost) nje doseganja dolgoročnih ciljev predlagajo različne dejavnik učne uspešnosti, se v njem razvijejo tudi metode: postavljanje vmesnih ciljev, ki velja za naj- samoučinkovitost, občutek kompetentnosti ter pomembnejši korak, samoinštrukcije in samoeval- internalizirani učni cilji. Gre za metakognitivno sa- vacijo (Bandura in Schunk 1981, v Zimmerman 1990). mozavedanje, ki učencu omogoča osebno rast in Učenci, ki uspešno samoregulirajo svoje učenje, naj samoodločanje glede akademskih ciljev, kar vpliva bi imeli skupne 3 značilnosti, in sicer uporabo samo- in spodbuja motivacijo učencev za rabo samore- regulacijskih strategij učenja, uporabo nase usmer- gulacijskih strategij oz. za samoregulacijo učenja. jene povratne informacije in motivacijo za samore- Samoregulacija učenja po mnenju avtorjev torej gulacijo učenja. zahteva tako kognitivne spretnosti kot tudi voljo in motivacijo za učenje (Zimmerman 1990). Samoregulacijske strategije učenja so ključne na akademskem področju, zaradi česar se učni uspeh DEJAVNIKI USPEŠNE SAMOREGULACIJE UČENJA učencev v višjih razredih osnovne šole, v srednjih Učenci, ki uspešno regulirajo svoje učenje, naj bi šolah in na fakultetah močno povezuje z usvojeno- imeli skupne značilnosti na področju metakognici- stjo samoregulacijskih strategij, predvsem v manj je, motivacije in vedenja oz. lastne aktivnosti (Zim- strukturiranih ali nestrukturiranih učnih okoljih, ki merman in Martinez Pons 1986). od učencev zahtevajo večjo samostojnost (Zimmer- man in Martinez Pons 1986). Raziskave (Pressley idr. Na področju metakognicije je za omenjene učence 1987; Simons in Beukhof 1987; Weinstein in Mayer značilno, da načrtujejo svoje učenje, si postavljajo 1986; Zimmerman 1989b, v Zimmerman 1990) ugo- cilje v povezavi z učenjem, si organizirajo učenje, se tavljajo, da na učno uspešnost pozitivno vplivajo samonadzorujejo ter samoevalvirajo skozi celoten metakognitivne, motivacijske in vedenjske strate- proces (Corno 1986, 1989; Ghatala 1986; Pressley idr. gije, ki so vključene v nabor 13 samoregulacijskih 1987, v Zimmerman 1990). Metakognitivne sposob- učnih strategij po Zimmerman in Martinez Pons nosti naj bi učencem omogočale samozavedanje, (1986). Mednje uvrščamo: samoevalvacijo, organiza- informiranost in odločnost v odnosu do lastnega cijo, transformacijo, postavljanje ciljev, načrtovanje, učenja (Zimmerman 1990). iskanje informacij, beleženje (angl. record keeping), 52 Didakta samospremljanje, oblikovanje okolja, zaznavanje skladnost oz. neravnovesje ter samoučinkovitost, ki posledic lastnih dejanj in vedenj, vajo in memori- temelji na subjektivni oceni akademske uspešnosti ziranje, iskanje pomoči v socialnem polju (vrstniki, na posameznih področjih (Zimmerman 1990). Re- učitelji, pomembni drugi) ter pregledovanje zapi- gulacija motivacije naj bi bila osrednji koncept sa- skov, knjig, testov.  Učenci, ki dosegajo višje učne moregulacijskega učenja, odvisna pa naj bi bila od rezultate, naj bi uporabljali več samoregulacijskih posameznikovega znanja o motivacijskih procesih strategij kot učenci, ki dosegajo nižje učne rezultate ter od zmožnosti prepoznavanja, ohranjanja in pri- (Zimmerman in Martinez Pons 1986). Poleg kvanti- lagajanja motivacije specifičnim nalogam in učnim tete samoregulacijskih strategij, ki jih učenci aktivno situacijam (Wolters 2011, v Černe in Juriševič 2018). uporabljajo, je pomemben tudi razlog in način rabe Pomemben vidik samoregulacije učenja je, da se posamezne strategije. Učenci morajo z rabo posa- učenje in motivacija učenca obravnavata kot sood- mezne strategije doživeti uspeh, saj v nasprotnem visna procesa, ki ju ni mogoče razumeti ločeno drug primeru ne bodo motivirani za njeno rabo. Poleg od drugega (npr. učenčevo dojemanje samoučinko- tega učenci potrebujejo sposobnost načrtovanja, vitosti je lahko motivacija za učenje, ki lahko prinese pozornost in napor za načrtovanje in rabo strategije uspeh pri učenju in ponovno motivacijo za učenje) (Zimmerman 1990). (Schunk 1989, v Zimmerman 1990). Učenci, ki samo- regulirajo svoje učenje, se ne odzivajo le na rezulta- Zanka »nase usmerjene povratne informacije« je te učenja, temveč tudi proaktivno iščejo priložnosti ciklični proces, v katerem učenci spremljajo učin- za učenje (vaje, tekmovanja, tečaji) (Zimmerman in kovitost svojih učnih metod in strategij ter se na to Martinez Pons 1986). Za učence, ki samoregulirajo ustrezno odzivajo s spremembo vedenja, dojemanja svoje učenje, je značilna tudi samomotivacija. Po sebe, kot tudi z rabo učnih strategij. Samoregulacija Banduri (1989, v Zimmerman 1990) gre za povečano učenja je odvisna od stalnih povratnih informacij o motivacijo, ki se kaže v težnji, da si učenci postavljajo učinkovitosti učenja, kot tudi od sposobnosti skle- višje učne cilje glede na že dosežene cilje. panja (Zimmerman 1990). V omenjeni ciklični pro- ces je močno prepletena tudi motivacija za samo- SAMOREGULACIJSKO UČENJE PRI UČENCIH Z regulacijo učenja, ki pa se po mnenju raziskovalcev UČNIMI TEŽAVAMI IN BREZ NJIH povečuje z direktnim poučevanjem in treningom Učenci z učnimi težavami na področju samoregu- samoregulativnih strategij učenja (Sawyer idr. 1989, lacije učenja funkcionirajo drugače kot učenci, ki v Zimmerman 1990). učnih težav nimajo. Avtorji navajajo mnoge razlike na več področjih, ki se povezujejo s celostnim funk- O motivaciji kot dejavniku samoregulacije učenja cioniranjem v učnem procesu. Učenci z učnimi te- govori več teorij: behavioristične teorije kot učenče- žavami v primerjavi s tistimi brez učnih težav kaže- vo motivacijo navajajo materialno korist ali socialno jo nižjo motivacijo in iniciativo za šolsko delo (Reid priznanje, kognitivne teorije pa v ospredje posta- idr. 2013, v Kampylafka idr. 2023), izogibajo se učnim vljajo neposreden vpliv učnih uspehov na učenca, nalogam (Bouffard in Couture 2003, v Kampylafka kot so samoaktualizacija, zmanjšana kognitivna ne- idr. 2023), pri njih lahko zaznamo naučeno nemoč, 53 Didakta ŠOLSKA TEORIJA mi težavami je mogoče zaznati tudi pomanjkanje samoregulacijske samoiniciativnosti, pri čemer se učenci nagibajo k bolj reaktivnem učnem vedenju v smislu, da le izpolnjujejo direktna učiteljeva navodi- la in v primeru neuspeha podaljšajo čas oz. količino dela, ne da bi spremenili način oz. svoje učenje sa- moregulirali. Učenci s težavami pogosteje dojema- jo svoje rezultate izključno kot posledico vloženega truda v učni proces, pri čemer zanemarjajo druge pomembne vplive (Zimmerman in Martinez Pons 1986; Zimmerman 1990). SKLEP O samoregulaciji učenja v pedagoški stroki do se- daj ni bilo veliko govora ali raziskav, kljub temu da je vključena v celoten proces učenja. Sicer gre za zapleteno in multidimenzionalno sposobnost oz. veščino, ki pa jo je mogoče razvijati in poučevati (Zimmerman 1990). Menim, da je zaradi močne korelacije med rabo samoregulacijskega uče- nja in učnimi dosežki (Zimmerman in Martinez Pons 1986) pomembno sistematično in direktno poučevanje strategij samoregulacije, posebej pri učencih z učnimi težavami, za katere je dobro razvita samoregulacija učenja težje dosegljiva. Poučevanje samoregulacijskih strategij glede na raziskave ni preprosto, saj se povezuje tudi z oseb- nostnim in kognitivnim razvojem ter vplivi v učen- čevem okolju, se pa lahko z odpiranjem diskurza ozavesti in strokovno opremi učitelje za razvoj po- trebnih veščin. Na področju samoregulacije učenja je potrebno omeniti tudi metakognitivno samoza- vedanje, ki pri učencu spodbudi razumevanje, da akademsko prokrastinacijo, neprijetna čustva v je on sam (s svojo lastno aktivnostjo) dejavnik učne povezavi s šolskim delom, samoomejevanje, nizko uspešnost, kar poveča samoučinkovitost, občutek samoučinkovitost ter nizko stopnjo iskanja pomoči lastne kompetentnosti ter postavljanje interna- (Baird idr. 2009; Hen in Goroshit 2014; Lepola 2004; liziranih učnih ciljev. To pri učencih poveča moti- Polychroni idr. 2013; Sandhu in Zarabi 2018, v Kam- vacijo za samoregulacijo učenja, kar vodi v večjo pylafka idr. 2023). V primerjavi s tem kažejo učenci z akademsko uspešnost in kvaliteto učnega procesa višjimi akademskimi dosežki višjo stopnjo zanašanja (Zimmerman 1990). Uspešna samoregulacija uče- na socialne vire pomoči in podpore, predvsem zana- nja pripomore k samostojnosti, akademski samo- šanja na pomoč učiteljev in vrstnikov, medtem ko se podobi, motiviranosti, učinkovitosti in fleksibilnosti manj uspešni učenci zanašajo na pomoč odraslih, učencev – lastnosti, za katere naj bi si kot rezultat najpogosteje svojih staršev (Zimmerman in Marti- našega dela prizadevali vsi pedagoški delavci. nez Pons 1986). Prav tako učenci z učnimi težavami uporabljajo številčno manj strategij kot tudi manj poglobljene VIRI IN LITERATURA Černe, T. in Juriševič, M. (2018): Učna samoregulacija mlajših strategije za samoregulacijo učenja, učijo se zgolj mladostnikov z učnimi težavami in brez njih [Izvirni znanstveni površinsko in so manj vztrajni pri doseganju učnih članek]. 8, 9–28. Repozitorij Univerze v Ljubljani. http://pefprints. pef.uni-lj.si/5583/ ciljev. Večkrat si samostojno ne zastavljajo niti krat- Kampylafka, C., Polychroni, F. in Antoniou, A. S. (2023): Primary koročnih niti dolgoročnih učnih ciljev, saj to name- School Students with Reading Comprehension Difficulties and Students with Learning Disabilities: Exploring Their Goal Orien- sto njih počnejo starši, učitelji, inštruktorji ali drugi. tations, Classroom Goal Structures, and Self-Regulated Learning Raziskovalci pri teh učencih ugotavljajo tudi težave z Strategies. Behavioral Sciences, 13(2), 78. https://doi.org/10.3390/ bs13020078  metakognicijo, pomanjkljivo samorefleksijo učenja, Zimmerman, B. J. (1990): Self-Regulated Learning and Academic slabše spremljanje svojega funkcioniranja in uče- Achievement: An Overview. Educational Psychologist, 25(1), 3-17. https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1207/s15326985ep2501_2  nja ter večjo anksioznost pri šolskem delu (Graham Zimmerman, B. J. in Pons, M. M. (1986): Development of a Struc- idr. 2014; Johnson idr. 2021; Klassen 2010; Sideridis tured Interview for Assessing Student Use of Self-Regulated Learning Strategies. American Educational Research Journal, 2009, v Kampylafka idr. 2023).  