Dogodki na Balkanu. O pomorski bltki, ki se je vršila dne 16. t. m. med turškim \n grškim brodovjem, poročajo Grki, da jc bil turški admiral Halil-pa&a ubit. Ladja Heirreddin Barbarosa", na kateri s-e je nahajal admiral, je sVoro popolnoma raziljana. Uoitih in ranjenih je innogo mornairjev in 4 častniki. Tudi 3 druge lurške ladje so l>aje Grki poškodovali. Tiir&ka oklopnica ,,Heire'din. Barbarosa" je bila dosedaj najboljša turška vojna ladja. — Tiirgke vesti pa pravijo, da Grki aiiso zmagali, ampak je doseglo turško brodovje velik uspeh. Grki so baie slabo streljali, tako, da je turški poveljnik po brezžignem brzojavu sporočil grškemu admiralu: ,,Vaši topovi so zgrešili svoj cilj, merite 20 metrov nižje!" — Sicer pa bo že res, da so turške vojne ladje vendar dosti trpele v tej bitki, ker je njiliova napadalna moe precej oslabljena, Kako je sedaj v bolgarskl arniatli? Bolgarska vojska pred Cataldeo veselo praznuje. Vse vojaštvo s čnetniki in zdravniki prebiva po hiŠicah, napi-avljenih iz zemlje. V bližipi teh ko5 so namešceni divizijski bolniški otJdelki, ki so z vsem potrebnini preskrbljeni. ZveČer si kuhajo caj in julio, drugi si peBejo celo Cevapcice(mesnanarodnajedj. — Pred Drinopoljem je pa voja&tvo deloma nastanjeno po bližnjih vaseh, iz katerih se je prebivalstvo radi varnosti izselilo. Tem vojakom že celo ni nobene sile. Turška sc lznova prlpravlja za vojsko. Poroča se iz Carigrada: Vsak dan prihajaio četo, moCne 100—200 mož z bojnega polja nazaj. To so ranjenci, bolniki m stari ljudje, Nekaj dni jih o- skrbujejo v vojašnicah, nato pa jih' odpustijo domov. Spravi se jih na postajo, kjer se preiskujejo taki, ki so osumljeni kiižnih bolezni, potem se jim reče: padL ša (sultan) te pozdravlja, nato se iih prepusti lastni usodi. Ti ljudje beraftijo iri plepijo med potjo ter tako po raznih težaivali pridejo v domačo vas. Kraii, IX) katerih potujejo, trpijo zelo veliko. Dopustniki se nadomeš&ajo s svežim moštvom. odi vzlioda in iz sredipe azijske Turcije se vali sveže ljudstvo v Carigrad; vsi boja zmožni možje so poklicani pod orožje. Iz tukajšnjih vojaSnic so odpravili ranjence in pnostori se pripravljajo za sprejem rezervistov. Ranjenoe se spravlja v bolnišnice ,,Rde6ega križa". Turciji ne manjka vojakov, pač pa vojaških potreb&Bin, Tčakor uniform, orožja in streliva. Skoro vsak dja»n prihajajo požiljatve vojnih potrebščin iz Rumunije. Vežbanje svežega raoštva je seveda, zelo nepopolno. Najbolj pa trpi turško poveljstvo radi pomanjkajija izobraženih artileristoy (topnicarjev), Novo oboroževanje se vrši pod vplivom vojne stranke in mladbturškega odbora^ Poslednji je prišel, kakor se zdi, zopet na površje. » Moč godbe v vojski. Nek srbsld eastnik je pripovedoval ta-le zanimiv dogodek iz bitke -pri Kumanovem: V bitki pri Kumanovem je bil naš polk na desnem krilii dripske divizije. Od zgodnjega jutra, skoro do poldneva, smo se plazili po tleh proti sovražniku, ki je zafeel na nas ostro streljati. Topov na tem kraju nismo imeli niti mi niti sovražpik. Premofeeni od dežja do kbže, vsi umazani, oslabeli vsled slabega spaaja in nedostatne hrane, drhteč od mraza, napenjali smo z.adnje moci, da se priplazimo do sovražnika. Zdelo se nam je, da sedaj ne more priti do bitke; vsi smo čakali, da se nas I3og usmili in nam skrajša trpljenje. Turki so se umaknili za prekope in so stali tam kot pribiti, Bili smo oddaljeni od njib kakib 200 korakov, videli smo, da jili je veliko ve6 nego nas in mi smo bili talco oslabeli. . . Ko smo se priplazili na 100 korakov, se je zgodil čudež — slišimo jasnio napev in krasne zvoke naše himne. Vsi smo bili na mali vedri, ozrli smo se in za nami na hribu je stala naša godba. Nad naSimi glavami