53 95. Trigonella corniculata (L.) L. Novo nahajališče slabo poznane vrste v flori Slovenije New locality of an insufficiently known species in the flora of Slovenia 0448/3 Slovenija: Primorska, Koper, brežina med koprskim pristaniščem in mestnim središčem, ruderalno, 10 m n. m. [13°43'37'' E 45°32'58''N] Det. p.gl a S N o v i ć , .5.2008. Čeprav je bil rogljati triplat obravnavan v prvih treh izdajah Male flore Slovenije in naveden za submediteransko fitogeografsko območje (Ma r t i N č i č & Su š N i k , 1969, Ma r t i N č i č & s u š n i K , 1984, Ma r t i N č i č & al., 1999), do pred kratkim ni bilo podatkov o pojavljanju te vrste na območju Republike Slovenije. Prve podatke o pojavljanju te vrste pri nas, in sicer v okolici Ankarana (0448/1) in bertoške Bonifike (0448/2), sem objavil v svojem diplomskem delu (gl a S N o v i ć , 2006). Starejši avtorji vrsto navajajo za okolico Slovenije, za naše ozemlje pa ne ponujajo nobenega podatka. Ma r c h e s e t t i (1896-1897) piše, da rastlina, sicer redka, raste na območju uspevanja oljke. Vsi podatki, ki jih navaja, se nanašajo na okolico Trsta. Po s P i c h a l (1898) jo navaja za okolico Trsta in za danes hrvaško stran Istre (Buje, Kaštel). Nekoliko mlajši so Zi r n i c h o v i podatki (m e Z Z e n a , 1986), ki je rastlino večkrat nabiral v okolici Trsta. Podatki o pojavljanju vrste na slovenskem etničnem območju izven današnjih meja Slovenije so botrovali vključitvi v Ma y e r j e v (1952) Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja, ki vrsto navaja za južno Primorsko in Istro. To je verjetno razlog za njeno uvrstitev v prve tri izdaje Male flore Slovenije, četudi podatkov iz ozemlja Republike Slovenije ni bilo. Rogljati triplat je prisoten na celotnem italijanskem ozemlju (P i g n a t t i , 1983), vključno z okolico Trsta. Pogost je tudi v sredozemskem delu Hrvaške, nekaj podatkov je tudi za njen severni del. V Hrvaški literaturi je obravnavan s sinonimom Trigonella esculenta (Ni k o l i ć & al., 2008). Pri nas je bila v preteklosti ta sredozemska enoletnica verjetno spregledana. Rastlina je pokončna, nizka do srednje visoka, gola, z rumenimi, 6-7 mm dolgimi cvetovi združenimi v mnogocvetna (8-15) dolgopecljata socvetja. Listi so trojnati, lističi po vsem robu nazobčani, redko celorobi. Neplodeče rastline spominjajo na nekatere druge, na tem območju zelo pogoste rumenocvetne metuljnice (predvsem predstavnike rodov Medicago in Melilotus), vendar jih od njih zlahka ločimo po 10-16 mm dolgem, ravnem, visečem stroku s kratkim kljuncem in lističih, ki so po vsem robu nazobčani, redko celorobi - znak je pri določanju sicer težko uporaben (Ma r t i N č i č v M a r t i N č i č & al., 2007). Vrsta se pri nas pojavlja na severni meji svoje naravne razširjenosti. Zaradi izrazite človeške dejavnosti na tem območju neprestano nastajajo prehodna ruderalna rastišča. Taka rastišča so navadno suha in topla, kar ustreza mnogim sredozemskim enoletnicam, ki v naših razmerah na naravnih rastiščih sicer ne uspevajo. Vsa v Sloveniji znana rastišča rogljatega triplata so ruderalna, kar s severno mejo razširjenosti, ki jo vrsta tukaj dosega, še bolj priča o prehodnosti njenega pojavljanja pri nas. K podatkom, ki sem jih objavil v diplomskem delu, dodajam podatek iz Kopra. V maju 2008 sem eno rastlino našel na brežini med koprskim pristaniščem in središčem mesta. Rastlina je bila s košnjo kasneje uničena še preden bi njeni plodovi dozoreli. Hladnikia 24: 45-68 (2009) 54 Literatura gl a S N o v i ć , p., 2006: Flora slovenskega dela Miljskega polotoka (kvadranta 0448/1 in 0448/2). Diplomska naloga. Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Ma r c h e s e t t i , C., 1896 -1897: Flora di Trieste e dei'suoi dintorni. Trieste Ma r t i N č i č , a & F.Su š N i k , 1969: Mala flora Slovenije. Cankarjeva založba, Ljubljana. Ma r t i N č i č , a & F.Su š N i k , 1984: Mala flora Slovenije, 2. izd. Državna založba, Ljubljana. Ma r t i N č i č , a., t. Wr a B e r , v. r a v N i k , N. J o g a N , a. po D o B N i k , B. t u r k & B. vr e š , 1999: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Ma r t i N č i č , a., t. Wr a B e r , N. Jo g a N , a. po D o B N i k , B. t u r k , B. v r e š , v. ra v N i k , B. Fr a J M a N , S. St r g u l c k r a J š e k , B. t r č a k , t. Ba č i č , M. a. Fi S c h e r , k. e l e r & B. Su r i N a , 2007: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. m a y e r , e ., 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. SAZU, Razr. Prir. Med. vede, Dela, 5. Ljubljana. m e Z Z e n a , r ., 1986: L'erbario di Carlo Zirnich (Ziri). Atti del Museo civico di Storia Naturale di Trieste, Trieste 38(1). Ni k o l i ć , t. (ed.), 2008: Flora Croatica baza podataka. On Line (http://hirc.botanic.hr/fcd). Botanički zavod, Prirodoslovno-matematički fakultet, Sveučilište u Zagrebu. P i g n a t t i , s., 1983: Flora d'Italia 1-3. Edagricole, Bologna. P o s P i c h a l , e .,1899: Flora des Oesterreichischen Kuestenlandes 2. Leipzig, Wien. Pe t e r gl a s n o V i ć 96. Thlaspi sylvestre Jord. (= T. caerulescens J. & C. Presl) Novo nahajališče redke vrste v flori Slovenije, prvo v dinarskem fitogeografskem območju New record of a rare species of Slovenian flora, first in the Dinaric phytogeographical region 9848/4 (UTM VM00): Slovenija: Čepovanska dolina, Vrata, pri Grudnu, travnik na južni strani hiše, pri dvorišču. Leg. & det. r . t e r P i n , 9. 4. 2007 in i . Da K s K o B l e r , 28. 4. 2008, delovni herbarij ZRC SAZU. Gozdni mošnjak (Thlaspi sylvestre) je evropska vrsta montanskega, subalpinskega in alpinskega pasu, značilnica gorskih gojenih travnikov iz zveze Triseto-Polygonion bistortae (a e s c h i m a n n & al. 2004: 572). Zemljevid njegove razširjenosti v Sloveniji so objavili j o g a n & al. (2001: 381). Navajajo ga za kvadranta 9948/2 in 9948/4, kar se nanaša na Srednji Lokovec na Banjški planoti. Tam je to vrsto odkril K. Zirnich l. 1942. Najdbo sta objavila c o h r s (1953: 93) in m e Z Z e n a (1986: 162), nahajališče pa potrdili T. Wraber in sodelavci leta 2001 (W r a B e r 2005: 5−6). Gozdni mošnjak so našli pod cerkvijo v Srednjem Lokovcu na travnikih v vrtači na severni in tudi na južni strani ceste iz Čepovana na Banjšice, nedaleč Notulae ad floram Sloveniae