Pri učencih z učni- 23(4), 614–628. https://doi.org/10.3102/00028312023004614 54 Didakta Z asertivnostjo do boljših odnosov na delovnem mestu mag. Jana Mlačnik, univ. dipl. andragoginja, Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana Asertivnost ni le način komuniciranja, pač pa najprej mišljenja in vedenja, s katerim jasno in odločno izražamo svoje potrebe, mnenja, čustva in želje na spoštljiv način, tako do sogo- vornika kot do nas samih. Je edini način komunikacije in vedenja, ki ohranja spoštovanje obeh sogovornikov, hkrati pa omogoča rešitve in dogovore ter korektne odnose med sode- lavci. Prav zato je to veščina, ki se jo splača razviti. Kaj je asertivnost? hove pravice nad pravicami ostalih udeležencev v Angleži uporabljajo izraz »assertive«, ki pomeni komunikaciji. Agresivno vedenje jim daje občutek »trdilen«, »jasno izrečen«, »oblasten«, »samozave- odločnosti in moči, ki pa traja le kratek čas (Perše sten«, »nepopustljiv«, izraža pa tudi odločnost, ne- idr. 2004). popustljivost, a hkrati sočutnost, odprtost za po- trebe, interese drugih (Krapež 2007). Pasivna komunikacija Pasivni stil komunikacije uporabljajo osebe, ki že- Beseda »asertivnost« je v slovenskem jeziku ne- lijo izpolnjevati želje drugih in ne želijo govoriti o znana in tuja. Namesto nje se uporabljajo različne lastnih občutkih (Senić). Pasivna oseba pogosto besede kot so »samouresničevanje«, »samoza- svojih čustev, potreb, prepričanj ali mnenj ne iz- vest«, »samozavedanje« (Žnidarec in Erlah 1998, raža, in sicer zaradi lastnega miru, drugi pa to le 296), a nobena ni povsem natančna. Dobro jo na- izkoriščajo. Zanemarja tudi svoje potrebe in inte- domeščajo opisi: samozavest in njena krepitev, rese. zavedanje svojih sposobnosti, zavedanje lastne vrednosti, dostojanstvo, samouresničevanje, oza- Tak način komunikacije izraža nesamozavest, veščanje lastnih pravic, sposobnost zavzeti se zase, osebno šibkost, bolečino, samopomilovanje, stres jasna komunikacija, stik s svojimi čustvi in občutki, ali zaskrbljenost. Dolgoročno takšen tip vedenja krepitev moči (Petrovič Erlah in Žnidarec Demšar prinese izoliranost in občutek nepomembnosti, saj 2005, 16). se taka oseba pogosto počuti zavrnjeno in ignori- rano. To vodi do še nižje stopnje samospoštovanja Asertiven torej pomeni trden, odločen, je nekdo, (Žnidarec Demšar in Petrovič Erlah 2005). Pasivne ki odločno zastopa sebe, svoje interese, ob tem pa osebe si očitajo, da so izpustile že preveč priložno- spoštuje tudi druge (Vir 1). sti, se počutijo krive, kar privede k anksioznosti in občutku manjvrednosti (Chalvin 2004). Katere so druge možnosti v komunikaciji, ki niso asertivne? Pasivno-agresivna komunikacija Komuniciramo vsi, a na različne načine. Podzave- Oseba svojih občutkov in misli sogovorniku ne stno se zatečemo k obliki komunikacije, ki nam je pove v obraz, ampak jih izrazi takoj, ko obrne hr- najbližja. Poznamo tudi različne načine komunika- bet in nato na agresiven način doseže svoje (Mo- cije oziroma tipe vedenj, ki pa niso učinkoviti. žina in drugi 2004). Agresivna komunikacija Manipulativna komunikacija Osebe z agresivnim stilom komuniciranja izraža- Z manipulativno komunikacijo se doseže kontro- jo svoje občutke, stališča, misli na način, ki ogro- la nad udeleženci v pogovoru, ki služi v korist ti- ža pravice drugih udeležencev v pogovoru. Želijo stemu, ki izvaja manipulacijo (Popić 2011). Ljudje imeti vpliv nad drugimi udeleženci in situacijami uporabljajo tako vedenje, da bi prikrili pasivno ali ter pokazati svojo moč in dosegati premoč nad agresivno vedenje. Manipulator vsili svojo nadvla- drugim (Mišić 2011). Agresivne osebe so lahko gro- do in zahteva podzavestno potrditev žrtve (Hri- bi in glasni ljudje, ki se radi prepirajo in s silo dobijo bernik 2010). Prilagaja svoje vedenje glede na lju- tisto, kar želijo, a jih zato sogovorniki ne spoštuje- di v njeni okolici. Stalen cilj manipulanta je, da po- jo ali prostovoljno sodelujejo z njimi (Možina idr. zna vse vloge in da iz dane situacije iztrži karseda 2004). Agresivne osebe so prepričane, da so nji- največ ter na koncu tudi zmaga (Chalvin 2004). 55 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Katera je prava pot v komunikaciji? denja strah ni potreben, saj nam daje osebni nad- Najbolj ustrezno vedenje v komunikaciji predsta- zor in dovoljuje, da sogovornike vidimo kot sebe – s vlja pot, ki ni ne pasivna ne agresivna. Govorimo spoštovanjem in ljubeznijo (Garner 2012, 13). o asertivni komunikaciji. Je pot med lastnimi že- ljami in željami drugih, saj se taka oseba zaveda Ali asertivnost lahko razvijamo? in izraža svoja čustva ter zagovarja svoje pravice, Asertivnost je na srečo veščina, ki jo lahko razvije- obenem pa se zaveda in ne tepta pravic drugih. Iz- mo oziroma nadgradimo, če s svojim dosedanjim raža svoje mnenje in upošteva mnenje drugih, saj načinom vedenja nismo zadovoljni oziroma, če v se zna vživeti v druge. Je sposobna poiskati kom- odnosih nismo učinkoviti. Govorimo o treningih promise. asertivnosti, ki jih je leta 1950 predlagal Satler. Gre za terapevtski pristop, kjer se od posameznika pričaku- Asertivna oseba govori razločno, vzpostavi ustre- je, da bo dosegel spretnost in gotovost v socialnih zen očesni kontakt in uporablja mimiko obraza in položajih, v katerih je bil doslej izgubljen, pasiven ali telesa v skladu s sporočilom. Asertiven posame- umaknjen (Hribar 2001, 72–73). znik je zadovoljen s tem, kar je povedal, oziroma, da je povedal (Sundel, Sundel 1981, 10–11). Taka ose- Trening asertivnosti posamezniku pomaga spre- ba se izraža odkrito, jasno in deluje po principu »jaz meniti pogled na samega sebe oziroma pravilno sem OK, ti si OK« (Rungapadiachy 2003, 304–305). izražati svoje misli, občutke in mnenja. Treningi po- tekajo dlje časa (Nakamura idr. 2017, 2). Bi pa poudarila še nekaj, na kar opozarjajo tudi Mo- žina in sodelavci: Najdejo se situacije, ko asertivno Njihov cilj je, da posameznik odkrije, kako se počuti vedenje ni smiselno in ni najboljša izbira. Potreb- v določenih situacijah, in da te občutke tudi izrazi. no je vnaprej proučiti, ali smo pripravljeni nositi Usmerjen je v akcijo, v vaje, s katerimi spreminja svo- posledice asertivnega vedenja. Če so posledice je (dosedanje moteče) vedenje oziroma komunici- agresivne komunikacije »pretežke« za nas, je bolje ranje, dejanja, mnenja in predvsem občutja v sebi izbrati pasivno vedenje ali pa si pomagati z drugi- (Petrovič Erlah in Žnidarec Demšar 2004, 16). mi pristopi (Možina idr. 2004, 434). Kaj obsega trening asertivnosti? Zakaj je asertivnost pomembna? Treningov za razvoj asertivnosti je toliko, kot je sa- Plusi asertivnega vedenja obstajajo tako za osebo, mih izvajalcev. Vsak ga izvaja drugače, glede na to, ki tako komunicira, kot za vse odnose, ki jih ta ose- kaj mu je pri asertivnosti (naj)bolj pomembno. Žni- ba tvori z drugimi. darec Demšar in Petrovič Erlah (2005) pri treningu izpostavljata naslednje teme: Najbolj pomembno je to, da se oseba, ki deluje • prikaz asertivnega vedenja v primerjavi s pa- asertivno, počuti dobro, saj spodbuja lastno rast in sivnim, agresivnim in posredno agresivnim razvoj ter lažje dosega svoje cilje (Rungapadiachy vedenjem, kjer se pregleda različne tehnike 2003, 304–305). neasertivnega vedenja in njihove posledice; • odgovornosti in pravice, kjer je potrebno razi- Posameznik s tako komunikacijo oblikuje pozitiv- skati in prepoznati osebne človekove pravice; ne misli in dejanja, kar posledično vodi v že zgoraj • asertivna govorica telesa, ki nam pomaga ra- omenjeno prijetno počutje in tudi fizično zdravje zumeti sporočila drugih; ter dobro samopodobo (Kobal Pavčič 1998). Taka • ravnanje s prošnjami, kjer jasno postavimo oseba bolje obvlada situacije, kjer se pojavijo kon- svoje meje; flikti, zmanjša se stopnja stresa na delovnem me- • sprejemanje kritike; stu. Tudi njena učinkovitost pri delu je večja (Firt- • izražanje občutkov in čustev, kjer je priporočlji- chie, v Možina idr. 2004, 424–425). vo, da se soočimo s svojimi čustvi, strahovi; • podajanje konstruktivne (dobronamerne) kritike; Koristi asertivnega vedenja se kažejo tudi za organi- • pozitivna samopodoba in osebno negovanje, zacije, saj se medosebni odnosi in sodelovanje med kjer se ustvarja prostor za razvijanje zaupanja posamezniki izboljšajo, problemi in konflikti se re- vase, notranje moči, talentov posameznika; šujejo že v začetnih fazah. Vse to organizaciji prina- • ravnanje s komplimenti; ša večji ugled in uspešnost (Pipaş in Jaradat 2010). • načrtovanje sprememb; • evalvacija, kjer ovrednotimo načine dela v sku- Garner pravi, da je asertivnost na delovnem mestu pini ter pomen in uporabnost novo naučene- temelj za spretnosti sodelovanja z ostalimi; za po- ga znanja. gajanje, vodenje in komunikacijo. Pripomore od- pravljati stres in strah, ki sta danes najpogostejša Na Javnem zavodu Cene Štupar – Center za izobra- dejavnika v naših odnosih, tako na delovnem me- ževanje Ljubljana v okviru Svetovalnega središča stu kot v zasebnem življenju. S takim načinom ve- osrednjeslovenske regije izvajamo tudi vrednotenje 56 Didakta (asertivne) komunikacije, kateremu lahko sledijo mislila, ali pa preprosto le sklepamo. Name- treningi asertivnosti z namenom razvoja te veščine sto tega za vsako stvar preverimo pri sogovor- komunikacije. niku, če smo jo pravilno razumeli. Ne