naravnost nad godce žvižgajo krogle in v tem trenotku veli liag poveljnik 0,juriš" (naskok). Vojaki so nasadili bodala pa puške, skočili so kakor veverica kvišku, vskliknili so ,,ura!" in se kakor levi vrgli na sovražnika. Nastala je nepopisna zmešnjava, vpitje in rožljanje orožja, Nekateri sopadli, drugihitijo za ranjenci, toda boj divja, zmes cloveških trupel se bori med seboj in v nekolikib trenutkih začenjajo Turki bežati . . . V tem trenotku preneha godba igrati. Toda ta koncert je tirjal od naših godcev veliko žrtev. Dva sta bila ubita, veB nego polovica je bilo ranjenih. Skrivališča turških častnilfov. Za turške častnike balkanska vojska ni prine_ sla nobenih lavorik^. Nasprotno se vedno bolj množijo ]>oročila o nesposobnosti ip strahopetnosti turških olieirjev. Ce so se turSke cete kje zacele umitati pred, krščanskjmi vojaki, osobito pred Bolgari, }ih castniki niso hrabrili ali ustavljali, temveč so jo navadno JunašKo" odkurili ž njimi ali celo pred njimi.. V znieSnjavi, ki je nastala po kakem li.rabrem bolgarskem napadu, so navadno Castniki pajprej izgubili glavo ter drveli iz bojišSa, da si rešijo kožo. Ce so nagli kje kak varen koticek, so se kar poskrili kakor miši v luknjo, Prav zanimive in naravpost smešne reči se poroSajo o begu tuirškjih častnikov po bitki pri Lozengradu. Med splošnim begom voiakov in drugih Turkov so se poskrili nekateri turški častniki v Lozengradu, kjerkoli so mislili najti kakgno skrivališče. Nekateri turški častniki so se preoblekli v žensko obleko, kakor Turkinje z zakritimi obrazi, Drugi so zbežali v notranjost hiš, kjer se je n. pr. neki debeli major vlegel v posteljo in se pokril 5ez glavo. Se lepše si je zmislil ti&ti turški eastKiik, ki je pribežal v pekarno, kjer so ravno gnetli testo v velik.em koritu. Kar se zažene v testo kakor je dolg in Sirokj- Peki so bili že od straliu zbežali pred bolgar. skimi vojaki, a on si je mlslil, da bo v testu najbolj na varnem pred njimi. In ako bi ne bil molel iz testa častnikov nos, skozi katerega je moral dihati, bi ga ne bil pikdo zasledil. Tako pa prime nek vojak za tisto reč, misleg, da je ,,kilelc", a na svoje veliko zacudenje privleče ven oelo člove&ko truplo, namrefi ,,hrabrega" turgKega »bimbaSija", (Tako se imenuje v turški armadi tisti častnik, ki poveljuje 1000 ^jakom.) Nek častnik se je hotel rešiti s tem, da se preoble6e, a ker ni bilo takoj ženske obleke pri rokah, sleče častniško unilormo in se vsede s prekrizanimi nogami — kakor Turki navadno sede, Ko se mii bolgarski vojaki približajo, naježi in naSopiri se prav kakor koklja na jajcih, misleS, da ga bodo zaklali. A vojaki mu samo vele, da paj se za silo obleče ter gre ž njimi. Bil je silno laden, ker se je že dalje casa skrival. Dajo mu jesti, in kfa se nasiti, refie vesel: ,,Kaj slabšega sem priSakoval. A ko vidim, da ste tako dohri ljudje, mi je žal, da sem se boril proti vam ip da sem se potem iz strahu skrival", Mnogo drugih castnikov se je pa poskVilo po skladiščih ali shrambaji, kjer je bila v kupih turSica in razno žito. Kar v zrnje so zlezli in ftakali reči, ki se bodo godile. A najbolj prebrisan je bil tusti turški ^astnik, ki se j« dela) za bjlaznejga tako dolgjo, dokler ni vsled dobre hrane, kaiero je dobival kot vjetnifc v bolgarskem taboru, prišel zopet Ł pameti, to je k prepricanju, da mu ne gre za kožo. Takšue žalostne in smešne vloge so igrali turški častniki v Lozengradu. Med tem, ko so se njihovi vojajci bili v trdnjavah okoli mesta, so Castniki jeili in pili in na karte igrali. Ko so se pa vojaki začeli umikati bolgarski armadi, so jo deloma tudi castnL ki udarili v beg, deloma so se pa poskrili i<n igrali tajce vojaka ali cajstnika nevredne vloge.