sprašuj- mo drugih, kaj je nekdo tretji mislil, ampak Za začetno vrednotenje te kompetence smo pri- raje pridobimo odgovor od osebe, s katero pravili situacijski vprašalnik z osmimi pogostimi neposredno komuniciramo. situacijami, ki se pojavljajo pri delu. Posameznik 4. Rečemo NE. Če se z nečim ne strinjamo, od- ima na voljo več odgovorov, kako bi reagiral v do- ločno in spoštljivo rečemo »ne«. ločeni situaciji. Odgovori so asertivni, podredlji- 5. Osredotočenost na vedenje in ne na oseb- vi in agresivni. Na prvem svetovalnem srečanju, nost posameznika. Pogovor naj vedno pote- kjer vrednotimo oziroma identificiramo stanje ka na nivoju vedenja, nikoli se ne spuščamo posameznika na področju asertivnosti oziroma na osebno raven oziroma ne kritiziramo po- asertivne komunikacije, obravnavamo naslednje sameznikove osebnosti. tematike: 6. Govorica telesa in ton glasu. Pozorni bodi- • kaj je asertivnost, mo na našo govorico telesa, ki naj se ujema • (ne)učinkoviti tipi vedenj, z našim verbalnim sporočilom. Naša drža naj • zakaj asertivnost sploh potrebujemo, bo pokončna, očesni stik pogost in naj izra- • zakaj in kako pomembna so čustva v asertiv- ža našo samozavest. Zavedajmo se, da lahko nosti, s preprostimi (dihalnimi) tehnikami kontro- • rezultate situacijskega vprašalnika, liramo svoj glas oziroma intonacijo glasu, ki • katere so konkretne strategije asertivnosti, ki močno vpliva na pomen izrečenih besed. jih posameznik lahko usvoji in mu pomagajo 7. Vpliv čustev. V asertivni komunikaciji posa- pri izboljšanju asertivne komunikacije. meznik obvlada svoja čustva in ne reagira na podlagi čustev. Če smo v komunikaciji z Na vseh naslednjih srečanjih oziroma na trenin- nekom čustveno vznemirjeni oziroma se za- gih asertivnosti s posameznikom najprej identi- vedamo, da čustev ne zmoremo kontrolirati ficiramo konkretne situacije iz posameznikovega in zato ne zmoremo komunicirati asertivno, delovnega okolja, kjer bi potreboval več podpore, pogovor lahko prekinimo in ga prestavimo. nato pa (po)iščemo zanj ustrezne strategije, za ka- 8. Objektivnost. V pogovoru skušajmo biti čim tere ve, da jih bo lahko uporabljal. Bolj podrobno si bolj objektivni, govorimo o objektivnih dej- bomo te strategije pogledali v naslednjem sklopu. stvih, ki jih skušajmo ločiti od naših subjektiv- nih dojemanj. Katere tehnike in strategije asertivnosti so se v 9. Odgovornost. Asertivno vedenje zahteva naši praksi izkazale za učinkovite? tudi sposobnost prevzeti odgovornost za po- Strategije asertivnosti morajo biti preproste, upo- sledice takega načina komuniciranja. Če ne rabne in zelo konkretne. Le-teh je več, posame- zmoremo prevzeti odgovornosti, je bolje, da znik izbere tiste, ki so mu blizu oziroma za katere izberemo podredljiv način vedenja ali drugo meni, da jih bo sposoben uporabiti v določeni si- strategijo. tuaciji. 10. Jaz stavki. V pogovoru uporabljajmo prvo ose- bo ednine (»Jaz želim/se počutim …«). Na ta na- Pa si poglejmo tiste, ki jih posamezniki izberejo in čin sporočamo, kako se počutimo, in poskrbi- uporabijo najbolj pogosto. mo za svoja čustva (npr. »Strah me je oziroma 1. Aktivno poslušanje. Običajno se pripravlja- sem vznemirjena, ko govoriš to in to.«) mo, kaj bomo sogovorniku odgovorili, in ča- 11. Strpnost in različnost. Zavedajmo se, da smo kamo le na priložnost, da bomo govorili. To ljudje različni, da so nam pomembne različne ni aktivno poslušanje. Aktivno poslušanje po- stvari, zato bodimo do drugih strpni in se za- meni, da sogovornika res poslušamo in dejan- vedajmo, da so mnenja, čeprav so drugačna, sko slišimo, kaj nam govori. To še ne pomeni, enakovredna in enako pomembna kot naša. da se strinjamo z njim. Asertiven pogovor je 12. Kaj sporočam drugim? Ljudje velikokrat mi- dialog, ne pa monolog oziroma samogovor. slimo, da ne moremo vplivati na to, kako naj 2. Jasno, kratko in jedrnato. Svoja čustva in se drugi vedejo do nas. To ne drži. S svojim občutke vedno izražajmo jasno, kratko in je- vedenjem in odnosom do sebe drugim spo- drnato ter iskreno, da ne ogrožamo lastnih ročamo, kako naj se do nas vedejo. in tujih interesov. Izogibajmo se nejasnim in 13. Vljudnost. Uporabljajmo besedi »prosim« in dvoumnim odgovorom (»Bom še videl_a«, »hvala«. »Raje ne bi, ampak …«). 14. Kompliment ali pohvala. Če nas nekdo po- 3. Sprašujmo in preverjajmo. Če česa ne vemo hvali ali nam nameni kompliment, se ne ali ne razumemo, smo pogosto tiho, potem oproščamo, naj nam ne bo nerodno, ampak pa sprašujemo druge, kaj je določena oseba ju sprejmimo in se zanje zahvalimo. 57 Didakta ŠOLSKA TEORIJA • Ne pričakujte takoj velikih sprememb. Bodite zadovoljni z majhnimi koraki, ki jih vnesete v svojo vsakdanjo komunikacijo. Le tako boste dol- goročno občutili večje spremembe v vašem raz- mišljanju, vedenju in počutju. • Asertivnost naj bo izbrano vedenje le takrat, ko zmorete odgovorno prenesti posledice takega načina komuniciranja. • Če niti ne veste, kako začeti, v vsak pogovor vključite tri stvari: najprej izrazite, da ste sogo- vornika slišali in da razumete, kar je povedal (»Razumem, da …«). Nato povejte, kaj si mislite oziroma kako se ob tem počutite (»Vendar jaz mislim/čutim …«). Na koncu izrazite, kar si želite, da se zgodi (»Zato predlagam/si želim …«). Drugi avtorji navajajo podobne in še druge tehnike. Viri in literatura Garner piše naj vizualiziramo asertivne situacije, naj- Bourne, E. J. (2014): Anksioznost in fobije: priročnik za samopomoč s praktičnimi nasveti za sproščanje, telesno vadbo, premagova- dimo si vzornika asertivnosti iz resničnega življenja nje panike, izpostavljanje, odpravljanje zmotnih prepričanj in spe- ali pišimo scenarij, s katerim lahko svoje neodločne cifičnih fobij, asertivnost, samospoštovanje, prehrano, uporabo zdravil, meditacijo. Ljubljana: Modrijan. situacije spremenimo v krajše igre, ki jih nato lahko Chalvin, M. J. (2004): Kako preprečiti konflikte. Radovljica: Didakta. odigramo in vadimo (Garner 2012, 44–48). Firtchie v Možina, S., Tavčar, M., Zupan, N., Kneževič, A. N. (2004): Poslovno komuniciranje: Evropske razsežnosti. Maribor: Obzorja. Garner, E. (2012): Assertiveness: Re-claim your assertive birthright. Bourne piše o podobnih področjih oziroma tehni- Dostopno na http://lib.uhamka.ac.id/file?file=digital/66988-PER- SONAL%20DEV%2002%20assertiveness.pdf, 14. 08. 2023. kah, ki jih uporabljamo tudi v našem zavodu. Pravi, Hribar, N. (2001): Skupinsko delo z mladostniki. Psihološka obzorja, naj razvijamo neverbalna asertivna vedenja, prepo- let. 10 (št.1): str. 71–79. Hribernik, Andreja. 2010: Manipulacije na osebni ravni v medo- znavamo in uveljavljamo svoje osnovne pravice, se sebnih odnosih. Andragoška spoznanja. Ljubljana: Filozofska fa- zavedamo lastnih občutkov, želja, potreb. Povemo kulteta. Dostopno na https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc- -L1JHQXXB/fbe64ea2-1bd1-40c7-9cac-043621f4c0d5/PDF, 12. 01. naj, kako se počutimo v sebi in kakšnih sprememb 2016. si želimo, testiramo naj svoje asertivne odzive skozi Kobal Pavčič, D. (1998): Vpliv programa za spodbujanje duševnega zdravja na samopodobo mladostnikov: utvara ali resničnost? Psi- učenje asertivnih odgovorov. Svoje prošnje naj izra- hološka obzorja, let. 7 (št. 2): str. 47–69. žamo čim bolj natančno in enostavno ter zavrnemo Krapež, B (2007). Asertivnost – Sinteza odločnosti in empatije. Sou- tripanje tiste, katerih ne želimo ali ne moremo izpolniti (Bo- 27. Dostopno na http://cdk.si/soutripanje/st47/asertivnost.htm, urne 2014, 293–305). 16.8.2023. Mišić, V. (2011): Agresivni stil komunikacije. Dostopno na https:// www.vaspsiholog.com/2011/05/agresivni-stil-komunikacije/, 14.av- Namesto zaključka nekaj splošnih priporočil gust 2023. Možina, S., Tavčar, M., Zupan, N., Kneževič, A.N. (2004): Poslovno ko- • Najprej se osredotočite nase – kako se počuti- municiranje: Evropske razsežnosti. Maribor: Obzorja. te, kaj si želite v komunikaciji –, nato izberite pra- Nakamura, Y., Yoshinaga, N., Tanoue, H., Kato, S., Nakamura, S., Aoishi, K., & Shiraishi, Y. (2017): Development and evaluation of a vo strategijo. Komunicirajte, ko boste notranje modified brief assertiveness training for nurses in the worplace: umirjeni, saj ste le takrat lahko dobri poslušalci in a single-group feasibility study. BMC Nursing, let. 16 (št. 1): str. 1–8. Petrovič Erlah, P. in Žnidarec Demšar, S. (2004): Asertivnost – Zakaj spoštujete sogovornika. jo potrebujemo in kako si jo pridobimo. Nazarje: Argos. • Iz verbalne in neverbalne komunikacije vedno Perše, D., Narič, G., Tibljaš, A. (2011): ZPKZ Dob pri Mirni: Zbornik - socialno psihološki vidiki policijskega dela: Prednosti asertivne izžarevajte pozitivno usmerjenost v iskanje komunikacije v zavodih za prestajanje kazni zapora. dobre rešitve za obe strani. Ne iščite le svojega Dostopno na https://www.fvv.um.si/dv2011/zbornik/socialno_psiho- loski_vidiki_policijskega_dela/perse-naric-tibljas.pdf, 14.8.2023. »prav«, ne pestujte svoje užaljenosti ali zamere, Pipas, M.D., Jaradat, M. (2010): Assertive communication skills. Fun- ne usmerjajte se na to, česa sogovornik ni naredil damental Studies of Economic Research Journal, let.12 (št. 2): str. 649-656. ali povedal »prav«. Bodite pozorni na ton svoje- Popić, M. (2011): Manipulacija – laskanje, vređanje i druge metode. ga glasu in neverbalne kretnje, ki lahko bistveno 14. Avgust. http://www.psiholoskikutak.com/manipulacija-laska- nje-vredanje-i-druge-metode/. spremenijo vaše sporočilo oziroma na dejstvo, da Rungapadiachy, D. M. (2003): Medosebna komunikacija v zdra- ga naš sogovornik lahko dojame bistveno dru- vstvu: teorija in praksa. Ljubljana: Educy. Senić, R. Stilovi komunikacije. Dostopno na http://psi- gače, kot smo hoteli. hoterapijsketeme.rs/2013/stilovi-komunikacije/, 13.8.2023. • V svojem razmišljanju in komunikaciji bodite Sundel Stone, S., Sundel, M. (1981): Be assertive. California: SAGE Publications, Inc. nepristranski in čim bolj objektivni. Navajajte Žnidarec, S., Erlah, P. (1998): Trening asertivnosti. Socialno delo, let. le objektivna dejstva, ne posplošujte stvari, izogi- 37 (št. 3/5): str. 295–306. Žnidarec Demšar, S., Petrovič Erlah, P. (2005): Trening asertivnosti. bajte se subjektivni interpretaciji izrečenih besed V: Krepitev moči. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. ali dogodkov, ki vam le jemlje energijo, a ne pri- Vir 1: Asertivnost (14. 8. 2023). V Fran: Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. https://fran.si/ nese rešitve. iskanje?View=1&Query=asertiven 58 Didakta KULTURNO UDEJSTVOVANJE ŠOLSKA PROSLAVA: NUJA ALI IZZIV? S Tavčarjem po poti kulture Andreja Popović, učiteljica slovenščine in ruščine, OŠ Prule Vsaka šola mora izpeljati proslavo ob treh državnih praznikih. Naloga šole je kvalitetno pripraviti vsebine, določiti izvajalce, način in izvedbo proslave. Šola ne prejme priporočil, izobraževanja na tem področju praktično ni, zato se prireditve razlikujejo od šole do šole. Domovinska vzgoja je seveda eden od ciljev, ki jih šole tako ali drugače vključujejo v svoj vzgojno-izobraževalni proces, toda kako, kdaj in čemu vključiti domovinsko vzgojo v proslavo? Kako narediti nekaj, kar je nujno, dobro, v izziv tako mentorjem kot učencem in privzgojiti odnos do umetnosti oz. kulture? Domoljubje države, torej izkazovanju domoljubja in spoštova- »Odnos vsakega Slovenca do slovenske države in nja slovenske države. V šolskem letu 2012/13 je kot slovenskega naroda se kaže med drugim tudi kot obvezno dodelila obeleženje treh slovenskih pra- rezultat vzgoje in izobraževanja različnih vzgojnih znikov. in/ali izobraževalnih institucij od vrtca.« (Čekada Zorn 2014, 13) Gotovo je naloga šole kot vzgojno- Prebelič (2014, 7) navaja, da takšna odločitev ni -izobraževalne institucije, da znotraj učnih vsebin bila pospremljena s priporočili, gradivi ali kakšnimi najde prostor tudi domovinska vzgoja, čeprav drugimi oblikami bodisi formalnega ali neformal- so lahko načini tudi drugačni, med drugim »tudi nega izobraževanja učiteljev kot pripravljavcev in pozitiven in spoštljiv odnos do doma in, širše, do izvajalcev proslav. Tako kot to velja za poučevanje domovine in države, kar ni le naloga posameznih domoljubnih vsebin in vsebin aktivnega državljan- učiteljev, temveč celotne šole« (Čekada Zorn 2014, stva, so učitelji prepuščeni lastni inovativnosti, mo- prav tam). Tu gre predvsem za »razumevanje la- tivaciji in sodelovanju s sodelavci oziroma z vod- stnega naroda, njegovih dosežkov in vzpostavitev stvom šole. notranjega zadovoljstva z dejstvom smiselnosti obstoja« (Prebelič 2014, 9) in ne za vzgajanje o na- Leto, ki se imenuje po velikanu slovenskega cionalizmu. Temeljno čustvo je domoljubje, »ki ne prostora tekmuje z drugimi čustvi in jih nikoli ne prezira, Vlada Republike Slovenije je oktobra 2022 na po- tako si zagotavlja veljavo in verodostojnost« (Če- budo Ministrstva za kulturo določila, da bo leto kada Zorn 2014, 13). Čekada Zorn (2014, prav tam) 2023 Kajuhovo leto (leta 2022 smo obeležili 100. navaja, da je pri domoljubju nujno potrebno učen- obletnico smrti pesnika in narodnega heroja Karla cem podajati znanje o lastni domovini; o njeni zgo- Destovnika Kajuha). Novembra 2022 je določila, da dovini, o dosežkih njenih prebivalcev na različnih bo leto 2023 tudi Ravnikarjevo leto (30. obletnica področjih, kulturni in naravni dediščini in pome- smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja) ter Tavčarjevo nu ohranjanja narodne tradicije. Šola pomembno leto (100. obletnica smrti pisatelja Ivana Tavčarja). vpliva na mladega človeka, na oblikovanje njegove Ker so dela Ivana Tavčarja del učnega načrta v 8. nacionalne identitete oz. na »socializacijo državlja- razredu, smo se na Osnovni šoli Prule odločili, da nov«, kot navaja Prebelič (2014, 9). v tem šolskem letu ob samem izteku leta 2023 ob dnevu samostojnosti in enotnosti priredimo obe- Obeleženje državnih praznikov ležje, katerega rdeča nit bo pisatelj, politik in župan Hobsbawm (1997) je opredelil pomen nacionalnih Ivan Tavčar. Dotaknili smo se tudi Karla Destovnika praznikov za ohranjanje t. i. tradicije naroda. Po- Kajuha in Edvarda Ravnikarja. membnejši državni prazniki pripovedujejo zgod- bo. Zgodbo o uporu, vstaji, zatiranju in odrešitvi, Ivan Tavčar skratka zgodbo, ki temelji na čustvih in ustvarja Tavčar (1851–1923) velja za enega pomembnejših občutek pripadnosti neki državi. Prazniki so rituali, slovenskih literarnih ustvarjalcev realizma na Slo- ki se ponavljajo iz leta v leto in pomenijo simbolno venskem in politikov tedanje liberalne stranke. Bil komunikacijo med državljani in državo (Simonič je pomembna osebnost tedanjega časa. Dokončal 2009, v Prebelič 2014, 11). je študij prava in v Ljubljani deloval v svoji odvetniški pisarni. Šest let je bil deželni poslanec, deset let pa Zaradi mlačnega odnosa mladih do narodne in ljubljanski župan. Poročil se je s sedemnajst let mlaj- državljanske identitete je morala slovenska drža- šo dedinjo bogatejše trgovske hiše Franjo Košenini, s va bolj načrtno pristopiti k ozaveščanju odnosa do katero si je ustvaril dom v Visokem nad Škofjo Loko. 59 Didakta KULTURNO UDEJSTVOVANJE Cvetje v jeseni, zgodovinski roman Visoška kronika in zbirka črtic Med gorami so le nekatera izmed njego- vih 40 del. Umrl je v Ljubljani zaradi raka na črevesju. Šink (2005, 6) navaja zanimivosti iz Tavčarjevega življenja. Ivan Hribar, ljubljanski župan v obdobju med letoma 1896 in 1910, ga je opisal kot šaljivega in zelo naravnega. S svojimi izjavami je zabaval svoje prijatelje, trdo pa je tudi zagovarjal svoj prav. Josip Vidmar se ga spominja, kako je vzravnano v skrbno urejeni meščanski obleki s cilindrom na glavi, ki ga je snel, ko je šel mimo veljak, hodil po ljubljanskih ulicah. Velik vtis je napravil na Ivana Cankarja, ki ga je prvič videl na ljudski veselici na Vrhniki. Kot aluzi- jo (tj. prikrito namigovanje na kaj) je Cankar Tavčarja vključil tudi v svojo dramo Za narodov blagor in ro- man Martin Kačur. Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti Šolsko proslavo v decembru 2023 je povezoval »Ivan Tavčar«, devetošolec, ki je v prvi osebi kratko in zgoščeno nizal podatke iz Tavčarjevega življenja. Na steni se je odkrivala njegova slika, tako da so gledalci šele ob koncu prireditve izvedeli, o kom je govora.1Učenec je bil ves čas na odru, primerno oble- čen in sedeč za pisalno mizo. Poročna slika Franje Košenini in Ivana Tav- Proslava je bila zastavljena tako, da so se posamezne čarja, l. 1887. (Vir: AirBelatrina.si) točke prilagodile vsebini Tavčarjevih besed, torej če je povedal kaj iz svojega otroštva, smo dodali pesmi oz. skladbe, ki vsebinsko sovpadajo: npr. avtorska Zanimal ga je tudi šport, na visoškem posestvu je skladba na harmoniko in klarinet ter skladba otro- zgradil prvo teniško igrišče v Sloveniji. Bil je predse- škega pevskega zbora in klavirja Moj dom. Sedmo- dnik prve slovenske kolesarske organizacije in staro- šolka je deklamirala Kajuhovo pesem Moja pesem, sta telovadnega društva Sokol. Vseskozi je pisal in za ki govori o mladosti. Tako smo se hkrati obeleževali sabo pustil bogat ustvarjalski opus, njegova povest tudi Kajuhovo leto. »Pa je vendar sreča biti mlad, / biti mlad in Devetošolec kot Ivan Tavčar poln nad.« (K. D. Kajuh, Moja pesem) 60 1 Ideja je povzeta po https://eucbeniki.sio.si/slo8/2356/index.html. Didakta Učenec sadi besede, saj je poklic pesnika najboljši na svetu. Ko se Tavčar odloča za poklic odvetnika in politika, je Tavčar je bil močno povezan s športom. Poleg usta- to vsebinsko nadgradila deklamacija pesmi Le kateri novitelja teniškega igrišča je bil tudi predsednik poklic naj si izberem? Vinka Möderndorferja, ki sta jo prve kolesarske organizacije in pomemben član te- učenca poleg recitacije tudi zaigrala in hkrati posta- lovadnega društva Sokol. Na šoli smo poiskali učen- vila kuliso naslednjim točkam. ca, ki zna voziti monocikel. Točka je dobro dopolnila izhodiščno temo, prav tako pa tudi plesalka, ki je s Tavčar je bil kot liberalec izvoljen za deželnega in hip hop točko na moderno glasbo poskrbela za do- državnega poslanca ter postal tudi ljubljanski žu- bro vzdušje v dvorani. pan. Sledil je moderni ples z avtorsko koreografijo osmošolk. Visoška kronika: motiv čarovništva in ljubezni Ko je leta 1893 Ivan Tavčar kupil dvorec Visoko, se je Ivan in Franja sta kupila dvorec Visoko blizu Tavčarje- nanj še posebej navezal. Obsežni arhivi so mu ponu- vega rojstnega kraja. Otroški pevski zbor, šolski band dili več kot dovolj materiala za zgodovinski roman in in solisti so zapeli Linčico Turkinčico. tako je nastalo njegovo pozno delo Visoška kronika. Dvorec Visoko, ki se danes imenuje tudi Tavčarjev dvorec, si je pisatelj izbral tudi za svoje zadnje poči- vališče. Roman Visoška kronika je Tavčarjevo delo, ki ga je realist podpisal z mladostnim psevdonimom Emil Leon in ga posvetil ženi Franji Tavčar. Ker je bila tudi ona zelo politično aktivna, je tudi to darilo njej zgod- ba, ki naj bi služila kot opora Slovencem na novi poli- tični poti (Podržaj, 2023). V romanu je v obliki kronike zapisal zgodovino rodov gospodarjev dvorca Visoko, ki nam jo v letu 1695 pripoveduje namišljeni kronist Izidor Khallan. Tavčar se je namenil napisati trilogijo, saj so mu arhivi Visoškega dvorca ponujali ogromno materiala, a mu je pred smrtjo uspelo napisati samo prvi del, ki pa deluje kot dovršeno samostojno delo. V Visoški kroniki sta poleg tematike preganjanja protestantov in 30-letne vojne prisotni tudi tematiki čarovništva in ljubezni, še posebej v odlomku, ko ob sotočju Poljanske in Selške Sore poteka sojenje Aga- ti Schwarzkobler. Prav ta odlomek iz XII. in deloma iz XIII. poglavja smo vzeli kot izhodišče dramske točke, ki je predstavljala vrh proslave. Igra je nastajala pri Otroški pevski zbor in šolski band gledališkem krožku, dramske osebe so bile Izidor in 61 Didakta KULTURNO UDEJSTVOVANJE Jurij Khallan, Agata, trije sodniki in sel. Pomemben del so bile loške ženske, ki so spremljale sojenje. Dodali smo instrumentalno glasbo. Pomembni del so bili tudi rekviziti: voz, mučilni stol, modro blago kot voda, ograja. Kostume smo si izposodili v kultur- nih društvih. To točko je lepo zaokrožila ljubezenska pesem Pe- sek in dotik skupine Tabu v izvedbi mladinskega pevskega zbora, pevk solistk in šolskega benda. »Tavčar« je zaključil svoj del s podatki o svojih glavnih delih in se, seveda, predstavil. Tako so šele v tistem trenutku gledalci izvedeli za ime in priimek avtorja, Izidor zagleda, kako peljejo Agato. Učinek okoli katerega je tekla rdeča nit proslave. presenečenja, ko so Agato pripeljali sredi občinstva, je uspel. Sledili sta še dve pevski točki z mladinskim pevskim zborom, s šolskim bendom in solisti: Pastirče mlado in Slovenija, od kod lepote tvoje. Voditelja povezovalca sta proslavo zaključila z be- sedo o pomenu slovenskih umetnikov, ki so s svojo ustvarjalnostjo pustili neprecenljivo dediščino, ki nas krepi in povezuje kot narod. Povedala sta, komu vse je bila proslava posvečena, in navedla vse tri velika- ne slovenskega kulturnega prostora. Na koncu sta se zahvalila obiskovalcem in jih povabila na ogled razstave, ki smo jo pripravili po motivih iz Visoške kronike. Prav tako sta vsem zaželela lepe praznike. Vokalna skupina je prireditev zaključila s pesmijo Za božič kot otrok Eve Boto. Povezovanje glasbene, besedne, dramske in li- kovne ustvarjalnosti Kako se torej lotiti proslave ob državnem prazniku? Po zasliševanju in mučenju je sledil preiz- Zagotovo ne čez noč, na hitro. Pomembno je tim- kus z vodo. Če pride ven živa, ni čarovnica. sko delo več učiteljev. Na Osnovni šoli Prule se že Tudi poziv loške žene Maruše ni pomagal, Prepričljiva igra mladih igralcev je pusti- da ne bi šla v vodo. In Izidor je pomislil, da la močan vtis na vseh treh ponovitvah je morda Agata le kriva. proslave. 62 Didakta ob koncu šolskega leta oblikujejo skupine po 5 do 8 učiteljev za posamezno proslavo, ki se sestanejo vsaj en mesec prej in načrtujejo način izvedbe (ali bo le za učence ali bo tudi za starše in ostale povabljene). Običajno je na letni ravni vsaj ena proslava taka, ki je javna. Na tej nastopi večje število nastopajočih, ve- dno sta vključena tudi oba zbora in šolski bend. Potrebno je določiti rdečo nit: bodisi so to pomemb- ne obletnice, kot je tudi nastala pričujoča proslava, bodisi se naslonimo na ljudsko izročilo (npr. po po- krajinah), likovne umetnine ipd. Ob večjih obletni- cah državnih praznikov posvetimo proslavo tudi samim začetkom naše države, takrat vključimo več zgodovinskih podatkov. Prav tako proslava ob Pre- Pozdrav in voščilo ravnateljice na začet- šernovem dnevu ni vedno le o Prešernu, čeprav sta ku proslave življenje in delo Franceta Prešerna hvaležno izhodi- šče za zelo raznolike proslave. Proslava ob dnevu dr- žavnosti ima na naši šoli navadno drugačno obliko nih veliko učencev in če se proslavo večkrat ponovi. zaradi časa izvedbe (konec šolskega leta). Včasih se Menimo, da se ob dobri ideji, povezovanju različnih jo predvaja po šolskem radiu oz. na vnaprej pripra- umetnosti, vključevanju različnih talentov učencev vljenem posnetku ali pa povabimo kakšnega zani- dober scenarij sestavi skoraj sam. Proslave v stilu mivega gosta oz. gostimo razstavo v povezavi z osa- pokaži kaj (že) znaš so sicer hitra rešitev za kulturni mosvojitvijo Slovenije. dogodek, a je vendarle potrebno stremeti h kvaliteti. »Šolske prireditve ob treh državnih praznikih, ki za- Ko se pripravlja proslavo, ki je daljša (45–60 min) in znamujejo pomembne dogodke iz naše narodne javna, je pomembno, da se prepletajo tako besedna, zgodovine in poudarjajo našo kulturno samobi- glasbena, likovna in dramska ustvarjalnost. Zato je tnost, so vsekakor priložnost, ob kateri učenci lahko ključnega pomena dobro sodelovanje učiteljev, ki so razmišljajo o svoji domovini oziroma državi, v kateri lahko raznih profilov, vsekakor pa je tu ključna vloga živijo, ji izrazijo spoštovanje, hkrati se o njej in o slo- učitelja glasbene umetnosti. Skoraj vedno pesem venski zgodovini ter kulturi tudi nekaj novega nauči- priredi za glasbila, ki jih učenci igrajo. Dober pevski jo in se kot aktivni državljani vključijo v širše družbe- zbor je steber kulturnega dogajanja vsake šole, če no okolje.« (Čekada Zorn 2014, 14) pa ima šola še šolski bend, je to toliko bolje. Potrebno je pripraviti dober scenarij, upoštevajoč sposobnosti Tavčarjevo leto je bilo dobro izhodišče za obeleženje in talente učencev. Posebno poslanstvo učitelja je dneva samostojnosti in enotnosti. Poudarili smo po- prepoznati talent (in voljo) učencev, jih nagovoriti, men umetnosti in umetnika v naši preteklosti v po- motivirati in usmerjati. Ko se ustvari bogata tradicija vezavi s sedanjostjo. Združili smo besedno, glasbe- šolskih proslav, postane za učence sodelovanje čast. no, dramsko in likovno umetnost. Medpredmetno Le redkokdo sodelovanje odkloni. smo se povezovali in dosegali cilje pri več predme- tih. »Tavčarjevo leto kot nacionalni projekt nosi po- Seveda se pojavi vprašanje, kdaj vaditi, pripraviti pro- membno sporočilo – da naša država kulturo razume stor, kdaj narediti gledališki list, vabila, obvestila za kot svojo temeljno identitetno vrednost in vrednoto učence … Odlično je izkoristiti ure interesnih dejav- samo po sebi,« so zapisali na spletni strani Vlade Re- nosti (pevski zbor, gledališki krožek, likovni krožek …), publike Slovenije (GOV.SI, 2022). In ravno s kulturo so v zadnjih dneh pred proslavo pa po pouku in mor- mladi izkazali narodno in državljansko identiteto. da tudi v soboto dopoldne. Pojavi se problem, da je težko dobiti prav vse učence skupaj, zato sta po Viri in literatura individualnih vajah (npr. s pevskim zborom, z ben- Čekada Zorn, Š. (2014): Vloga učitelja pri praznovanju državnih pra- dom, deklamatorji, s plesalci …) pomembni najprej znikov. V: Prebelič, V. (ur.): Aktivno državljanstvo in domovina. Za- kaj in kako praznovati v šoli? , str. 13–14. Ljubljana: Zavod za šolstvo. dve skupni vaji v času pouka in nato še generalka. Dostopno na http://www.zrss.si/pdf/ADD-zakaj-in-kako-praznova- O vsem tem se mora vodja skupine za proslavo do- ti-v-soli.pdf, 12. 1. 2024. Prebelič, V. (2014): Vloga in pomen praznovanja. V: Prebelič, V. (ur.): govoriti z vodstvom šole in o tem obvestiti učiteljski Aktivno državljanstvo in domovina. Zakaj in kako praznovati v zbor ter seveda sodelujoče učence in njihove starše. šoli? , str. 9–12. Ljubljana: Zavod za šolstvo. Dostopno na http://www. zrss.si/pdf/ADD-zakaj-in-kako-praznovati-v-soli.pdf, 12. 1. 2024. Podržaj, S. (2023): Deset stvari, ki jih moramo vedeti o Ivanu Tav- Zaključek čarju. Dostopno na: https://airbeletrina.si/deset-stvari-ki-jih-mora- mo-vedeti-o-ivanu-tavcarju/, 10. 1. 2024. Ustvarjati šolske proslave ob obilici rednega dela Šink, J. (2005): Visoška kronika. Ljubljana: Založba Rokus. predstavlja dodatno delo za učitelja, posebej če je Vlada Republike Slovenije (2022): Leto 2023 razglašeno za leto ar- hitekta Edvarda Ravnikarja in pisatelja Ivana Tavčarja. Dostopno izvedba medpredmetna z več učitelji, če je vključe- na https://www.gov.si/novice/leto-2023-razglaseno-za/, 14. 1. 2024. 63 Didakta KULTURNO UDEJSTVOVANJE Glasbena nadarjenost v otroškem pevskem zboru Tanja Bezgovšek, profesorica razrednega pouka, Osnovna šola Primoža Trubarja Laško Kot profesorica razrednega pouka se v svoji dvajsetletni praksi v osnovnem šolstvu srečujem z otroki prvega in drugega triletja, ki so nadarjeni na mnogih področjih. V zadnjih desetih letih svojega pedagoškega dela poučujem šolski predmet glasbena umetnost v tretjem, četrtem, petem in šestem razredu. Z veseljem uspešno vodim dvoglasni otroški pevski zbor. Glasbeno nadarjeni otroci so tisti, s katerimi se srečujem vsakodnevno tako pri pouku glas- bene umetnosti kot pri interesni dejavnosti otroški pevski zbor, ki je v naših učnih načrtih zastopana dvakrat tedensko. V prispevku bom predstavila nekaj ključnih izhodišč o glas- beno nadarjenih učencih, strukturi glasbene nadarjenosti, vplivih na glasbeno nadarjenost in njenih lastnostih. Velikega pomena sta pravočasno prepoznavanje glasbeno nadarjenih otrok in učiteljeva kompetentnost pri poučevanju. Natančneje se bom osredotočila na prim- ere iz prakse z glasbeno nadarjenimi pevci in pevkami v dvoglasnem otroškem pevskem zboru. Za uspehe v pevskem zboru je treba zagotoviti spodbudno učno okolje, ki je naklon- jeno razvijanju in spoštovanju individualnosti ter hkrati enosti. Ključni pojmi: glasbena nadarjenost, prepoznava- dročje. Preplet navedenih sposobnosti pojasnjuje nje glasbene nadarjenosti pri otrocih, poučevanje razlike med posameznimi glasbeno nadarjenimi glasbeno nadarjenih otrok, glasbeno nadarjeni otroki. pevci in pevke v otroškem pevskem zboru. Vplivi na glasbeno nadarjenost Glasbena nadarjenost, talentiranost Gagné (2003) v Diferenciranem modelu nadarje- Glasbeno nadarjeni otroci so nadarjeni na ume- nosti in talentiranosti v glasbi zajema tudi dejavni- tniškem področju. Včasih so izraze »muzikalnost«, ke, ki pomembno vplivajo na razvoj glasbene na- »glasbene sposobnosti«, »glasbeni talent« obrav- darjenosti. To so možnost/priložnost za glasbeno navali kot sinonime in jih uvrščali v glasbeno na- udejstvovanje, pozitivni/negativni vplivi okolja in darjenost (Črčinovič Rozman 1994), danes pa poj- osebnostni dejavniki. ma »nadarjenost« in »talentiranost« ločimo (Ga- gné 2009, v Črčinovič Rozman in Kovačič 2010, 56): V glasbenem razvoju so pomembni dejavniki mar- - nadarjenost je splet prirojenih sposobnosti na ljivost, motivacija, vztrajnost in delovne navade. najmanj enem področju znotraj najboljših 10 % Brez lastne glasbene aktivnosti še tako nadarjen vrstnikov enake starosti; otrok ne more uspeti (Anžur Kajzer 2011; McPher- - talent je »obvladovanje sistematično razvitih son in Williamon 2009). sposobnosti in znanja na najmanj enem podro- čju človekove aktivnosti znotraj najboljših 10 % Lastnosti glasbeno nadarjenih učencev vrstnikov enake starosti, ki so na nekem podro- George (1997) je naštel lastnosti, ki jih lahko imajo čju (ali več področjih) aktivni«. potencialno nadarjeni otroci na področju glasbe- ne umetnosti: otrok uživa v glasbi, jo rad ustvarja Gagné nadarjenost poimenuje kot pridobljene na- in posluša, že od zgodnjih let izraža močno željo po ravne potenciale, ki se ne razvijajo le z zorenjem, igranju glasbila, ima morda absolutni posluh, izmi- ampak tudi z vajo in učenjem. Rezultat sistematič- šlja si izvirne melodije, zlahka si zapomni in izvaja ne vaje na specifičnem področju je vrhunska zmo- melodične ali ritmične vzorce, se zanima tudi za gljivost oz. znanje, ki ga Gagné poimenuje talent spremljevalne zvoke, akorde in posamezne inštru- (Gagné 2003). mente, glasbo čuti in se nanjo odziva s telesnimi gibi ali spremembo razpoloženja. Struktura glasbene nadarjenosti Gagné (2003) v Diferenciranem modelu nadar- Sutherland (2015) našteva naslednje značilnosti jenosti in talentiranosti v glasbi opredeljuje štiri otrok, ki kažejo sposobnosti na področju glasbene osnovna področja sposobnosti, ki so genetsko po- inteligentnosti: imajo absolutni posluh, zapomnijo gojena in se prepletajo. To so intelektualno, krea- si melodijo, lepo pojejo, držijo metrum, znajo po- tivno, socio-emocionalno in senzomotorično po- snemati glas drugih, igrajo glasbilo. 64 Didakta Glasbeni razvoj oblike in načine dela z otroki v pevskem zboru. Kot Za uspešno in ustrezno razvijanje otrokove nadar- vodja pevskega zbora se zavedam, da je otroka tre- jenosti mora učitelj poznati potek glasbenega ra- ba slišati, upoštevati in razumeti. zvoja. V praksi se to kaže na različne načine. Glasbeni razvoj zajema razvoj elementarnih glas- Pri oblikovanju urnika pevskih vaj pevske vaje pri- benih sposobnosti (melodični in ritmični posluh) lagajamo glede na urnike otrok. Potekajo tako v in sposobnosti višjega reda (harmonični posluh, dopoldanskem kot popoldanskem času. Pred tek- analitično poslušanje, sposobnosti estetskega movanji imamo intenzivne pevske vaje, ki trajajo oblikovanja in vrednotenja) (Denac 2012; Sicherl dva dni. Kafol 2001). Številni avtorji so oblikovali faze glas- benega razvoja, ki so glede na starostna obdobja le Vaje imamo individualno, v manjših skupinah ali okvirne. Vsak otrok ima lasten tempo razvoja. kot celoten zbor. Sledimo načelu kontinuitete, saj tako vzdržujemo pevsko kondicijo. V učnem načr- V osnovnošolsko izobraževanje vstopajo otroci pri tu je letno predvidenih 70 ur OPZ. Ure so sistema- šestih letih. Šestletni nadarjeni otroci že lahko izka- tizirane. zujejo sposobnosti višjega reda, katerih intenziven razvoj nastopi po enajstem letu. Potek pevske vaje v OPZ Trubadurčki Otroci prihajajo na vaje po pouku in s seboj prine- Do devetega leta kaže otrok napredek v analitič- sejo marsikatero doživetje. Včasih ga želijo deliti z nem zaznavanju, ločevanju tonskih višin, trajanj, ja- vsemi. Temu namenimo veliko časa, saj tako kre- kosti, hitrosti, otroci postopno zaznavajo večglasje. pimo sposobnosti za komuniciranje, navezujemo Razvijata se tudi miselna klasifikacija, ki vključuje stike in razvijamo empatijo. razvrščanje po podobnostih, in seriacija, ki vključu- je razvrščanje na osnovi razlik (Sicherl Kafol 2001). Pred učenjem pesmi skupaj s pevci poskrbimo za ogrevanje telesa, našega pevskega aparata. Izvaja- Prepoznavanje in poučevanje glasbeno nadarje- mo vaje raztezanja in sproščanja celotnega telesa nih učencev (vratu, obraza, čeljusti ramenskega obroča, hrbte- Učiteljeve glavne naloge pri prepoznavanju in delu nice). z nadarjenimi so, da opazuje učenčevo delovanje v razredu in njegov emocionalni ter socialni razvoj, Z vajami za oblikovanje pevskega izraza dose- spremlja učenčev napredek, sodeluje in izmenju- žemo sproščenost obraza, ki je pogoj za odprto je mnenja z učitelji, ki izvajajo druge dejavnosti s petje. tem učencem, dobro pozna koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni Vaje za pravilen in nadzorovan pevski dih in vaje za šoli in spremlja novosti iz strokovne literature, na- aktivacijo trebušne prepone so izjemnega pome- črtuje pouk glede na individualizirane značilnosti na, saj omogočajo vzdrževanje stabilnega zračne- in potrebe nadarjenega učenca, pouk diferencira ga stebra. Vaje izvajamo v pravilni pevski drži. in individualizira, oblikuje predlog za evidentiranje nadarjenega učenca in prepoznava nadarjenost z Raznolikost in sistematično načrtovanje govornih ocenjevalnimi lestvicami (Ferk, 2012). vaj omogočata pravilno artikulacijo frontalno in horizontalno orientiranih vokalov. Vaje so govorne, OPZ Trubadurčki v veliki meri tudi pete. Predstavitev OPZ Trubadurčki V otroškem pevskem zboru Trubadurčki poje 35 Sledi opevanje pevcev. To so vaje mrmranja, vaje pevcev. V skupini so otroci četrtega in petega ra- za razvijanje resonance, vaje širjenja pevskega ob- zreda z različno razvitimi sposobnostmi na inte- sega pevcev, vaje za izenačevanje registrov, vaje lektualnem, kreativnem, socio-emocionalnem in za utrjevanje intervalov, dinamičnih in agogičnih senzomotoričnem področju. Prav tako se razliku- oznak, vaje za razvijanje različnih tonskih trajanj jejo glede na možnosti in priložnosti, ki jih imajo in tišine v glasbi. Vaje opevanja so načrtovane pre- za glasbeno udejstvovanje. Nanje v predšolskem mišljeno, saj jih kot zborovodja načrtujem v učni in šolskem obdobju vplivajo različni pozitivni oz. pripravi na podlagi glasbenega dela, v našem pri- negativni dejavniki iz okolja. Ključnega pomena meru pesmi, ki jo nameravam s pevskim zborom so tudi osebnostni dejavniki posameznega otroka: poustvariti. marljivost, motivacija, vztrajnost in delovne nava- de. Nekateri otroci so evidentirani kot nadarjeni. Delo z besedilom pesmi je izjemnega pomena. Jasna artikulacija besed z ustreznimi poudarki na Metode, oblike, načini dela v OPZ Trubadurčki zlogih omogoča razumevanje besedila in ustvarja Vsa navedena dejstva narekujejo različne metode, ritem v pesmi. Razumevanje besedila narekuje in- 65 Didakta KULTURNO UDEJSTVOVANJE terpretacijo besedila. Mnogo otroških pesmi omo- Pogled naprej v šolsko leto 2024/25 je zajemal na- goča tudi telesno izrazno gibanje, kar je otrokom slednje nedokončane trditve: zelo všeč. - Sprašujem se … - Da bi razvijal kakovost petja, moram … Vse navedene vaje strnem v glasbeno-didaktič- - Če bi ponovil nastop, bi spremenil … no igro, zgodbo. Ta jih vedno dodatno motivira in - V prihodnosti bi mi pomagalo … sprosti. S pomočjo pripovedovanja zgodbe pevci - Za še boljše sodelovanje pevcev bi … izvajajo zgoraj navedene vaje. - Ugotavljam, da bom … Pred učenjem pesmi otrokom razdelim partiture ZAKLJUČEK – notne zapise. Tako se začne postopno in siste- Upam, da vsakemu otroku posebej in vsem sku- matično uvajanje otrok v orientacijo v glasbenih paj kot celoti kot človek prinašam spodbudno zapisih. Pesem izvedem ob spremljavi glasbila učno okolje, možnosti za glasbeno ustvarjanje in ali jo predstavim v obliki kakovostnega slušne- lepoto, ki jo premore univerzalni glasbeni jezik. ga posnetka. Učenje pesmi sledi po frazah. V tej fazi učenja pesmi ob učenju fraz upoštevamo Somerset Maugham (v Pahlen 1997, 183) lepoto skladateljeve izvajalske oznake na partituri in z opiše z besedami: »Kako naj mislimo, da leži lepo- otroki razpravljamo o povezavi med besedilom in ta, najdragocenejše na tem svetu, kakor kamen določeno izvajalsko oznako. V ospredju sta otro- na obali, da jo brezbrižno mimoidoči pobere mi- ška kreativnost in domišljija pri ustvarjanju ter iz- mogrede? Lepota je nekaj čudovitega in tujega, vajanju glasbenih vsebin, saj z lastnimi predlogi kar oblikuje umetnik iz svoje duše in iz kaosa sve- dopolnjujejo in nadgrajujejo končno zvočno po- ta. In ko jo je ustvaril, ni vsakomur dano, da bi jo dobo pesmi. spoznal. Da bi jo spoznal, je treba ponoviti ume- S petjem tako obogatimo mnoge nastope. tnikovo pustolovščino. To je melodija, ki ti jo poje; da pa bi jo slišal v lastnem srcu, potrebuješ zna- Dosežki OPZ Trubadurčki nja, občutljivosti in fantazije.« V šolskem letu 2022/23 smo z OPZ Trubadurčki nastopili na regijskem tekmovanju pevskih zbo- rov Od Celja do Koroške v Kulturnem domu v Črni na Koroškem. Osvojili smo zlato priznanje in se s tem uvrstili na 27. državno tekmovanje otro- ških pevskih zborov Zagorje ob Savi 2024. Na dr- žavnem tekmovanju smo 14. 5. 2024 prejeli zlato priznanje. Na ta dosežek smo izjemno ponosni, saj vemo, koliko truda, volje in motivacije je po- trebnih za dosego tega dolgoročno zastavljenega cilja. Samoevalvacija v OPZ Trubadurčki VIRI IN LITERATURA Tako smo s pevci ob koncu lanskega šolskega Anžur Kajzer, M. (2011): Glasbeno nadarjeni otroci. Glasna: revija leta naredili evalvacijo dela in si zastavili nadalj- Zveze Glasbene mladine Slovenije, str. 4, 12. Črčinovič Rozman, J. (1994): Ugotavljanje glasbene nadarjenosti. nje smernice. Na individualni ravni je vsak pevec Pedagoška obzorja, 9(3): str. 49–55. opravil tudi samoevalvacijo o sodelovanju v zboru. Črčinovič Rozman, J., Kovačič, B. (2010): Glasbeni talent. Pedago- ška obzorja, 25(3-4): str. 47-59. Na učnem listu je vsak otrok nadaljeval nedokon- Denac, O. (2012): Načrtovanje glasbenih dejavnosti v zgodnjem čane stavke tako, da so njegove misli povzemale obdobju otroštva: visokošolski učbenik. Maribor: Pedagoška fa- kulteta. njegovo doživljanje sodelovanja v pevskem zboru. Ferk, D. (2012): Vloga razrednika pri odkrivanju in vzgojno-izobra- Kaj je bilo otroku všeč, kaj je bilo dobro, kaj bi lah- ževalnem delu z nadarjenimi učenci v 1. triletju osnovne šole. V. T. Bezić (ur.), Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci ko izboljšal, kako bo ravnal v prihodnosti. osnovne šole, str. 134–140. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Gagné, F. (2003): Transforming gifts into talents: The DMGT as a developmental theory. Pridobljeno na: http://www.tandfonline. Pogled nazaj v šolsko leto 2022/23 je zajemal na- com/doi/pdf/10.1080/1359813042000314682. slednje nedokončane trditve: George, D. (1997): Nadarjeni otrok kot izziv. Ljubljana: Profima. Pahlen, K. (1997): Poslušam in razumem glasbo. Ljubljana: Dopi- - Užival sem pri petju, ker … sna delavska univerza Univerzum. - Dobra stran rednih vaj je bila … Sicherl Kafol, B. ( 2001): Celostna glasbena vzgoja: srce, um, telo. Ljubljana: Debora. - Dokazal sem, da … Sutherland, M. (2015): Nadarjeni v zgodnjem otroštvu. Dejavnosti - Presenetilo me je … za otroke, stare od 3 do 6 let. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Žvar, D. (2002): Kako naj pojejo otroci: priročnik za zborovodje. - Med nastopi sem ugotovil, da … Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. - Nisem pričakoval … Zavod RS za šolstvo (2018). Orodja za formativno spremljanje prečnih veščin. Pridobljeno na: https://www.zrss.si/pdf/Orodjaza- - Rad sem v skupini, ker … SpremljanjePrecnihVescin.pdf. 66 Didakta Glasbena skrinja slovenskih ljudskih pesmi Polonca Demšar, profesorica glasbe, učiteljica v glasbeni šoli Slovenci smo na zakladnico ljudskega izročila lahko zelo ponosni. Vendar se nam očitno zatika, ko našo ljudsko zapuščino prenašamo na mladi rod. Okolje in družba sta naš zgled in spodbuda, čas, v katerem živimo, pa žal ponuja in zahteva vedno več dialoga z različnimi monitorji. V os- predje rineta digitalni svet in digitalizacija, vedno bolj smo preobremenjeni, utrujeni in nimamo časa za pristno druženje. Saj ne more biti res, pa žal je! Z učenci do osmega Slovenske ljudske pesmi kot medgeneracijski leta starosti smo pripravljali glasbeno pravljico. Vse je most. V želji, da v kraju, kjer delujemo, pripravi- potekalo spodbudno in doživeto, ko sem naenkrat mo odmeven dogodek z naslovom »Pomlad med presenečena obstala. V želji, da vsi nastopajoči učenci nami«, smo se medgeneracijsko povezali. Tako smo skupaj zapojejo, smo sodelujoči učitelji za konec pra- se v pripravi programa združili enota vrtca, enota vljice izbrali slovensko ljudsko pesem Na planincah VDC-ja, stanovalci doma starejših občanov in glas- sončece sije. »Te pa ne poznam, jaz znam pa samo bena šola. Oder smo preoblikovali v kmečko okolje 1. kitico, ta je pa brezvezna, bedna, zakaj pa ne bi raje na podeželju. Z manjšim kozolcem, leseno klopco, zapeli kakšne angleške …« so se vrstili hitri odgovori košem, grabljami, koso, vilami in kockami sena, na učencev. Priznam, znašla sem se v zadregi. Očitno so katere so se v kmečki opravi posedli starejši nasto- bila moja samoumevna pričakovanja nepredvidena. pajoči, je prizorišče pridobilo pridih ljudskega. Nisem pomislila, da učenci mogoče te pesmi sploh ne poznajo. Ob petju pesmi Lepa Anka so na oder v kolu pri- plesala mlajša dekleta. Fantje pa so ob glasbi polke In mi odrasli, smo dober zgled mladim? Slovenci izbranim plesalkam poklonili cvet in nato ob spre- radi pojemo, kaj hitro pa se znajdemo v zadregi, ko mljavi violine, klarineta in harmonike v narodnih se tudi nam odraslim zaradi nepoznavanja besedi- nošah skupaj z dekleti zaplesali in prisedli na klopco la ustavi pri 2. kitici pesmi. Kako torej spoštujemo in pred kozolcem. ohranjamo našo ljudsko zapuščino? Pesmi, ki v svojih narečjih, zgodbah pristno pričarajo življenje tistega V nadaljevanju je ob petju pesmi Diradi čindara časa, časa dedkov in babic, njihovih življenjskih zgodb, oder prevzel vrvež bosonogih otrok, oblečenih v običajev, ko so skupaj delali na poljih, se družili in ve- bele bluzice in srajčke ter temne hlače in krila. V selo prepevali ter plesali, z našim poslanstvom slabo otroški igri so v krogu predstavili »Mačko in mi- predajamo mlajšim rodovom. Čas pa hitro beži in ško«. Za tem nekdo prične peti pesem Jaz sem tako danes v vedno večjem obsegu vabi internet, pa- muzikant, imam prelepi gvant … V nadaljevanju metni telefoni in pogovori preko aparata, računalniški pesmi se pridružijo vsi na odru in z gibi kažejo iz- programi, ki so otrokom vedno bolj pogosta in nujna brane inštrumente. Oglasijo se godci na harmo- sopotnica skozi mladostniško odraščanje. Pa vendar, niki, violini in klarinetu ter izbrane plesalce pova- lahko gremo nasproti in ne dopustimo, da današnji in bijo k plesu Rašple. skrb vzbujajoči čas prihodnosti botrujeta pozabi naše- ga ljudskega zaklada in korenin. Družabnost vseh prisotnih na odru, kot tudi v dvo- rani, se nadaljuje s pesmijo Trzinka. Sledi pesem Družina, vrtec, šola. Verjetno je prav otrokovo pred- Sijaj, sijaj sončece, ob kateri otroci ponovno zaple- šolsko obdobje zelo pomembno, da otrok lažje pre- šejo v krogu. Starejši občani pa presenetijo s pe- mosti poznejše okolje in vplive ter si izoblikuje svoja smijo Abraham 'ma sedem sinov, ki ob spremljavi lastna stališča in pogled na svet. Veliko glasbenih instrumentov doživeto in nagajivo s ploskanjem, doživetij otrokom omogočajo vrtci. V obliki petja, ra- žuganjem privabi vse prisotne. Za konec se ob slo- janja, poslušanje glasbe je velikokrat prepleteno tudi z vesu v ritmu valčka in ob pesmi Prišla bo/je pomlad ljudsko pesmijo. Prečudovit je trenutek, ko otrok svojo ponovno vsi združijo v igranju, petju, plesu in tako pozitivno glasbeno izkušnjo podeli s starši. Z mamico delček vesele pomladi vsi odnesemo domov. zapoje in zapleše, pridruži se še očka ali pa navdušeno zaploska. Kakšna škoda, da starši največkrat nimamo Otroci so vodljivi. Spodbujanje k ustvarjalnosti raz- časa za te nepozabne glasbene utrinke. No, včasih na vija domišljijo, poglablja čustvena doživetja, širi zna- pomoč prihitijo babice in dedki, ki s svojo modrostjo nja in ob tem ohranja vrednotenje našega bogate- in izkušnjami velikokrat pomagajo v teh situacijah. ga ljudskega izročila. Res smo lahko ponosni na ta Tudi učitelji lahko veliko pripomoremo k ohranjanju glasbeni zaklad. Poklonimo to bogato darilo naprej, in ozaveščanju ljudskega. mlajšim rodovom. 67 Didakta ŠOLSTVO IN PRAVO Spremembe pri izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu mag. Domen Petelin, univ. dipl. pravnik V stalnem tematskem sklopu Šolstvo in pravo vam avtor mag. Domen Petelin s svojimi prispevki poskuša odgovoriti na številna odprta vprašanja s področja šolskega prava. Glede želenih vsebin pri- hodnjih prispevkov ali dilem glede vsakokratnega aktualnega prispevka se na avtorja lahko obrnete preko elektronskega naslova petelin.domen@gmail.com. Pomembna novost, ki jo prinaša zadnja novela Za- katerim se bodo preverjali standardi znanja, določe- kona o osnovni šoli1, je pravna norma, da se dosežki ni z učnim načrtom2. Nacionalno preverjanje znanja učencev v 9. razredu pri nacionalnem preverjanju je za učence 3., 6. in 9. razreda obvezno. Nacionalno znanja lahko uporabijo kot eno od meril za izbiro preverjanje znanja se izvede v enem roku, praviloma kandidatov v primeru omejitve vpisa v programe v maju. srednješolskega izobraževanja, kar bo v prihodnosti odvisno od morebitnih sprememb Zakona o gimna- Nacionalno preverjanje znanja se opravlja pisno. zijah in Zakona o poklicnem in strokovnem izobra- Učenci ga opravljajo na šoli, v katero so vpisani. Opra- ževanju, ki bi določale, da bi lahko bili dosežki učen- vljajo ga na isti dan, z začetkom med 7:45 in 8:453 cev v 9. razredu pri nacionalnem preverjanju znanja (prej ob isti uri). Isti dan učenec opravlja nacionalno uporabljeni kot eno od meril za izbiro kandidatov v preverjanje znanja le iz enega predmeta. primeru omejitve vpisa v programe srednješolskega izobraževanja. V 3. razredu osnovna šola izvede nacionalno prever- janje znanja iz slovenščine in matematike4, medtem V tem trenutku so dosežki nacionalnega preverjanja ko se nacionalno preverjanje znanja v 6. razredu iz- znanja zgolj dodatna informacija o znanju učencev, vede iz slovenščine, matematike in prvega tujega pri čemer so podatki in analize o dosežkih nacio- jezika5. nalnega preverjanja znanja namenjeni učencem, staršem, učiteljem, osnovnim šolam, ministrstvu za V 9. razredu se nacionalno preverjanje znanja izvede vzgojo in izobraževanje ter univerzam in raziskoval- iz slovenščine, matematike in tretjega predmeta, ki nim organizacijam s področja vzgoje in izobraževa- ga določi minister, pristojen za izobraževanje.6 nja. Podatki in analize naj bi se tako uporabljali za ugotavljanje doseganja ciljev in standardov znanja, Tretji predmet določi minister s sklepom tako, da v določenih z učnimi načrti, za zagotavljanje kakovosti septembru tekočega leta izmed obveznih predme- in pravičnosti v vzgoji in izobraževanju ter za spreje- tov 8. in 9. razreda izbere največ štiri in določi, iz ka- manje odločitev o razvoju vzgojno-izobraževalnega terega tretjega predmeta se bo preverjalo znanje na sistema. posamezni osnovni šoli.7 Druga pomembna novost novele Zakona o osnovni Iz zgoraj navedenega tako izhaja, da vsi učenci 9. šoli je določba, da bo nacionalno preverjanje znanja razreda opravljajo nacionalno preverjanje znanja le od šolskega leta 2024/25 obvezno tudi za učence 3. iz matematike, večina tudi iz slovenščine (preostali razreda. Tako se bo znanje učencev v 3., 6. in 9. razre- učenci iz italijanščine ali madžarščine), medtem ko du preverjalo z nacionalnim preverjanjem znanja, s je tretji predmet ne samo lahko vsako šolsko leto raz- 1 Uradni list RS, št. 16/24. 2 V prilagojenih izobraževalnih programih osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom se nacionalno preverjanje znanja izvaja na enak način. 3 Pravilnik o spremembi pravilnika o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 46/23). 4 Na narodno mešanem območju osnovna šola z italijanskim učnim jezikom izvede nacionalno preverjanje znanja iz italijanščine in matematike, dvojezična osnovna šola pa iz slovenščine ali madžarščine in matematike. 5 Na narodno mešanem območju osnovna šola z italijanskim učnim jezikom izvede nacionalno preverjanje znanja iz italijanščine, matematike in prvega tujega jezika, dvojezična osnovna šola pa iz slovenščine ali madžarščine, matematike in prvega tujega jezika. 6 Na narodno mešanem območju osnovna šola s slovenskim učnim jezikom izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister, pri čemer mora biti tretji predmet italijanščina v vsakih treh zaporednih letih vsaj enkrat, osnovna šola z italijanskim učnim jezikom iz italijanščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister, pri čemer mora biti tretji predmet slovenščina v vsakih treh zaporednih letih vsaj enkrat, dvojezična osnovna šola pa iz slovenščine ali madžarščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister. 7 Če je med izbranimi predmeti tudi jezik okolja na narodno mešanem območju slovenske Istre, je izbranih predmetov lahko pet. 68 Didakta ličen, ampak je v istem šolskem letu lahko različen tudi za isto generacijo učencev, saj se nacionalno preverjanje znanja iz tretjega predmeta lahko opra- vlja iz štirih (oz. petih)8 različnih predmetov v istem šolskem letu. Novost od šolskega leta 2024/25 je tudi, da učenci priseljenci iz drugih držav opravljajo nacionalno pre- verjanje znanja prvo in drugo šolsko leto od vključi- tve v osnovno šolo v Republiki Sloveniji prostovoljno, razen v 9. razredu, ko je nacionalno preverjanje zna- nja za njih obvezno. V prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom bo za učen- ce 6. in 9. razreda nacionalno preverjanje znanja od šolskega leta 2024/25 obvezno (do zdaj je bilo to pro- stovoljno). V posebnem programu vzgoje in izobraževanja se nacionalno preverjanje znanja za učence ne izvaja. Vpogled v preizkuse iz NPZ in zahteva za ponovno vrednotenje posameznih nalog Drugače je urejen tudi postopek vpogleda v pre- izkuse iz NPZ in zahteve za ponovno vrednotenje končnem dosežku ponovnega vrednotenja nacio- posameznih nalog. Od šolskega leta 2024/25 imajo nalnega preverjanja znanja. Osnovna šola učenca 3., učenec, starši in učitelj pravico do vpogleda v učen- 6. in 9. razreda ter njegove starše obvesti o končnem čeve ovrednotene preizkuse znanja iz nacionalnega dosežku po ponovnem vrednotenju nalog nacio- preverjanja znanja. Če učenec in starši ali učitelj me- nalnega preverjanja znanja. Po prejemu obvestila o nijo, da je pri vrednotenju posameznih nalog nacio- končnem dosežku zahteva za ponovno vrednotenje nalnega preverjanja znanja prišlo do napake, lahko posameznih nalog nacionalnega preverjanja znanja pri ravnatelju v treh dneh po začetku vpogledov v ni več dovoljena. ovrednotene preizkuse nacionalnega preverjanja znanja podajo pisno zahtevo za ponovno vrednote- Če učenec in starši menijo, da je v 3. in 6. razredu nje teh nalog. prišlo do napake pri zapisu dosežkov učenca in dr- žavnih povprečij pri nacionalnem preverjanju znanja Za učence 6. in 9. razreda9 ravnatelj na Državni izpitni v obvestilu o dosežkih, v 9. razredu pa v zaključnem center10 posreduje zahtevo za ponovno vrednotenje spričevalu osnovne šole, se izvede postopek ugo- posameznih nalog nacionalnega preverjanja znanja. tavljanja napake in popravljanja podatkov v doku- Državni izpitni center opravi postopek ponovnega mentu ter izdaje novega obvestila oziroma spričeva- vrednotenja posameznih nalog nacionalnega pre- la v skladu s pravilnikom, ki ureja dokumentacijo v verjanja znanja in osnovni šoli posreduje obvestilo o osnovni šoli. KURIKULUM, šolsko pravno svetovanje, d.o.o. Strokovnjaki za pravno svetovanje ravnateljem vrtcev, osnovnih in glasbenih šol. Delovnopravno področje, varstvo osebnih podatkov, priprava internih aktov, vzgojno-izobraževalna pravna materija. Kontakt: info@kurikulum.si 8 Glej prejšnjo opombo. 9 Postopek izvedbe ponovnega vrednotenja nalog NPZ za učence 3. razreda določi minister. 10 Do zdaj je postopek potekal drugače, in sicer je ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenoval komisijo, med njenimi člani pa je moral biti vsaj en, ki ni zaposlen v šoli. Če je komisija ugotovila, da je pri ugotavljanju dosežka učenca pri NPZ prišlo do pisne ali računske napake, se je postopek ugota- vljanja dosežka ponovil. Odločitev komisije je bila dokončna. 69 Didakta Navodila avtoricam in avtorjem Članki za objavo v reviji Didakta naj praviloma obsegajo okrog 16.500 znakov s pre- sledki ali okrog 2.500 besed. Krajše ali daljše članke bo uredništvo vzelo v presojo. Prispevke pošljite po elektronski pošti na naslov revija@didakta.si. Zaželeno je, da besedilu priložite ustrezno slikovno gradivo: slike, fotografije, risbe in podobno. Elektronske fotografije ali skeni fotografij morajo biti ustrezne kako- vosti (10 cm, 300 dpi). Po potrebi slikovno gradivo opremite s podnapisi. Avtorica ali avtor mora sam poskrbeti za upoštevanje avtorskih pravic oziroma pridobiti ustrezno dovoljenje za enkratno objavo slikovnega gradiva v reviji Didakta pri no- silcih avtorski pravic. Prav tako je avtorica ali avtor sam dolžan poskrbeti za spo- štovanje zasebnosti pri morebitnih prizadetih osebah objavljenih na fotografijah. Podatki o avtorici ali avtorju naj vsebujejo naslednje elemente: ime in priimek, morebitni akademski naziv in položaj, naslov ustanove, domači naslov, telefonsko številko in elektronski naslov. Članek mora imeti kratek poveden naslov in morebitni podnaslov. Članek naj Revija Didakta, št. 227 ima povzetek v obsegu okrog 100 besed in seznam petih ključnih pojmov, če gre marec, april 2024 za raziskovalni oziroma znanstveni članek. Pri pisanju upoštevajte strokovna (in znanstvena) načela pisanja. Članek naj bo smiselno razdeljen na poglavja z ustre- Za založbo znimi podnaslovi. Rudi Zaman V kolikor ste pri pisanju članka uporabili literaturo ali vire, naj bodo le ti navedeni na koncu članka v abecednem vrstnem redu v naslednji obliki: Urednica Jera Toporiš Članek v reviji Vovk Korže, A. (2014): Slovenija - učna regija za izkustveno izobraževanje. Vzgoja in Uredniški odbor izobraževanje, let. 45 (št. 1/2): str. 106–112. dr. Natalija Komljanc, Članek v zborniku dr. Justina Erčulj, Rus, V. (2004): Izobraževanje kot privatna in javna dobrina. V: Macura Dušan (ur.), dr. Robi Kroflič, Babšek Jana (ur.) Kakšna bo šola prihodnosti?, str. 71–77. Radovljica: Didakta. dr. Kristijan Musek Lešnik Zbornik Časopisni svet Enever, J. (ur.), Moon, J. (ur.) in Raman, U. (ur.) (2009): Young Learner English Lan- mag. Domen Petelin, guage Policy and Implementation: International Perspectives. Reading: Garnet Rudi Zaman, Education. Metka Zorec Knjiga Globovnik, N. (2010): Vloga človeških virov za razvoj ekološkega kmetijstva v Po- Jezikovni pregled dravski regiji. Maribor: Filozofska fakulteta, UM - magistrsko delo. Jera Toporiš Elektronski vir z avtorjem ali urednikom Lipovec Oštir, A. (2010): Organizacija in okoliščine izvajanja zgodnjega učenja tujih Fotografije jezikov na osnovnih šolah. V: Lipovec Oštir, A. (ur.) in Saša, J. (ur.): Pot v večjezičnost - avtorice in avtorji člankov, zgodnje učenje tujih jezikov v 1. VIO osnovne šole,  str. 16–30. Ljubljana: Ministrstvo za foto dokumentacija uredništva šolstvo in šport RS. Dostopno na http://www.zrss.si/pdf/vecjezicnost.pdf, 31. 7. 2014. Elektronski vir brez avtorja ali urednika Slika na naslovnici Vir 1: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (2013): Resolucija o nacionalnem pro- Claude Monet, Sprehod ob klifih v gramu za jezikovno politiko 2014 2018. Dostopno na http://www.mk.gov.si/fileadmin/ Pourvilleu (1882) mk.gov.si/pageuploads/ Oblikovanje Ministrstvo/Zakonodaja/2013/Resolucija__sprejeto_besedilo__15.7.2013_.pdf , 10. 5. 2014. Grga Jokić   Uporabljena literatura naj bo v članku navedena na naslednji način: Tisk Natisnjeno v EU. Članek, monografija, vir: (Globovnik 2010) Posamezen del članka, monografije ali vira: (Globovnik 2010, 132–139) Naslov uredništva Dva deli istega avtorja objavljena istega leta: (Globovnik 2010a; Globovnik 2010b) Revija Didakta Ljubljanska cesta 11 Dva avtorja istega dela: (Horvatin in Matoh 2011) 4240 Radovljica Večje število avtorjev/urednikov istega dela: (Enever in drugi 2009) tel.: 04 53 20 209 Elektronski vir brez avtorja/urednika: (Vir 1) faks: 04 53 20 211 e-pošta: revija@didakta.si Že objavljenih prispevkov ali prispevkov, ki so v postopku presoje pri drugi reviji, ne www.didakta.si sprejemamo v objavo. Pridržujemo si pravico do manjših sprememb. Naročnino prosimo poravnajte na račun št. 02 068-0016734826 Letna naročnina na revijo Didakta znaša 89,99 EUR za 5 dvojnih številk. Posamezna dvojna številka stane 18,99 EUR. Naročite se na revijo Didakta Revijo Didakta sofinancira Javna Naročila sprejemamo po telefonu (04) 53 20 210, preko elektronske agencija za raziskovalno dejavnost pošte zalozba@didakta.si ali preko običajne pošte, ki jo lahko pošljete Republike Slovenije. na naslov založbe Didakta d.o.o., Ljubljanska cesta 11, 4240 Radovljica. Ob naročilu preko elektronske ali klasične pošte naročilu dodajte tudi svoje podatke, kot so ime ustanove/ime in priimek naročnika, naslov, pošta, e-pošta, telefon in SI/davčna številka. Letna naročnina na revijo Didakta znaša 89,99 EUR za 5 dvojnih številk. Posamezna dvojna številka stane 18,99 EUR. Naročnina se obnavlja in velja do pisnega preklica.